Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 2. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 2. seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 11. septembra 2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točk z dnevnega reda seje. Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati predlagajo, da se z dnevnega reda druge seje Državnega zbora umakneta 20. in 21. točka dnevnega reda. To sta, prvič, akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev dejanskega stanja in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma uvodnega oziroma nezakonitega financiranja političnih strank, njihovih volilnih kampanj in politične propagande, EPA4-X. In drugič, Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri nedopustnem domnevnem usklajenem delovanju s tujimi subjekti, pravnimi in fizičnimi z namenom ogrožanja nacionalne suverenosti, destabilizacije Vlade Republike Slovenije, širjenja nezaupanja v ostale demokratične institucije Republike Slovenije in vplivanja na volitve v Državni zbor, EPA5-X.

Predlog ste prejeli 18. septembra 2026 in je objavljen na e-klopi. Želi besedo predstavnik predlagatelja umika, gospod Andrej Poglajen? Še prej postopkovno?

Stališče v imenu poslanske, 64. člen, deseti odstavek, 3 minute.

Podpredsednik Danijel Krivec: Boste dobili, ampak po Poslovniku je najprej predstavnik predlagatelja umika, gospod Andrej Poglajen, 3 minute. Izvolite. Tudi postopkovno? Gospa Sukič postopkovno.

Hvala za besedo, predsedujoči. Predlagam, da ta predlog, ki ste ga pravkar prebrali, vi umaknete, ne da bi mi umikali te točke z dnevnega reda plenarne seje. Ustavno sodišče je pravkar potrdilo, da ni nobenih ovir za odreditev preiskovalnih komisij. Izgovarjanje, da je treba počakati na referendum, ne zdrži. Prejšnji teden je Ustavno sodišče namreč odločilo, da niti spor pred ustavnim sodiščem ne predstavlja ovire za odreditev torej ustavne presoje, kar danes ne prvič, ampak znova počnete, torej že tretjič počnete, je nedopustno in pomeni direktno kršitev Ustave, Zakona o parlamentarni preiskavi, Poslovnika Državnega zbora, Poslovnika parlamentarne preiskave. Skratka, onemogočate delo opoziciji, da bi očitno prekrili pač neke svoje rabote v katere ste vpleteni, Ustava pa je jasna. Še enkrat, Zakon o parlamentarni preiskavi je jasen, Poslovnik Državnega zbora je jasen, Poslovnik o parlamentarni preiskavi je jasen, in s temi svojimi militantnimi potezami, da ne uporabim še kakšnega bolj sočnega izraza, metodami, ki se jih poslužujete, ste danes prekršili vse štiri navedene akte. Vse. Zakon o parlamentarni preiskavi, Ustavo Republike Slovenije, Poslovnik Državnega zbora in pa seveda torej Poslovnik o parlamentarni preiskavi. Tako da predlagam, da prenehate s to diktaturo zastraševanja in zatiranje opozicije in omogočite delo opoziciji tisto, kar nam nalaga Ustava, našo pravico in našo dolžnost, da preiskujemo, tisto, za kar menimo, da je treba preiskati.

In predlagam torej, da umaknete ta svoj nespodoben predlog, ko se že tretjič se igrate z ognjem. Jaz ne vem kaj vi mislite, da nihče tega ne vidi v državi, zakaj to počnete. Smešni ste. Če ste nedolžni. Pri vseh teh stvareh bi vam moralo biti v interesu, da opravimo

parlamentarne preiskave. Ne pa da nas onemogočate na način, kot se še nikoli do sedaj v zgodovini te države in v zgodovini tega parlamenta ni zgodil.

Hvala lepa.

Hvala za vaš postopkovni predlog. Kot veste, sem dolžan skrbeti, da spoštujem Poslovnik in po Poslovniku nisem predlagatelj umika, ampak je predlagatelj bil jasno opredeljen, zato dajem besedo predlagatelju umika gospodu. Še postopkovno? Izvolite, postopkovno.

Hvala lepa, predsednik. Moje postopkovno je pravzaprav na podlagi celotnega Poslovnika, bom takoj obrazložila. Naša Ustava v prvotni obliki je imela zapis, da če predsednik Državnega zbora izredne seje na zahtevo četrtine poslancev ne skliče, to lahko storijo poslanci sami. Kasneje je bilo to spremenjeno z obrazložitvijo, da sklic izredne seje je namreč z Ustavo določena dolžnost predsednika Državnega zbora, ki je osebno odgovoren, da izvrši svojo dolžnost, ki mu jo izrecno nalaga Ustava. Skratka, želim poudariti, da je v primeru tega, da se točka, ki je danes na dnevnem redu ne uresniči, ponovno ne, torej kršite Poslovnik v celoti, kot sem rekla, Ustavo, določilo Ustave, ki vam sklic narekuje. In še kar bi rada poudarila izrecno tudi 14. člen Ustave, ki pravi, da smo pred zakonom vsi enaki. Vsi smo tudi enaki, ko je govora o tem kako se financirajo politične stranke in tako se smejo oziroma ne smejo tuji obveščevalci vtikati v naše volitve. Torej enakost pred zakonom in dolžnost sklica. dvojna kršitev ustave, na katero vas posebej opozarjam. Hvala.

