Lep pozdrav vsem skupaj, lepo pozdravljam vse članice in člane odbora in pa začenjam 14. nujno sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo. Mojca Žnidarič nadomešča Ano Cajhen, Rado Gladek nadomešča Andreja Kosija in pa Vinko Levstek nadomešča Anjo Bah Žibert. Upravičen je, predvidevam, da iz SD se je prejet opravičil ni, aha, za 13, okej, teh opravičil zaenkrat ni. Ker k dnevnemu redu, saj ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik, je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Tako da prehajamo zdaj na 1. točko dnevnega reda, to je obravnavo tematike motnje in domnevne nepravilnosti pri zbiranju podpisov volivcev v podporo Zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Zahteva poslanskih skupin Svoboda DS in Levica za sklic nujne seje z dne 8. septembra letos je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Kar se tiče vabljenih ne bom bral, ker sem vabil vse, ki so jih predlagatelji tudi predlagali. Za uvodno predstavitev pa sedaj dajem besedo poslanki Janji Jerman, izvolite.

Hvala lepa za besedo predsedujoči. Spoštovani gostje, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi.

Zdaj, uvodoma bom poudarila, da verjamem, upam da se vsi prisotni v tej dvorani strinjamo o eni stvari, da je pravica, pravica do referenduma obstaja samo do takrat, dokler država državljanom dejansko omogoča, da jo uresničijo. Ni dovolj, da je zapisana v ustavi in zakonih. Država mora zagotoviti varen, pregleden, sledljiv postopek zbiranja, posredovanja in preverjanja podpisov. Primer izginulih podpisov za referendum o tako imenovani slabi banki je pokazal, kaj se zgodi, ko ta sistem odpove. Sindikat kemične, gumarske in ne kovinske industrije Slovenije je leta 2012 vložil pobudo. Za zakonodajni referendum. O Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Pobudniki so Državnemu zboru predložili zbrane podpise volivk in volivcev. Toda pri njihovem preverjanju se je izkazalo, da del podpisnih listov manjka. Dokumenti so izginili nekje na poti med Državnim zborom in Ministrstvom za notranje zadeve. Vsak podpis pomeni jasno izraženo politično voljo konkretnega državljana in posledica nepravilnega ravnanja državnih organov bi tako skoraj postala izguba ustavne pravice. Preiskavi policije in KPK nista mogli zanesljivo ugotoviti, kje so ti podpisi izginili in razlog je bil še posebej skrb vzbujajoč. Evidenca prevzemanja, predajanja, hranjenja dokumentov je bila, dokumentov, je bila tako pomanjkljiva, da poti teh dokumentov, podpisov ni bilo mogoče rekonstruirati in država ni znala pojasniti, kdo je dokumente prevzel, kje so bili shranjeni in v katerem trenutku je nastala ta razlika v njihovem številu. Policija je kasneje ovadila uradnico na MNZ ju, ker je podpisne liste po koncu delovnega časa pustila na pisarniški mizi. Ampak še vedno ne vemo, kaj se je v tistem primeru in takrat dejansko zgodilo. Ta primer odpira vprašanje politične in institucionalne odgovornosti vodstva ministrstva. Takratni minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je odgovornost zavračal in poudarjal, da ni dokazano, da so podpisi izginili prav na njegovem ministrstvu. Toda politična odgovornost ministra ni enaka kazenski odgovornosti: minister je odgovoren

za delovanje sistema, organizacijo dela, varovanje dokumentacije od katere je tudi odvisno uresničevanje ustavnih pravic. In ne vem, ali je naključje ali ne, ampak o težavah pri zbiranju podpisov podpore za referendume se zopet pogovarjamo v času, ko pristojno ministrstvo vodi minister iz kvote SDS. Primer izginulih podpisov ostaja eno najresnejših opozoril o ranljivosti referendumskih postopkov v Sloveniji. In nauk tega primera je, da pri uresničevanju referendumske pravice ne sme biti prostora za neurejene evidence, nejasne pristojnosti in prelaganje odgovornosti med institucijami. Kot državljan odda podpis za referendum, mora biti prepričan, da ga bo država varovala enako skrbno kot tudi glasovnico. Če tega ne zmore, ni ogrožen samo posamezen referendumski postopek, ampak tudi zaupanje ljudi, da njihov glas v demokratični državi šteje. Današnjo nujno sejo smo zahtevali zaradi ključnega političnega in ustavno pravnega vprašanja, ali država ljudem dejansko omogoča uresničevanje referendumske pravice. Ne govorimo samo o tem, da je spletna stran nekaj časa delovala počasneje, tehnična napaka se lahko zgodi vsakemu informacijskemu sistemu. Govorimo o tem, da so se težave pojavile pri uradnem državnem sistemu, preko katerega ljudje v zakonsko omejenem roku izražajo podporo zahtevi za razpis referenduma.

