Če dovolite, bi začeli našo sejo. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 6. nujno sejo Odbora za gospodarstvo, delo in šport.

Obveščam, da je zadržan in se seje ne more udeležiti gospod Matjaž Han. Kot nadomestni člani in članice s pooblastili pa sodelujejo: poslanca Janeza Olovca nadomešča gospa Maruša Babnik in pa gospo Matejo Čalušić nadomešča poslanec Tomaž Lah. Dobrodošla tudi vidva med nami.

S sklicem, s sklicem seje ste prejeli tudi predlagani dnevni red seje današnjega odbora: Predlog zakona o spremembah Zakona o štipendiranju, skrajšani postopek, EPA 233-IX. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli tudi s sklicem današnje seje.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah Zakona o štipendiranju, skrajšani postopek, EPA 233-IX.

Predlagatelj tega zakona je Vlada.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 21. seji, 11. 9. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

K obravnavi te točke so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Dijaška organizacija in pa Študentska organizacija.

Kot gradivo ste poleg zakona prejeli zahtevo skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora s prvopodpisano magistro Eleno Zavlada Ušaj, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, poročilo Zagovornika načela enakosti.

Rok za vlaganje amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga zakona na matičnem delovnem telesu in je sedaj zaključen. Amandmaje so vložile Poslanska skupina Svoboda, in sicer k 1., 2., 3. in 4. členu, ter poslanska skupina SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati k 3. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Sedaj pa besedo najprej predajam državnemu sekretarju gospodu Štefanu Kušarju, ki ga prav lepo z ekipo pozdravljam ponovno med nami. In besedo imate.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Z njim odpravljamo eno od upravnih ovir, ki v zadnjih dveh letih po nepotrebnem otežuje dodeljevanje Zoisovih štipendij našim najbolj nadarjenim dijakom in študentom. Za razumevanje našega predloga dovolite krajšo uvodno pojasnilo, kaj je narobe z veljavno ureditvijo.

Novela iz leta 2023 je uvedla vseobsegajoči pogoj, da mora biti tekmovanje, na katerem dijak ali študent doseže izjemni dosežek, sofinancirano iz javnih sredstev, vključno s selekcijskimi in interesnimi tekmovanji, in to ne samo splošno iz javnih sredstev, ampak celo specifično javnih sredstev ministrstva, pristojnega za izobraževanje. S tem se je težišče kvalitativne presoje premaknilo na napačno mesto. Namesto na kakovost dosežka, na znanje, raziskovanje in ustvarjalnost mladega človeka se je to vse skupaj preusmerilo na status in ravnanje organizatorja tekmovanja, torej na okoliščino, na katero tekmovalec sam nima prav nobenega vpliva. Dijak, ki na državnem tekmovanju osvoji zlato priznanje, ne ve in tudi ne more vedeti, ali je organizator tega tekmovanja prejel javna sredstva ali ne.