Hvala tudi za vaš predlog. Kot veste smo zdaj na začetku redne seje, ne izredne seje, izredno sejo lahko predlagate. Kar se pa tiče Poslovnika, je pa jasen in opredeljuje kako se lahko točka umakne z dnevnega reda, ki je bila na kolegiju sprejeta. In dolžan sem pač voditi sejo tako, kot predvideva poslovnik. Tako da predlagam, da začnemo s predlagateljem umika, gospodom Andrejem Poglajnom. Tri minute. Izvolite.

Hvala, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci. Danes predlagamo umik 20. in 21. točke dnevnega reda, ki se nanašata na akt o odreditvi parlamentarnih preiskav. Naši predlogi temeljijo na dveh zelo konkretnih razlagah.

Dne 10. 9. je Ustavno sodišče v delni odločbi v primeru ustavne presoje četrtega odstavka 1.a člena Zakona o parlamentarni preiskavi jasno zapisalo: "Po stališču Ustavnega sodišča začasna preprečitev in odlok imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve Ustavnega sodišča posegata v pristojnost Državnega zbora, da izvede parlamentarno preiskavo. Ter glede na navedeno je Ustavno sodišče presodilo, da je izpodbijani četrti odstavek 1.a člena Zakona o parlamentarni preiskavi. V neskladju z ustavno zahtevo po učinkovitosti parlamentarne preiskave iz 93. člena Ustave in ga razveljavilo." Ustavno sodišče je pri tem zelo jasno poudarilo nekaj, kar je bistveno za današnje odločanje o umiku kot tudi za razpravo pred referendumom. Sprememba zakona, ki jo je pripravila Urška Klakočar Zupančič in vložila v obravnavo aprila 2025, je neustavna. S tem so bile neustavne tudi blokade zahtev za ustanovitev parlamentarnih komisij v rabotah v slovenski energetiki, ki jo je predlagala takratna opozicija. Parlamentarna preiskava mora biti učinkovita. Ustavno jamstvo učinkovitosti parlamentarne preiskave iz 93. člena pomeni, da mora biti parlamentarna preiskava uvedena, vodena in zaključena v razumnem roku. Ustavno sodišče je zato izrecno ugotovilo, da začasna preprečitev oziroma odlok imenovanja preiskovalne komisije do odločitve Ustavnega sodišča posega v pristojnost Državnega zbora. To je pomembno tudi zato, ker je Ustavno sodišče opozorilo na možnost, da bi lahko, zaradi širokega kroga upravičencev predlagateljev prihajalo do več zahtev za ustavno sodno presojo tudi takšnih, katerih namen bi bil lahko predvsem in samo odložiti začetek oziroma izvajanje parlamentarne preiskave. 11. oktobra bodo državljanke in državljani Republike Slovenije na zakonodajnem referendumu odločali o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi. S to odločitvijo je Ustavno sodišče

razblinilo vse populistične parole opozicije in njenih uličnih podaljškov o politični policiji. To pa tudi pomeni, da je pred nami vprašanje, ki bo v zelo kratkem času dobilo jasno demokratično legitimacijo oziroma odločitev volivk in volivcev. Zato se postavljajo predvsem razumna vprašanja, zakaj bi Državni zbor danes odločal vsebinsko o dveh parlamentarnih preiskavah, če se bo čez manj kot tri tedne odločalo o zakonskem okviru, ki ureja parlamentarne preiskave. Zakaj bi uvedli dve preiskovalni komisiji po drugem zakonu kot vse ostalo? In končno, zakaj bi zavestno uvajali preiskovalne komisije po zakonu, za katerega Ustavno sodišče pravi, da je protiustaven? Predlog za umik zato ni predlog, da se parlamentarnih preiskav ne izvede, ni predlog, da se vprašanja, ki so predmet teh aktov, pomete pod preprogo. Predlog je to, da počakamo, počakamo na odločitev državljank in državljanov 11. oktobra, počakamo na jasen odgovor, kakšen bo zakonski okvir parlamentarnih preiskav.

Zato vas naprošam za podporo. Hvala.

Hvala.

Želi predstavnik predlagatelja 20. in 21. točke dnevnega reda gospod magister Borut Sajovic besedo? Izvolite.

Mag. Borut Sajovic (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsedujoči, upam, da boste tudi meni dovolili 27 sekund prekoračitve časa, ki ga ima za predstavitev stališča naša poslanska skupina. / oglašanje iz dvorane/ Želite besedo, gospa Godec? Ne morete se z mobitelom pogovarjati.