Na tej točki naj povem, da sem bila 16 let zaposlena na dveh različnih upravnih enotah, na Upravni enoti Ljubljana in Upravni enoti Črnomelj, ki sta dve popolnoma različni oziroma zelo različni upravni enoti po velikosti, številu zaposlenih, število pripada zadev organizaciji. Ljubljana je res ena izmed najbolj obremenjenih upravnih enot, Črnomelj pa manjša upravna enota, ki je vpeta v lokalno okolje in soočena tudi z drugačnimi potrebami prebivalstva. Ampak ne glede na vse te razlike je bilo vedno enako. Ko je šlo za uradna opravila, povezana z uresničevanjem ustavnih pravic državljank in državljanov, je bila zahtevana najvišja stopnja odgovornosti od nas uradnikov. Zbiranje podpisov podpore referendumskim pobudam ni bilo nikoli razumljeno kot neko postransko administrativno opravilo. Vsak podpis je izraz politične volje posameznika, zato mora biti postopek njegove oddaje varen, pregleden, dostopen in izveden brez nepotrebnih ovir. V teh vseh mojih 16 letih dela na upravnih enotah se ne spomnim primera, ko bi pri zbiranju podpisov za katerikoli, za katerokoli referendumsko pobudo nastale tako velike tehnične težave, kakršnim smo priča danes. Nismo se znašli v tem, takšnem položaju, v katerem bi ljudje zaradi tehničnih napak ali nedelovanja državnih informacijskih sistemov ne mogli uveljaviti svoje pravice. Seveda so bile upravne enote različno obremenjene, to je druga stvar. Treba je pač organizacijo dela bilo prilagoditi številu, večjemu številu ljudi ali pa tam nekje ali pa kjerkoli so bile pač razmere bolj mirne, so ti postopki stekli morda hitreje, ni bilo treba čakati v vrstah, ampak vseeno, država je svojo nalogo opravila. In ravno zaradi teh mojih preteklih izkušenj, tega današnjega dogajanja, ki ga spremljamo zadnjih 14 dni oziroma tudi prej, se sprašujem, kako je mogoče, da se težave ne pojavljajo samo enkrat kot nek osamljen, nepredvidljiv dogodek, ampak že drugič zapored pri zbiranju podpisov za referendum. Najprej so se te težave pojavile pri zbiranju podpisov za referendum pod sloganom Proti politični policiji. Zdaj se težave pojavljajo tudi pri zbiranju podpisov proti Zakonu za razkroj Slovenije. v obeh primerih gre za zakona, ki jim velik del javnosti odločno nasprotuje in v obeh primerih želijo državljanke in državljani uporabiti ustavno zagotovljeno pravico in doseči, da o sprejetih odločitvah oblasti odločijo ljudje. In v obeh primerih se je prav v času zbiranja teh podpisov pojavilo veliko ovir in tehničnih težav. Pa če je prvi izpad bil lahko naključje, čeprav v kombinaciji z zgodovino ministrov te stranke in težavami s podpisi ne verjamem ravno v naključje.

Ponovitev teh težav pa kaže na resen sistemski problem. Bodisi v tehnični pripravi, organizaciji dela, nadzoru, odzivu pristojnih institucij ali pa pri zagotavljanju zadostnih zmogljivosti sistema. Zato tudi od oblasti, trenutne oblasti pričakujemo jasne odgovore kaj se je zgodilo, kdaj so bili pristojni o teh težavah obveščeni, koliko časa sistem ni deloval ali ni deloval zanesljivo, koliko ljudi ni moglo oddati podpisa v sistemu elektronske oddaje podpisov? Kdo je odgovoren za delovanje sistema in kakšni ukrepi bodo sprejeti, da bodo izgubljene možnosti za oddajo podpisa ustrezno nadomeščene? In dokler ne dobimo jasnih, popolnih in nedvoumnih odgovorov na vsa ta vprašanja, ostaja odprto polje interpretacij o tem, zakaj se težave pojavljajo. In zakaj se pojavljajo prav pri uresničevanju referendumske pravice. Brez preverljivih dejstev seveda ne moremo z gotovostjo trditi, da je bilo nedelovanje sistema posledica politične odločitve. Toda brez teh odgovorov ni mogoče izključiti suma, da težave niso zgolj tehnične, temveč so povezane s politično voljo nosilcev oblasti. In glede na ravnanje te koalicije, seveda s pomočjo nadkoalicijske partnerice pri sprejemanju zakona, ki odpira vrata tako imenovani politični policiji glede na težnje koalicije po političnem podrejanju državnega tožilstva oblikovanju specializiranega sodnega mehanizma v okviru skoka takšnega suma ni mogoče preprosto odpraviti kot neutemeljenega. Zato je legitimno postaviti vprašanje, ali državljanke in državljani pri uresničevanju ustavno zagotovljene referendumske pravice trčijo ob politični filter koalicije, ki ne želi slišati glasov drugače mislečih. Dokler pristojni ne predložijo jasnih dokazov o vzrokih za težave, trajanju, obsegu in odgovornosti zanje, od javnosti ne morejo pričakovati nekega slepega zaupanja. In kot že prej omenjeno, spomin na šlamastiko z izginulimi referendumskimi podpisi v času ministra Vinka Gorenaka, ki je še vedno živ in nas opominja, kako hitro lahko malomarnost, neurejenost ali nejasna odgovornost državnih organov ogrozijo ustavno pravico ljudi. Zato ministru ne moremo zaupati zgolj na besedo, da ravna tako, kot se je ob imenovanju vlade zavezal s prisego, da bo spoštoval ustavni red, da bo ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Iz predlogov zakonov, kot je ta, zaradi katerega nastajajo težave pri zbiranju podpore, je jasno razvidno, da ministri te vlade ne delujejo za blaginjo Slovenije. In nas začenja resno skrbeti ali imate probleme tudi s tistim delom prisege, ki govori o spoštovanju ustavnega reda naše države? Pri referendumskih postopkih ne gre za vprašanje politične naklonjenosti posamezni pobudi. Država ne sme presojati, kateri referendum je všeč in kateri ne, njena dolžnost je, da vsakemu državljanu omogoči enako neovirano uresničevanje pravice. Referendumska pravica je univerzalna pravica vseh polnoletnih državljank in državljanov in ne kar oblast omogoči takrat, ko je to politično ustrezno. In če država ljudem ponudi možnost elektronske oddaje podpisa, mora zagotoviti, da ta možnost tudi dejansko deluje. Če sistem odpove, mora ukrepati takoj, javnost natančno obvestiti in zagotoviti, da zaradi napake države nihče ne izgubi možnosti sodelovanja. In kot sem že prej povedala, zaposleni v javni upravi se dobro zavedajo, zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo pri takšnih postopkih. Ampak odgovornost je treba iskati tudi pri tistih, ki te sisteme načrtujejo, upravljajo, nadzorujejo in imajo pristojnost, da te težave preprečijo. In ko tehnična ali organizacijska napaka poseže v možnost državljana, da podpre referendum, ne odpove samo informacijski sistem, odpove država. Če pa se to zgodi dvakrat zapored, je dolžnost oblasti, da poda celovita pojasnila in prevzame odgovornost. Ljudje morajo vedeti, ali bo njihov podpis evidentiran, njihov glas upoštevan in njihova ustavna pravica spoštovana in brez tega ni zaupanja v referendumski, referendumski postopek in