Kljub temu je prav od tega odvisno danes, ali mu bo štipendija priznana ali ne. Posledice so težko sprejemljive. Enako nadarjena mladostnika, ki na istovrstnem tekmovanju dosežeta enak rezultat, sta lahko obravnavana povsem različno le zaradi načina financiranja tekmovanja. To je po našem mnenju v neskladju z ustavno pravico do enakosti pred zakonom. Poseglo se je tudi v upravičena pričakovanja mladih, ki so se tekmovanja ali pa tekmovanj udeležili v dobri veri, da bodo njihovi dosežki šteti. Rezultat je resno povišanje števila pritožb in tožb: trenutno je odprtih 270 postopkov, 170 upravnih in 100o sodnih. To pomeni 270 mladih ljudi, ki namesto odgovora čakajo v negotovosti, ter ne majhno procesno breme za sklad in ministrstvi. Vse zaradi pogoja, ki z namenom Zoisove štipendije, se pravi, nagrajevanje ali pa spodbujanje mladih, ki so nadarjeni. Nima nobene stvarne zveze. Predlagana sprememba je preprosta in ciljna: črtamo pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev. Zoisovo štipendijo vežemo izključno na kakovost samega dosežka posameznega dijaka ali študenta. Hkrati izenačimo obravnavo domačih in mednarodnih tekmovanj, prehodne določbe pa poskrbijo, da nova milejša ureditev velja tudi za vse še ne pravnomočno dokončane postopke. S tem hitreje razrešimo tistih 270 odprtih zadev v korist mladih, brez poseganja v že pravnomočno urejena razmerja. Naj povem še, kako bo sprememba zaživela v praksi. Takoj po uveljavitvi zakona o 15-dnevnem roku, ki ga določa prehodna določba, bomo na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport uskladili pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino pa vzporedni pravilnik za področje visokega šolstva. S tem bomo obema ministrstvoma in javnemu štipendijskemu razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu omogočili nemoteno nadaljnje delo po jasnih in usklajenih merilih, po katerih bo sklad lahko takoj odločal v korist mladih. In sicer po merilih, po katerih tekmovanje šteje za izjemni dosežek, ta ostajajo in ostajajo zahtevna. Pravilnik bo še določal, tako kot do sedaj, da zlata in srebrna priznanja prejme največ 60 odstotkov tekmovalcev, da je tekmovanje organizirano na vsaj dveh stopnjah, da je uvrstitev na državno raven mogoča le na podlagi rezultata na predhodni stopnji, in da ima tekmovanje ustaljeno večletno izvajanje. Kakovostna merila torej ostajajo v celoti, odpade zgolj pogoj, na katerega tekmovalec nima vpliva: zahteva po javnem sofinanciranju tekmovanja. Rad bi nagovoril še vprašanje črtanja izrecne navedbe interesnih tekmovanj. Črtanje pete in šeste alineje je izključno nomotehnične narave, po našem razumevanje. Kot smo že pojasnili 4. septembra, bodo državna interesna tekmovanja tudi po črtanju navedenih dveh alinej še naprej štela kot izjemni dosežek. Po novi ureditvi bodo namreč splošno zajeta med državnimi tekmovanji, interesna tekmovanja se bodo torej upoštevala povsem enako kot doslej. To zagotovilo dajem namenoma in izrecno, da ne bi bilo kdaj kako drugače razumljeno, kaj je bil naš namen.

Nekaj besed o finančnih posledicah. Predlog ne uvaja novih neposrednih obveznosti za državni proračun. Sredstva za Zoisove štipendije namreč zagotavlja javni štipendijski razvojni, invalidski in preživninski sklad v okviru svojega rednega letnega načrta. V tem načrtu so zajeta tudi morebitna izplačila iz naslova reševanja odprtih preteklih postopkov, kjer bomo predvidoma presojali v korist vlagateljev in iz naslova upoštevanja novih tekmovanj po merilih pravilnika. Njihov obseg je odvisen od števila vlog, dodatnih sredstev iz proračuna tako zakon ne terja. Predlog sledi jasnim načelom, enakosti pred zakonom, prepovedi diskriminacije, varstvo zaupanja v pravo, odpravi upravnih ovir in posebnemu varstvu, ustavnemu varstvu otrok. Ta vlada si je zadala, da bo vlagala v znanje, v mlade in v odpravo nepotrebne birokracije. Zoisova štipendija ni socialni transfer, je naložba države v človeški kapital, v odličnost, v inovativnost, in prav zato njena dodelitev ne sme biti odvisna od tega, katere organizatorje tekmovanj bo posamezna oblast v danem trenutku financirala. Nadarjenost mladih je vrednota, ki po našem mnenju ne sme biti podvržena politiki in ideologiji dneva.

Ker gre za manj zahteven poseg, ki odpravlja pravno oviro in izboljšuje položaj mladih, smo predlagali obravnavo po skrajšanem postopku. Spoštovane poslanke in poslanci! S tem zakonom popravljamo krivico do naših najboljših dijakov in študentov, razbremenjujemo javno upravo in pravosodje ter jasno sporočamo, da v Sloveniji nagrajujemo znanje in trud in ne administrativnih naključij. Zato vas vljudno prosimo, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.