Spoštovane državljanke in državljani, poslanke in poslanci, dragi gostje, prejemniki ustave na balkonu. Danes govorimo o tem, kdo se v tej državi boji preiskave o vmešavanju tujih obveščevalnih služb v našo suverenost in kdo se boji tega, da pride na dan resnica, kako se na stroške davkoplačevalcev financirajo nekatere politične stranke v tej državi. Zato, samo zato, da se to prepreči, je bila v petek s strani poslanskih skupin SDS, ove Slovenije in pa Demokratov vložena zahteva za umik. O tem smo se pogovarjali že na seji kolegija, podali jasne argumente, kaj nam omogoča 59. člen, kaj je 64. in noben izgovor te demokratične pravice ne jemlje. Gospe in gospodje, 35 let samostojne Slovenije. Nizko, nižje, še nižje dno, danes dosegamo dno v času druge Janševe republike. Se spomnite par tednov nazaj; gostom, ki so na balkonu, ste delili ustavo. Jo poznate, ste jo prebrali? Očitno ne. O tem, kar delamo danes, jasno in glasno govori ustava. Govorijo ustavni pravniki, da to kar delamo, je nezakonito, neposlovniško, predvsem pa je v škodo suverenosti in poštenim standardom v tej državi. Zato vas, spoštovani predsedujoči, še je čas, da tako kot se je vodenju seje izognil predsednik Državnega zbora, spoštujem in cenim, da se je ogradil teh stvari, da seveda tega glasovanja ne omogočite.

Hvala.

Hvala.

Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? / oglašanje iz dvorane/ Ja, saj. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Videl sem, da je želja, podpiram prijavo. / oglašanje iz dvorane/ Ja, ampak več jih je dvignilo roko, zato je pošteno, da se prijavite, pa bomo videli, kdo bo prvi. Gospod Matjaž Han bo prvi imel besedo v imenu poslanskih skupin.

Izvoli.

/ izklopljen mikrofon/ Pardon. Potem pa še enkrat pozdrav. Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in

Nadaljevanje) kolegi, spoštovani ministri. Lep dober dan. Ja, zdaj pa sem sigurno prepričan, da absolutno gremo predaleč. Gospe in gospodje, mi ta moment gremo predaleč. Prvič zato, ker noben od nas več oziroma na desni strani ali pa večina ne spoštuje in ne varuje integritete tega Državnega zbora. In če kdo, bi moral spoštovati integriteto Državnega zbora bi moralo vodstvo Državnega zbora s predsednikom na čelu. Zakaj govorim? Zato ker je Poslovnik in Ustava zelo jasna, Ustava v 93. členu, Poslovnik niti ne vem v katerem členu vam moram povedati, ampak zelo jasno, če 30 poslancev se podpiše pod to, da bomo imeli preiskovalno komisijo, se mora taka preiskovalna komisija odrediti, ne glede na to, ali se mi zdaj strinjamo s tem ali se mi ne strinjamo s tem. In ja, jaz sem eden tistih zagovornikov, da je preveč preiskovalnih komisij tudi ni dobro v tem Državnem zboru in da smo to, da se je to tudi izrabljali v prejšnjem mandatu, pa še v kakšnem prejšnjem mandatu. In te preiskovalne komisije, ja, preiskujejo politično odgovornost. Nobenih glob, nobenih kazenskih tožb in tako naprej, v teh preiskovalnih komisijah ni, ampak je potrebno ugotoviti politično odgovornost. Zdaj, ali to kdo izrablja ali ne, o tem se ta moment ne želim povedati. Ampak glede na to, da se je 30 poslancev podpisalo pod te preiskovalne komisije, bi bila naloga predsednika Državnega zbora, ne da da na glasovanje, da sploh ne da na glasovanje in da so te preiskovalne komisije ustanovljene. Potem pa vem, da se vsi znajdete in iščete, kako se ne bi sestavila ta preiskovalna komisija, kako bi se kar ga na nek način spravili iz te preiskovalne komisije, vse to ste že pokazali v prejšnjem mandatu. Ampak to, kar zdaj skupaj delamo, predsednik Državnega zbora, to, da se to dela na sejo Državnega zbora. Je seveda nespoštovanje tega Državnega zbora, nespoštovanje Ustave in nespoštovanje Poslovnika. In ja, jaz sem tudi v prejšnjem mandatu večkrat rekel, ne delajmo tega, ker bodo SDS-ovci, se opravičujem za ta izraz, to naredili na potenco. In zdaj se nam odbija v glavo, ampak mi moramo ustaviti. Če želimo, če želimo. Spoštovati ta Državni zbor. In če želimo, da bo mlade še malo politika zanimala in da bodo imeli upanje v to, da je politika vendarle še normalna, potem, spoštovani in spoštovane, ustanovite to preiskovalno komisijo in se ne delati norca iz državljank in državljanov, iz Ustave in iz Poslovnika. Meni je ta Državni zbor še zmeraj zbor, kjer se sprejemajo pomembne odločitve, kako v tej Sloveniji ljudje živijo. Hvala lepa.