brez zaupanja v poštenost v Demokratičnih postopkov tudi demokracija postaja prazna beseda. Aktualna situacija je takšna, da se je zbiranje teh 40000 overjenih podpisov začelo 1. septembra in traja do 5. oktobra. In že prvi dan so ljudje poročali o zelo počasnem nalaganju spletne strani, težavah pri prijavi, napakah pri izbiri upravne enote, postopkov se ni bilo mogoče dokončati. Po javno objavljenih pričevanjih so nekateri čakali tudi 10 minut ali več, da se je sploh spletna stran naložila. Posamezniki so poskušali enkrat, dvakrat, večkrat in pač, ko se ta stran oziroma ko jim podpis ni bil, ni bil sprejet, niso želeli tvegati tega in so se na koncu usedli v avto in odpeljali na najbližjo upravno enoto. Pa da smo popolnoma jasni: fizična oddaja podpisa na upravni enoti ni ustrezen odgovor na nedelovanje eUprave. Če država državljanom ponudi elektronsko možnost kot enakovreden in uraden način oddaje podpore, mora to tudi delovati. Digitalizacija je namenjena prav temu, da ljudem prihrani čas, pot in denar, ne pa temu, da najprej izgublja čas pred računalnikom, nato pa še vedno mora v avto. Kar je seveda še najbolj, še posebej cinično v času izjemno visokih cen goriva, ki so od danes naprej še višje in je regulirana cena bencina evro 72, dizla pa kar evro 99, kar so seveda uradni podatki. Pred volitvami je predsednik nadkoalicijske stranke, ki ima izjemno posrečeno ime, z objavami v gorivu po ceni enega evra dajal vtis, kako preprosto je to mogoče zagotoviti. Kar je bila seveda čista predvolilna manipulacija. In po volitvah pa poslušamo izjavo ministra, da se počuti nemočnega, kar nam veliko pove o političnih obljubah in o digitalni državi in o odpravljanju birokratskih ovir. Pa upam, da glede na to, da predsednik Vlade pravi, da je preveč državnih uradnikov, upam, da niso oni tista birokratska ovira.

Pa poglejmo samo še, kako se pristojno ministrstvo odziva glede na aktualno situacijo. Drugega septembra je na spletni strani ministrstvo objavilo kratko obvestilo, da zaznava težave pri oddaji vlog preko portala eUprava, da težave niso omejene samo na referendumske podpise ter da zadevo obravnava prednostno in si prizadeva za čimprejšnjo odpravo motenj. To je vse. Torej do danes, 15. septembra, štirinajst dni kasneje je to še edina vsebinska uradna informacija, ki je na spletnih straneh ministrstva. Torej v tem obvestilu ni podatka, kaj je vzrok težav, ni časovnice incidenta, ni podatka koliko ljudi je bilo prizadetih, koliko postopkov začetih in nedokončanih. Ni podatka, ali je bil kakšen podpis sprejet brez potrditve ali pa je uporabnik prejel potrditev, pa ni bil evidentiran. Meni osebno se je zgodilo, da je bila moja vloga sprejeta dvakrat, enkrat sprejeta, enkrat zavrnjena, ampak ob enkratnem kliku, tako da nismo prepričani, kako so te zadeve zabeležene. Ministrstvo pravi sicer, da težave odpravlja, torej te informacije javnosti ni povedalo oziroma ali so bile te težave sploh odpravljene. Ministrstvo pravi, da zadevo odpravlja prednostno, prednostno. Jaz mislim, da 14 dni v zakonsko omejenem času je izredno dolg, dolga doba, da se neka zadeva obravnava prednostno brez da bi imeli informacije ali je to rešeno ali ne. Tako da to sporočilo za javnost, ki ste jo objavili, ki jo je objavilo ministrstvo, odpira v bistvu več vprašanj, kot daje odgovorov. Tako da, če bi res težave obravnavali prednostno, bi imeli natančno časovnico in podatke o obsegu motenj, izvedene ukrepe, jasno tudi potrdilo o tem, da sistem normalno deluje, pa še vedno beremo zapise, da prihaja do težav. Tako da ko gre za uresničevanje ustavne pravice, pač ni dovolj trudimo se, treba je pokazati,

kaj ste naredili, kdaj ste to naredili in ali je bila ta težava odpravljena.

Tako da tudi neuradne informacije prihajajo do nas in naj bi se odprava napak ne izvajala dovolj hitro. Ob tem se tudi seveda odpira vprašanje političnega interesa. Seveda te informacije niso nobeno dokazno dejstvo, ampak so pa dovolj velik indic, da zahtevamo neko preveritev. In če navedbe ne držijo, jih lahko ministrstvo hitro in prepričljivo ovrže s svojimi delovnimi nalogami, delovnimi nalogi, prijavami incidentov, incidentov, sistemskimi dnevniki ali kakšno pisno notranjo komunikacijo.