Hvala lepa, državni sekretar za dodatno razlago tega zakona.

Seveda kar na nekaj ZPS mnenj ste tudi že podali tukaj odgovor. Sedaj pa predajam besedo Zakonodajno-pravni službi. Z nami je doktor Dušan Štrusev, izvolite, beseda je vaša. Seveda, se opravičujem.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Poslanke, poslanci, ostali navzoči.

Dovolite najprej opravičilo. Kolega Luka Rems, ki je pripravil mnenje, je žal odsoten, zato bom namesto njega podal uvodno predstavitev mnenja. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti ter o tem pripravila pisno mnenje. Predlagatelj je pri pripravi amandmaja, ki so ga vložile koalicijske poslanske skupine upošteval nekatere naše vsebinske in nomotehnične pripombe. Nenaslovljena pa ostaja naša pripomba v zvezi z arbitrarnim odločanjem pristojnega ministrstva glede selekcijskih tekmovanj se v predlogu zakona pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev ministrstva nadomešča z izborom pristojnega ministrstva. Vendar ob tem ne določa nobenih kriterijev, se pravi v zakonu, in meril za izbor teh tekmovanj. Odločitev je tako v celoti prepuščena politični diskreciji ministrstva, kar je sporno z vidika načel pravne države iz 2. člena ustave in načela legalitete iz drugega odstavka 120. člena ustave. Poleg tega iz predloga zakona ne izhaja niti rok, v katerem bodo ta tekmovanja izbrana. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam za podajo seveda svojega mnenja.

Sedaj pa predajam besedo predstavniku Državnega sveta, v imenu obeh komisij predajam besedo državnemu svetniku, gospodu Jožetu Školču, ki je danes prvič tukaj med nami in vas prav lepo pozdravljam.

Hvala lepa gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, poslanci in vsi drugi prisotni.

Državni svet se je s problematiko podeljevanja Zoisovih štipendij in srečeval v tem sklicu večkrat in tudi opravil več različnih diskusij. Tako da je, smo se po eni strani veselili, da je prišlo do tega, da se poskuša izboljšati ta sistem. Po drugi strani pa seveda, ko smo pogledali, kaj to prinaša, pa smo videli, bom rekel, neke zelo velike pomanjkljivosti oziroma nejasnosti, ki jih ta rešitev prinaša. Eno del je pač vezan na to idejo, da se briše kriterij iz financiranja iz javnih sredstev. Drug, precej sporen del pa je tudi to, kako rešiti tiste vloge, ki so, ki jih rešuje bodisi ministrstvo bodisi sodišče.

Če se vrnem k temu, temu prvemu, se pravi, brisanje tega kriterija sofinanciranja iz javnih sredstev. To se sliši seveda dobro, logično in in bom rekel do neke mere tudi imenitno. In tudi pojasnilo, da bodo šteli samo samo pač neki dosežki, težava, težava. Te rešitve je v tem, da v zakonu ni nikjer, niso nikjer zapisani kriteriji, ki bodo povedali katera državna tekmovanja pa bodo tista, ki bodo štela za pač uveljavljanje teh dosežkov. To pomeni, da bo tu na delu, kot je rekla tudi Zakonodajna služba, sicer samo za selekcijske bo tu na delu velika arbitrarnost oziroma kot smo slišali na našem odboru, predstavnika ministrstva, češ da bo to odločal sklad.

To pa pomeni, verjemite, da to poznam, ker sodelujemo tudi v različnih sodnih sporih, jih smo jih sponzorirali tudi v času prejšnje vlade in tudi predprejšnje vlade, ker ta težava se vleče že zelo dolgo časa. To pomeni, da bo za te, ki odločajo, kateri, kateri dosežek upoštevati, situacija postala dejansko nemogoča, ker bodo morali od vseh prosilcev zahtevati pojasnila o kriterijih za izvedbo teh tekmovanj, če me razumete. Poglejte, če povem še drugače. V tem trenutku je popolnoma jasno katera tekmovanja so sofinancirana iz javnih sredstev, bodisi so to selekcijska bodisi so to interesna, in je tem, ki se udeležujejo tekmovanj, praktično vnaprej jasno, kje lahko ta dosežek uveljavljajo, kje ne, določene nejasnosti so glede mednarodnih tekmovanj, če ravno vem, da se skladb tudi v tem primeru praviloma naslanja na tista mednarodna tekmovanja, ki so vezana na selekcijska tekmovanja v Sloveniji. Se pravi, pogoj, da je nekaj selekcijsko tekmovanje, pomeni izpolnjevati nekaj kriterijev, večstopenjski dostop, dostopno vsem in to in prehod na mednarodno raven. Se pravi, če hočeš tekmovati v matematiki, začneš recimo v svoji šoli, greš na regijsko tekmovanje, iz regijskega tekmovanja greš na državno tekmovanje, potem potem greš pač na olimpijado. Matematičnih tekmovanj je seveda še veliko več in niso enako kvalitetna recimo ali pa enako strukturirana, kot je Vegovo, in v tem primeru, ko ta kriterij odpade, se zgodi, da, in to se je tudi dogajalo, da so recimo matematika, ki je bila organizirana za dijake, dijakinje poklicnih šol, recimo za frizerje ali karkoli, tam si ravno tako lahko dobil zlato medaljo in dokler ni bilo, ni bilo kriterija selekcijskega tekmovanja je neka raven znanja, ki si jo tam dokazal, ni mogoče ustrezala niti za dosego bronastega priznanja na tem najvišje postavljenem matematičnem tekmovanju, ampak potem se je zgodilo to, da so ti lahko uveljavili ta dosežek, dobili štipendijo, se potencialno vpisali na matematiko in fiziko in naslednje leto seveda so morali štipendijo vrniti. Medtem ko je nekdo drug je imel boljše znanje tega kriterija ni, pač postavljenega za njegovo priznanje, ni dosegel in posledično ni, ni dobil in tako naprej. Se pravi, razlikovanje med temi tekmovanji in sistem selekcijskih tekmovanj je bil narejen za to, da se na posameznih področjih išče najboljše. In s tega vidika mora nekdo presojati, katera tekmovanja so to. In ta sistem je vezan za nek drug razpis na drugem ministrstvu, se pravi za razpis za sofinanciranje, sofinanciranje tekmovanj. Tako da, zdaj bo prišlo seveda do tega, da boste vi imeli, jaz sem šel pogledat, kot rečeno, zdaj je v, mislim, da je v letošnjem letu oziroma v zadnjem letu je bilo 56 takih tekmovanj, ki so bila bodisi selekcijska bodisi interesna v prejšnjem letu 2039. Zadnji dve leti vedno štejejo za uveljavljanje dosežka za Zoisovo štipendijo. Na zadnjem razpisu se je pa prijavilo 85 organizatorjev tekmovanj, se pravi, je dobra polovica odpadla, ker ni ustrezala nekemu kriteriju. S tem nočem reči, da je nesmiselno ta kriterij odpraviti, ampak ga morate v zakonu morate jasno definirati. In to je stališče Državnega sveta, kateri, po katerih kriterijih se pride do tega,

da lahko nekdo vnaprej ve, da bo to tekmovanje štelo oziroma v tem smislu je to, da je ta rešitev pomanjkljiva in rabi pač zakonsko dopolnilo. In to, moram še reči, to ni možno rešiti z nobenim podzakonskim aktom. Iz prakse vam lahko povem, da kar kjer se oži pravica iz zakona s podzakonskim aktom, je se izkaže, da to pač ni v skladu z načeli, na katere je opozoril predstavnik Zakonodajno-pravne službe in tudi sodišče te stvari praviloma razveljavlja.