Če minister ali ministrstvo teh podatkov ne more, ni pripravljen razkriti, tudi od javnosti ne more pričakovati, da mu bo zaupala zgolj na besedo. Seveda, to vprašanje je še toliko bolj občutljivo glede na to, da ministrstvo vodi Franci Matoz, ki je dolgo bil dolgoletni odvetnik Janeza Janše. Vladajoča koalicija pa referendumu očitno nasprotuje. Ob javnih razkritjih o stikih predsednika SDS s predstavnikom zasebnega izraelskega obveščevalnega podjetja ter ugotovitvah Sove o dejavnostih tuje paraobveščevalne strukture je zahteva po popolni sledljivosti delovanja državnih informacijskih sistemov še toliko bolj utemeljena. Tudi dejstvo, da paraobveščevalne službe te iste države spremlja tudi aktiviste, ki nasprotujejo gradnji drugega bloka in ob dejstvu, da ob obisku ministra za zunanje zadeve države, ki pobija ženske in otroke, izvaja genocid nad prebivalci, predstavniki uradne tajne službe te države snemajo udeleženke in udeležence protestov v Ljubljani. Ampak da smo jasni. Noben ne trdi, da je Black Cube kakorkoli posegel v postopek zbiranja podpisov, ker nimamo nobenih konkretnih dokazov, ampak zahtevamo pa, da se nemudoma zavarujejo podatki, dnevniki dostopov in druga digitalna sled ter da se neodvisno in strokovno preveri in izključi vsakršen politični, organizacijski ali zunanji vpliv na delovanje sistema. Vprašanja lahko razjasnite s podatki in da ne ostanemo samo na političnih ugibanjih.

V referendumskem postopku država pač ni igralec na eni ali na drugi strani. Stranke koalicije lahko referendumu politično nasprotujejo, javnost prepričujejo, naj zakon podpre. Nikakor pa vlada, ki jo je imenovala ta koalicija, ne sme upravljati sistema tako nepregledno ali neučinkovito, da se med ljudmi upravičeno poraja dvom, ali jim je bila njihova pravica sploh dejansko omogočena. Pri referendumskih postopkih ne sme biti najmanjšega prostora za selektivnost, politično presojo, ali je razlikovanje med za oblast sprejemljivimi ali nesprejemljivimi pobudami. Ne glede na to, da so bili podpisi v prvem pri prvem referendumu že zbrani in visoko število že zbranih podpisov ne zmanjšuje resnosti tega problema. Ta številka samo dokazuje odločnost ljudi in ne samo brezhibnost sistema. Ustavna pravica ne pripada samo množici, ki kljub oviram vztraja, pripada vsakemu posamezniku, ki je poskusil oddati podpis, naletel na napako in odnehal. Pripada vsakemu, ki ni razumel sporočila o napaki, in prebivalcu oddaljenega kraja, ki se zaradi napake državnega sistema ni mogel preprosto odpeljati na upravno enoto. Če je država omogočila, kot sem že prej povedala, elektronsko oddajo podpisa, mora ta storitev delovati zanesljivo, varno in dostopno vsem. Tehnična možnost, ki je v odločilnem trenutku ni mogoče uporabiti, ni dejansko zagotovljena pravica. Zato od predstavnika ministrstva danes ne pričakujemo še enega splošnega zagotovila, da pristojne službe zadevo obravnavajo, ne pričakujemo pojasnila, da se pri sistemih pač napake dogajajo, pričakujemo konkretne, preverljive in nedvoumne odgovore kdaj so se motnje začele, koliko časa so trajale, kaj jih je povzročilo, kdaj so bili o njih obveščeni

minister, vodstvo ministrstva, pristojni izvajalci? Koliko uporabnikov je bilo prizadetih in koliko začetih postopkov ni bilo uspešno dokončanih? Ali je bilo mogoče ugotoviti, koliko ljudi je zaradi napake pri oddaji podpisa odstopilo oziroma od oddaje od podpisa? Ali so bile evidence že oddanih podpisov v celoti preverjene? In predvsem, ali so bili pravočasno zavarovani vsi podatki dnevniki dostopov in komunikacije, iz katerih je mogoče ugotoviti, kaj se je dogajalo, kdo je ukrepal, kako hitro je ukrepal in po čigavih navodilih? Ljudje imajo pravico vedeti, ali uradni informacijski sistemi njihove države delujejo še posebej takrat, ko prek njih ne urejajo vsakdanjih administrativnih opravil, temveč uresničujejo svoje politične in ustavne pravice. V takšnih postopkih pač tehnična napaka ni samo tehnično vprašanje, če se ljudem preprečuje, otežuje sodelovanje pri referendumski pobudi, postane to demokratično in politično vprašanje. Ravno zaradi tega je bil pač zahteva ta sklic nujne seje odbora. Ne zaradi političnega spektakla, temveč zato, ker se politična odgovornost začne tam, kjer se končajo izgovori. Ministrstvo mora predložiti podatke, odgovoriti na vprašanja in prevzeti odgovornost. Sistem se pa mora v celotnem obdobju zbiranja podpisov mora delovati varno, zanesljivo in brez političnih senc ali dvomov in ne po koncu zbiranja podpisov, ampak zdaj. Hvala lepa. Toliko za začetek.

Hvala. Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, doktor Božo Predalič. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

V uvodu naj povem, da jaz spoštujem institut referenduma, konec koncev sem tudi magistriral s tega področja. Zdi se mi izredno pomemben instrument vsake družbe, vsake demokratične družbe in tudi jaz sem bil omogočen, da je do tega prišlo. Slabe volje se mi ne zdi se mi prav, bom pa skušal pojasniti razloge za to. Podrobnosti, kot jih je gospa Jermanova spraševala, kdaj, kako, številke, bo pa kolegica pojasnila, ki ima vso kronologijo zabeleženo. Je pa tako zavedati se moramo, da ima Slovenija. / nerazumljivo/ kot osrednjo hrbtenico digitalne infrastrukture v Sloveniji. Da se število uporabnikov stalno povečuje. Samo v času od 1. januarja letos pa do 14. 9. je 11 odstotna rast uporabnikov. Da je število oddanih oziroma akcij, ki je gor narejeno, v tem istem času poraslo za 30 odstotkov. In da je digitalizacija oziroma ta hrbtenica, jo je treba stalno vzdrževati, vlagati sredstva v njo, v serverje, v sam / nerazumljivo/, da to vse varno deluje in da teče. EUprava je v tesni povezavi s številnimi registri, z zalednimi aplikacijami, vsemi informacijskimi sistemi, ki so redne, potrebujejo redne nadgradnje, vzdrževanje, tehnološke posodobitve, da funkcionira tako kot mora. In če sedaj pogledamo konkreten primer oziroma še malo nazaj, poglejmo. To ni prvi primer, da je bilo, da je prihajalo do težav ob referendumih. Na primer tudi leta 24 je bilo v predlogu zakona o spremembi Kazenskega zakonika, so bile težave. Zbiranje podpor volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Večkrat je prihajalo. To je bilo v letu 2024 in 25. Takrat so se te napake, težave o zbiranju podpisov dodatno pokazale. In takrat bi bil že čas, da bi se ukrepalo, da bi se pregledalo, kaj v sistemu škripa, kaj je narobe in poskušalo ta sistem nadgraditi. Se pravi, v letu 2024 in 2025 bi se že lahko kaj naredilo na tem.

Takrat se bo razmišljalo sicer o super računalnikih, ampak kakorkoli. V rebalansu za leto 2026 je bilo s področja digitalizacije, to se pravi vzdrževanja osnovne infrastrukture odvzeto deset milijonov. Že prej ni ne vem kako dobro teklo, pa je bilo odvzeto še deset milijonov. Se pravi, da se sistem ni vzdrževal tako, kot bi se moral vzdrževati. Zdaj, če pogledamo konkreten primer. Je bil zelo nesrečen datum 1. 9., takrat niso se začeli zbirati samo podpisi, takrat so se vse dijaške vozovnice elektronsko priklapljale. V istem obdobju so vloge za subvencionirane vozovnice za dijake, za študente, štipendije, pravice iz javnih sredstev in potrdila iz kazenskih evidenc, zato je bila obremenitev bistveno večja. Če bi bil kakšen drug datum, bi morda sistem lažje prenesel povečano število uporabnikov. Tako je pa škripalo. Jaz osebno se spomnim tudi, da kadar ni zbiranja podpisov, pridejo dnevi, pa naj bi to pred enim letom ali dvema ali pa letos konec koncev, ali pa sedaj pridejo dnevi, ko sistem teče bolj počasi. Jaz osebno se tudi nisem mogel recimo prijaviti na zemljiško knjigo, ker sistem ni funkcioniral, ker sama hrbtenica omrežja ni prenesla povečanega obsega. In glejte, spoštovane poslanke in poslanci, problem je pri denarju. Upam, da boste proračun za leto 2027-2028 podprli. Tam smo namenili večja sredstva za informacijske tehnologije, da se ta sistem končno nadgradi in vzpostavi, da bo funkcioniral tako kot mora. Če bo tak kot je sedaj jaz vam ne morem garantirati, kaj bo naslednjič. Treba je pač vložiti sredstva, sistem vzpostaviti in podpreti tako kot je potrebno. Toliko na kratko. Konkretne številke, kdaj, katere dneve se je kaj dogajalo na sistemu, bo kolegica pojasnila. Kajti, vse je sledljivo. V elektroniki je pač vse sledljivo. Se vedno lahko tudi forenzično preiskavo naredi, nimamo nobenih zadržkov s tem, ampak opozoril bi, da, samo dva dni je sistem deloval upočasnjeno. Takrat, ko je bil največji naval takoj s temi, ki so želeli dati svoj podpis oziroma podporo referendumu. Normalno, da. prve dni je ta težnja toliko večja kot tudi drugi uporabniki, ki so uporabljali eUpravo. Žal je tako prišlo. Meni je žal, da je do tega prišlo, to je nedopustno, ampak tako je. Treba bo večja sredstva vložiti v to, posodobiti našo elektroniko. Bog pomagaj. In še to bi poudaril, da sistem ni padel, ni padel, da ne bi delal, ampak upočasnjeno je bilo, nisi mogel tisti dan ali pa tisto uro, ampak danes, predvčerajšnjim, če eden ni mogel elektronsko oddati, danes, ker mu je daleč bilo, da upravne enote pa čez dva dni lahko oddal to se in rok še ni potekel. Še nekaj časa se je zbiralo, tudi tisti, ki kakšen dan ni mogel, bo lahko to naredil. To je slabo opravičilo, vem, da je to slabo opravičilo, da bi vedno moralo delovati, zato apeliram na vas, ko se bo kmalu sprejemal proračun za naslednje leto, podprite ga! Dajte amandma, da več denarja. Za digitalizacijo, da bodo stvari v bodoče tekle tako kot morajo. Hvala.

Hvala. Izvolite, gospa besedo. Če se predstavite za magnetogram.

Ja, hvala lepa. (Kristina Valenčič, v. d. generalne direktorice Direktorata za informatiko na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.)

Ja, če v bistvu poskušam odgovoriti še s konkretnimi številkami. V bistvu drži vse navedeno, kar je seveda povedal že državni sekretar, pa seveda tudi določeni podatki, ki ste jih kot predlagatelji opozorili. Torej, dejstvo je, da v bistvu ne prihaja, se pravi, pri tem zbiranju referendumov ni prišlo prvič do motenj pri delovanju eUprave našega portala, kar seveda obžalujemo tudi na naši strani. In delamo res vse z ekipo, predano, strokovno in pod nobenimi navodili vodstva ali česarkoli drugega, ampak dejansko predano za to, da lahko sistemi funkcionirajo štiriindvajset, sedem, ob seveda pogojih, ki jih imamo, kar se tiče financ in seveda tudi kadrov. Dejansko smo s 1. septembrom zaznali težave s počasnim delovanjem portala eUprave. Mi smo že pred razpisom referenduma, tako kot je seveda vsakič navada, s predlagatelji in se v Državnem zboru seveda sestanemo na sestanku in pojasnimo proceduro poteka zbiranja podpisov in seveda tudi delovanja vseh zalednih sistemov. Ko je težko,