Druga težava teh so pa te določbe, ki urejajo rešitev teh pritožb oziroma sodne postopke. Zakon predvideva, da se to korist teh prosilcev odloči, ampak samo v primeru, da so ti postopki odprti. Kar pomeni, da za tiste, ki so že prosili, dobili zavrnjeno in se niso pritožili na sodišče, zato ti ne bodo mogli uveljaviti te pravice drugi pa. Ravno tako za tiste, ki so vložili na ta razpis za Zoisovo štipendijo, ker to za dijake je en rok, za študente je drug. Za tiste, ki so vložili te vloge, je bil do zdaj pač predvidljiv in veljaven kriterij, zdaj se kriterij spreminja. Se pravi, bo od od recimo jutri ali kadarkoli boste to sprejeli naprej bodo spremenjeni kriteriji za prosilce in to pomeni velik problem. Pomeni neenako obravnavo teh potencialnih prosilcev. To so vprašanja na katere smo pač tam opozarjali in zaradi katerih mislimo, da je potreben zakon temeljitih dopolnil, da te dileme odpravi in da pride res do poštenega in transparentnega podeljevanja teh, teh štipendij. In s tega vidika pač tudi oba odbora, matični in Odbor za izobraževanje teh rešitev kljub dobrim namenom, ki jih ima, nista podprla. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam za podajo mnenja Državnega sveta, gospod Školč.

Sedaj pa sprašujem, ali želijo predstavniki dijaških in študentskih organizacij besedo? Okej. Prosim vas samo, če se zaradi zapisa seje predstavite z imenom in te funkcije, ki jo opravljate, Pa bi najprej predal besedo dijaški organizaciji.

Okej, izvolite, beseda je vaša.

Ja, najlepša hvala za besedo in lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Moje ime je Aleksander Kirar in trenutno služim kot predsednik Dijaške organizacije Slovenije.

Zdaj, glede Zoisove štipendije. To je tematika, ki nam je precej blizu. Je tematika, ki smo jo stalno obravnavali na praktično vseh naših sejah parlamenta dijaške skupnosti. To je nekako en naš organ, ki združuje vse predsednike srednjih šol po Sloveniji. In vsakič je bil sklep v podobni obliki, torej da je sprememba zakonodaje nujna in da trenutni zakon ne služi najbolje svojemu namenu. To je, da finančno spodbuja najuspešnejše dijake in študente v najbolj meritokratskem smislu. V tem duhu smo, potem izvedli tudi še eno anketo, kjer smo dosegli dobrih 5 odstotkov vseh upravičencev Zoisove štipendije in sklep je bil enak. Večino odgovorov je izpostavljala predvsem ta izbor tekmovanj, ki je včasih ne najbolj smiseln in ponekod tudi malo arbitraren. Pa seveda, to je sicer ločena tematika, ampak pozno izdajanje odločb. Dijaki so pogosto več mesecev, tudi do konca zime, tam februarja, čakali na to, da so prejeli denar, kar pa za dijake zelo pogosto lahko kar veliko pomeni. Torej, to je o težavah.

Zdaj pa glede same rešitve, ki je danes predlagana.

Zelo pozdravljamo zakon, saj poskuša rešiti točno to težavo, ki jo dijaki jasno izpostavljamo in zelo tudi čutimo, tako da to zelo podpiramo. Težko se pa tukaj pravno opredelim, ne morem reči, da imam ravno največ pravnega znanja, da bi lahko zares sodil, kar se tega tiče. Tako da tu bi res samo rekel, da si želimo, da bi zakon najbolje služil svojemu namenu, torej da bi bili res najboljši dijaki nagrajeni v najbolj meritokratskem smislu in da ne bi bila tukaj zakonodaja oziroma neke birokratske ovire, ki bi to preprečevale. Tako da če bi stroka presodila, da to resnično lahko uresničuje, bi podpirali, ampak bi pa na tem mestu tudi vprašal, kako lahko to doseže in da če je to res izvedljivo.

Tako da hvala za besedo in da predajam besedo naprej.

Hvala lepa tudi vam, da ste si vzeli čas in se danes odzvali našemu povabilu.

Seveda sedaj pa predajam besedo predstavniku Študentske organizacije, izvolite.

Ja, najlepša hvala za besedo.

Tako kot je Aleksander zdaj že lepo povedal, se na študentski in dijaški organizaciji zdaj že z veliko intenziteto ukvarjamo z vprašanjem Zoisovih štipendij. Mi, tako kot sem rekel, že leta opozarjamo ...