smo zaznali 1. septembra te težave smo takoj v bistvu dvignili kapaciteto resursov, ki jih imamo na voljo in tisto, kar seveda lahko takoj naredimo. Tako da se je po 2 urah takoj že v bistvu malce poznalo, ni se pa poznalo seveda toliko, da bi rekli, da težav ni bilo odpravljenih. Zakaj ne? Portal eUprava je res kompleksen portal. Omogoča številne funkcionalnosti, ne samo oddajo elektronskih vlog in ni sam po sebi samostojen, ampak je vpet v kopico drugih skupnih informacijskih rešitev, ki jih zagotavljamo. Od recimo storitve za predpisovanje do same mi temu rečemo jedro elektronskih postopkov, ki v bistvu generira same elektronske vloge in tukaj je v bistvu nastala težava. Naši informacijski sistemi se ne nadgrajujejo istočasno. Zato imamo seveda nekatere elemente posamezne iz drugih sistemov, ki so tudi v kakšnih starejših tehnologijah. In ob povečanem, povečani uporabi posameznih storitev lahko prihaja do nekih zakasnitev. In točno to se je zgodilo 1. in 2. septembra. Če pogledamo tudi konkretne številke. Število oddanih vlog v povprečju, ki jih imamo na portalu eUprava se giblje med 1100 in 1200 vlog na dan. 1. in 2. septembra smo imeli 6500 oziroma se pravi 1. septembra in 2. septembra 7000. Tako da mi smo seveda računali na dodatno povečanje in zato tudi že v osnovi povečali resurse, nismo pa pričakovali takšen obseg vsega tega. In kot rečeno, na eUpravi smo seveda to naredili v zaledju, povsod, pa potem sistemi niso mogli tolikšni, tolikšne obremenitve prenesti. Mi smo že v bistvu takoj, nemudoma pristopili, da smo določene stvari, ki so bile možne takrat poleg seveda dviga strojnih kapacitet tudi odpravili. Se pravi, ravno te povezljivosti med enim in med drugim sistemom. Tako da od 3. septembra naprej ne beležimo nobenih težav več. Tudi za telefonske klice oziroma pač komunikacijo, ki smo jih imeli tako s strani sindikatov in vse ostalo smo pač redno odgovarjali na vprašanja in tudi statistike pač sporočali kakšno je. Nenazadnje je pa statistika oddanih vlog javno dostopna tudi na portalu / nerazumljivo/ tako da lahko redno spremljate, ne glede na to, za kateri tip vloge gre.

Zdaj, če, ker ste me spraševali konkretno še o številkah, kako se je vse skupaj v bistvu dogajalo. Zdaj, če čisto povem konkretne številke iz same evidence volilne pravice, torej od 1. 9. do vključno 11. 9. je bilo evidentiranih 26455 podpor. Od tega jih je bilo samo osem s skeniranjem obrazca, kar pomeni, da je bilo to verjetno podana v instituciji ali pa v tujini in torej ne moremo reči, da je bilo to zaradi, konkretno zaradi nedelovanja eUprave. 6 procentov oziroma 15873 jih je bilo oddanih preko porta0la eUprave, torej 60 procentov preko portala eUprave in 10564 s podpisom, preko podpisne tablice na upravni enoti. Lahko povem, da smo v bistvu postopek digitalizacije, podpor digitalizirali v lanskem letu, konec lanskega leta, ko je bila sprejeta tudi ustrezna novela zakonodaje. Tako da morda seveda je tudi to eden izmed teh, da ste se pač zdaj prvič srečevali s tem postopkom. Če se pa spomnite, ko je bil referendum tudi za parkirišča, seveda samo Mestne občine Ljubljana smo imeli tudi podobne. Morda medijsko ni bil toliko nepoznan dogodek, ampak seveda, mi smo imeli podobna vprašanja in podobne težave s strani predlagatelja.

Kar se tiče zdaj začetih pa oddanih vlog. Če govorim zdaj samo o portalu eUprava, se pravi, prej so bile skupne številke oddane in fizično na upravnih enotah in preko portala, zdaj govorim samo o portalu eUprava, od 1. do 14. septembra je bilo začetih 27122 vlog, od teh, se pravi začetih, od teh 27122 jih je bilo 65,9 procentov, torej 17874 tudi uspešno oddanih. Ostale, ki niso bile uspešno oddane niso bile, zaradi tehničnih napak, tehnične napake, ki jih imamo zabeležene tudi v vseh dnevnikih, sledljivost in vsega. Jih je bilo 560 pa še te ne, zaradi nedelovanja sistema, ampak tudi zato, ker se uporabnik zatipka,

ker se mu pozabi geslo, ker izbere napačno upravno enoto. Skratka, to so vse napake, ki so zaznane in zabeležene.

Tako da toliko, aha, pa še v bistvu to. Ne samo pri referendumskih vlogah, tudi na splošno ugotavljamo, da uporabniki štartajo s postopkom oddaje vloge, potem pa v naslednjih korakih ne nadaljujejo. Mi nekako v bistvu smo že delali neko analizo, zakaj do tega pride in po večini v bistvu pride do tega zaradi tega, ker na žalost, tako kot je rekel že državni sekretar, mi postopke digitaliziramo, jih pa pred tem ne optimiziramo. Mi v bistvu fizičen postopek, tako kot teče v fizičnem svetu, ne spreminjamo, ampak ga poskušamo potem spraviti samo v elektronsko obliko, kar pa potem velikokrat samo še zakomplicira postopek, ne ga pa poenostavi. Zato je v bistvu tudi nujno in apeliram zdaj, ko imam to priložnost, priložnost tudi na vas, vse, ko sprejemate tako in drugačno zakonodajo, da vedno pogledate tudi v luči tega, kaj lahko v dobi digitalizacije poenostavimo. Ne, da imamo zmeraj obrazec pa vlogo, ampak da smo včasih tudi proaktivni, pa sploh ne rabi državljan kakšne vloge dodati, ampak se mu seveda pravica lahko tudi avtomatsko uresniči.

Toliko morda, zdaj pa, če je še kakšno dodatno vprašanje, pa smo seveda na voljo.

Hvala lepa. Zdaj bi dal besedo vabljenim, ugotavljam, da sta se odzvala dva vabljena, pa bi v skladu s prakso vsakemu dal 5 minut. Izvolite, gospod Počivavšek najprej, če želite.

Najlepša hvala predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar. Jaz se najprej zahvaljujem za ta pojasnila, ki ste jih dali in uvodoma bi tudi želel povedati, da kar se tiče zbiranja podpisov poteka v bistvu zelo dobro, mislim, da poteka boljše, kot je potekalo praktično katerokoli zbiranje podpor za referendum doslej in to ne glede na to, da težave se pojavljajo. Zdaj, moram reči, da sem nekoliko presenečen nad tem, kar je bilo rečeno, da od 3. 9. ne beležite nobenih težav več. Namreč, nam še danes ljudem, danes sem imel namreč eno sejo enega od naših sindikatov, kjer so poročali, da imajo še vedno težave z oddajanjem podpisov na način, da se, tako kot je bilo tudi uvodoma povedano, ne izpelje postopek do konca, da se zaustavi postopek oddaje podpisa v neki fazi in melje v prazno, v nedogled, je potrebno vedno znova in znova to začeti, postopek se pa ne pripelje do zaključka. Jaz ne vem, ali pri vas to zabeležite kot tehnično težavo, ali ne? Ampak o tem nam ljudje praktično dnevno poročajo. Marsikdo, tudi tak, ki pride potem podpisati na upravno enoto, ker pove, trudil sem se nekaj dni oddati digitalni podpis, ne, zdaj sem prišel zato, ker ga pač digitalno ne morem oddati. Poleg tega to tudi iz prve roke lahko potrdim, v prejšnjem tednu nekajkrat portal ni bil dosegljiv. Mi imamo na spletni strani povezavo že ves čas nespremenjeno na spletno stran, na kateri je možno začeti vlogo za oddajo obrazca. Konkretno v petek, lahko vam tudi točno, točno minuto povem, je tista, je bila ta povezava usmerjena na drugo stran, kot je, kot je spletna stran, na kateri se oddaja obrazec. Tako da jaz sploh ne dvomim, da je ta sistem kompleksen, verjamem tudi, da bi bilo verjetno potrebno vložiti več sredstev za to, da bi se ga posodabljali in nadgrajevali, a ne. Ampak to ne spremeni dejstva, da pač državljanke in državljani imajo težavo pri izvrševanju svoje pravice za oddajo svojega podpisa za podporo referendumu, kar se nam vsekakor zdi nedopustno. Ker jaz mislim, da ni mogoče od vsakega pričakovati, da bo vztrajal 1 uro, da bo petkrat poskušal, da bo na koncu morda šel na upravno enoto, ker ni mogel digitalno oddati

in bi bilo pač potrebno to pravico, če je zagotovljena z zakonom, tudi dejansko, tudi dejansko izvesti. Zdaj, tudi to, da so se pač napake dogajale že prej, pri prejšnjih referendumih, po mojem mnenju je to enako graje vredno kot to, da se to dogaja pri zbiranju teh podpisov. Zdaj pač tokrat smo mi tisti, ki jih zbiramo, zato pač mi opozarjamo na to. Zdaj, ali je takrat kdo opozarjal, ni opozarjal, jaz težko sodim. Ampak pač dejstvo je, da to zagotovo ni v redu z vidika referenduma, ki je demokratičen postopek. Tako da mi bi si želeli bistveno več tukaj transparentnosti in tudi pač na nek način tega, da se te stvari ne bi dogajale. Namreč, ena razlika pa je, vsaj po informacijah, ki jih imamo mi od prejšnjih referendumov, to pa je, da če so se te težave pri prejšnjih referendumih, vsaj kakor smo se mi pogovarjali z ostalimi, dogajale zgolj res na začetku. Tokrat kot rečeno, nam še po 14 dnevih ljudje poročajo, da imajo težave z oddajo podpisov. Zdaj, kako to, da se ne vidi, jaz težko sodim. Ampak mi, bom rekel, od zunaj to zelo težko dokazujemo, ker mi nimamo podatka, ki ga imate pač vi ne. In s tega vidika tudi jaz, ko sem malo potem gledal pa s tem zaključujem, da ne bom predolg, menim, da bi bilo potrebno pogledati tudi zakonodaja je na tem področju ustrezna. Ker namreč tistim, ki zbirajo podpise v podporo referendumu, komu, kdorkoli že to je, a ne? V bistvu zakon ne daje praktično nobenih pravnih sredstev in pravnih jamstev v tej fazi postopka, ko se zbirajo podpore nobenih. In to mislim, da je neustrezno in da bi bilo to potrebno spremeniti. V nasprotnem primeru pač gre za izvotlitev pravice do referenduma. Hvala lepa.

Hvala. Želi gospod Zorko?

Najlepša hvala, predsedujoči in seveda hvala za povabilo na današnjo sejo.

Jaz sem poskušal, ne ponavljam, tudi jaz se zahvaljujem tako državnemu sekretarju kot tudi gospe, torej za ta pojasnila, ampak da to, da opozorila, ki jih dajemo v povezavi s težavami z zbiranjem podpor, elektronskim zbiranjem podpor, nimajo nobene veze z zbranim številom podpisov, ki je, tako kot je rekel Jaka, v tem trenutku rekordno veliko glede napram ostalim. Nakazuje dejstvo, da smo na to opozorili že 2. 9., se pravi drugi dan zbiranja podpisov, smo na to opozorili. Vi veste, da pisno ste dobili s strani ministrstva, pristojnega ministrstva, nismo dobili nobenega uradnega odgovora, nobenega pisnega pojasnila torej, zakaj je temu tako prišlo, kje so razlogi in tako naprej. Tudi kasneje, mislim, da en teden kasneje, smo prav tako telefonsko vas opozorili na to, da obstajajo težave in tudi včeraj smo na to opozorili. Zakaj to povem? Povem iz tega razloga, da ne drži to, da ali pa sem zelo negativno presenečen, ko trdite, da od 3. 9. dalje sistem deluje. Ja, mi imamo po dnevih, kako so nam javljali s terena, da so težave, tudi precej elektronskih sporočil smo dobili torej, kjer ljudje povedo, da čakajo tudi po 20 minut, 25 minut na to, da oddajo, na oddajo podpisa. da sistem meri zelo počasi, da so nesigurni pri tem. V začetni fazi smo dobivali tudi informacije, da ni možno oddati podpisa tudi s pomočjo telefona. In pa tisto, kar je zanimivo, je tudi to, da obstaja seveda več vrst digitalnih potrdil. Na začetku so obstajale izredne težave, recimo s SI-PASS, neverjetno, recimo za eOsebna je na primer delovala, medtem ko SI-PASS je imel baje težave. Zdaj, da se razume. Ena zadeva v sindikatih ne želim špekulirati, zakaj je temu tako. Želimo opozoriti na težave, kajti tako kot je že bilo rečeno, pravica do referenduma je temeljna človekova pravica. In če mene vprašate tudi osnovna pravica ali pa o osnovni pokazatelj demokracije. In tisto, kar, če ljudje morajo verjeti, to je v ta sistem. V sistem torej, da ko oddajo glas, da je dejansko, to je glas

ali pa njihova volja tudi s tem izražena. Kajti vsakič, ko sistem melje dlje časa, vsakič so dvomi vedno večji v zakonitost, v verodostojnost procesa, v to ali je glas bil oddan ali ni bil oddan in tako naprej. Tisto, kar se mi zdi zelo tudi pomembno povedati, je to, da ja, pojasnila so potrebna, absolutno so potrebna, pojasnila potrebujemo zato, da lahko verjamemo v nek sistem, ampak zgolj pojasnila, kaj se je dogajalo v preteklosti, in če se je to dogajalo v preteklosti, kar smo slišali in verjamem, da se je, potem seveda to ne more biti olajševalna okoliščina, da sistem danes ne deluje, a ne. Napake v preteklosti pomeni, da jih moramo popraviti v prihodnosti zato, da se te zadeve več ne ponavljajo. Kajti v nasprotnem primeru ljudje začnejo dvomiti. Če sistem melje 5 minut, a veste, ljudje dvomijo. Družba je danes v Sloveniji na žalost tako polarizirana, da se dvomi skorajda v vse, a ne. In to ni prav, to je narobe. Torej mi ne želimo špekulirati, ne želimo nobenega obtoževati na tem mestu, želimo samo to, da dobimo pojasnila, predvsem pa si želimo, da sistem funkcionira. A veste, ko ti dobiš vprašanje, zakaj, zakaj pri oddaji davčne napovedi ni težav, pri oddaji elektronskega podpisa podpore pa so težave, ne veš, kaj človeku odgovoriti. Zdaj, tudi če gre tukaj za dva ali pa tri različne informacijske sisteme, ljudje vidijo, država je to. Za nas je vse to en informacijski sistem in to je normalno in logično. Zato seveda v vseh teh primerih prihaja do dvomov. In je seveda treba odgovoriti na ta vprašanja. Napake je treba odpraviti. Sistem pa še vedno ne deluje. Gospa, če želite, vam lahko dostavimo po dnevih, kaj so nam javljali iz terena. Vprašanje, ki se seveda pojavi, je to, da če nekdo dvakrat, trikrat poskuša oddati elektronski podpis, ni nujno, da bo šel na upravno enoto, ni nujno. Morda nima časa. Morda si misli, ma ne bom se zafrkaval s tem. Stvari niso, pa ne gre zdaj samo za ta referendum, da se razume, gre se za temeljno, bom rekel, zaupanje v državni sistem. In v tem trenutku je očitno načet, kajti ljudje še vedno javljajo, da so težave. Ko je govora o elektronskem delu pri upravnih enotah, je stvar nekoliko drugačna, ampak recimo tudi sistem recimo prva dva dni pri tablicah ni deloval tako, kot bi mogel. Mi smo recimo imeli podatke, da so ljudje na tablicah na upravni enoti, ki bi morali iti direktno v sistem potrjenih, bom rekel, overjenih podpisov, podatek ni ustrezal dejanskemu stanju. Ni, ne. Mislim, lahko vam povemo tudi kraj, kjer se je to zgodilo, ni noben problem. Saj kasneje, sicer se je zadeva, vsaj upamo, nekje uravnovesila, ampak kljub temu sistem očitno ima neke napake, ima težave in še danes niso odpravljene, ker še danes nam ljudje javljajo, da imajo težave z oddajo elektronskih podpisov. Drugače pa še enkrat povem, nočemo špekulirati, želimo samo sistem, ki deluje. In napake v preteklosti so bile, verjamem, da so bile, ampak ne morejo biti razlog to, da se lahko tudi napake dogajajo danes. Napake informacijskega sistema, težave, ki so, ne smejo biti odvisne ali pa reševanje teh težav ne sme biti odvisno od vlade, ne od leve, ne od desne vlade, kajti če je to odvisno od vlade, potem se krha zaupanje v demokracijo. Zato hočem in prav je, da gremo v digitalizacijo, ampak digitalizacija mora za sabo potegniti tudi, tudi zaupanje državljanov. In predvsem to se pa lahko naredi samo s tem, da sistem deluje v, ne bom rekel tisočinki sekunde, ampak vsaj v dveh sekundah recimo.

Najlepša hvala, predsedujoči.