Spoštovani kolegi in kolegice, predstavniki Vlade.

Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam!

Torej, za danes se noben ni opravičil, tudi ni nobeden ni prisoten kot nadomestni član.

S sklicem seje ste prejeli tudi naslednji dnevni red, in sicer Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga sprejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo torej na 1. in edino točko dnevnega reda, to je predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 za področje Ministrstva za okolje in prostor, ki ga je 11. septembra 2026 Državnemu zboru predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavanju te točke povabljeni predstavniki Ministrstva za finance in predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Obravnava bo potekala na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog rebalansa z vidika svoje pristojnosti torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje.

Zainteresirano delovno telo pa lahko k predlogu rebalansa sprejme tudi svoje amandmaje. In najprej torej sprašujem ali želi uvodno predstavitev predloga rebalansa podati predstavnica Ministrstva za finance?

Lep pozdrav, hvala za besedo. Zdaj, če želite, jo lahko podam, verjamem pa, da ste jo vsi... Aja, bi radi poslušali še... V redu.

Lahko, na kratko, ampak res, na tisto osnovno kratko pa prosim, da se predstavite za magnetogram.

Okej, Katja Lisec z Ministrstva za finance. Vam bom res čisto na kratko predstavila glavne poudarke predloga rebalansa, ki je pred vami, podrobnejša predstavitev pa bo sledila na Odboru za finance.

V rebalansu je načrtovanih 16,5 milijard evrov prihodkov, kar je za 6,3 odstotke več, kot je bilo v sprejetem proračunu za to leto. Davčnih prihodkov se pričakuje za približno 570 milijonov evrov več, pomembno se povečujejo tudi nedavčni prihodki in sredstva, prejeta iz evropskega proračuna. Načrtovanih je 18,8 milijarde evrov odhodkov, kar je za približno 1,1 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka več kot v sprejetem proračunu. Del povečanja je posledica obveznosti, ki so bile sprejete v lanskem letu po sprejemu sprememb proračuna za letošnje leto, kot na primer zimski regres, višja minimalna plača in tako dalje. Pomemben razlog je tudi zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ker po koncu leta 2026 teh sredstev ne bo več mogoče črpati, je treba že letos zagotoviti dodatnih 320 milijonov evrov pravic porabe. Tretji velik razlog pa je tudi povečanje odhodkov za obrambne izdatke. Sredstva za ministrstvo za obrambo. Obrambo se povečujejo za skoraj 300 milijonov evrov, skupni obrambni izdatki pa naj bi letos vključno z namenskimi sredstvi dosegli 2,03 odstotka BDP. Načrtovan je primanjkljaj v višini 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotkov bruto domačega proizvoda. To je enak primanjkljaj kot je bil predviden tudi v spremembah proračuna za leto 2026.

Evo, toliko na kratko, hvala.

Ja, hvala. Besedo dajem še predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, državnemu sekretarju Petru Lovšinu, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči, lep pozdrav vsem prisotnim.

Ministrstvo za okolje in prostor z rebalansom proračuna za leto 2026 ureja finančno združitev Ministrstva, ki se je sestavilo iz štirih bivših resorjev, in sicer Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za naravne vire in prostor, Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, ter Ministrstva za solidarno prihodnost.

Zaradi reorganizacije in zagotavljanja preglednejše porabe sredstev smo združili vse podporne postavke z isto vsebino in iz tega naslova izhaja tudi spremembe na pripadajočih podprogramih. Ministrstvo stremi k racionalni porabi proračunskih sredstev, zato so bila pregledana področja pristojnosti po politikah in sredstva ustrezno korigirana tudi na vsebinskih postavkah, kjer je bilo ugotovljeno, da sredstva ob pripravi proračunov 2026 in 2027 niso bila ali niso bila ustrezno načrtovana. Rebalans ministrstva za okolje in prostor je načrtovan v višini 619,5 milijonov evrov, kar predstavlja 5,9 milijonov evrov manj sredstev glede na sprejeti proračun 2026. V finančnem načrtu ministrstva 467,6 milijonov evrov namenjeno varovanju okolja in okoljske infrastrukture, od tega 139,4 milijonov evrov za ukrepe na področju upravljanja z vodami, 120,2 milijona evrov za prilagajanje podnebnim spremembam, 57,1 milijona evrov v ravnanju z odpadki in 25,8 milijonov evrov ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

Predlog rebalansa na politiki 15 varovanja okolja in okoljske infrastrukture je za 19,1 milijona evrov nižji glede na sprejeti proračun 2026, pri čemer pa ne gre za zniževanje vlaganj ali krčenje okoljskih vsebin, temveč za znižanje iz naslova usklajevanja pričakovane realizacije. Na kohezijski politiki in centraliziranih programih. 100,2 milijona evrov namenjeno prostorskemu načrtovanju in stanovanjski dejavnosti, od tega 42,5 milijonov evrov za ukrepe kohezijske politike, 21,6 milijonov evrov namenjeno stanovanjski dejavnosti in subvencioniranju najemnin, 6,8 milijonov evrov za geodezijo in nepremičninske evidence in ostale predstavljajo podporne dejavnosti Geodetske uprave Republike Slovenije.

Predlog rebalansa na politiki 16 prostorsko načrtovanje in stanovanjska dejavnost je za 2,5 milijonov evrov višji glede na sprejeti proračun 2026, pri čemer gre za 30 milijonov evrov povišanja načrtovanih sredstev za kohezijske projekte. Podprogram stanovanjske dejavnosti pa je za 21,9 milijonov evrov nižji glede na sprejeti proračun 2026 iz naslova načrtovanja sredstev za subvencijo obrestne mere za zadolžitev končnih upravičencev do sredstva pri SID. Tukaj ne gre za zniževanje subvencij upravičencem, saj je na letni ravni načrtovanih 25 milijonov evrov za plačilo depozita Izven bilance. V bilanci A Ministrstvo za okolje in prostor načrtuje zgolj znesek za razkriževanje depozita po dejanski realizaciji. Prvotno je bilo sicer v pripravi proračuna 2026-2027 načrtovano, da bodo izplačila potekala iz bilance A.

In če gremo naprej, potem že 38,3 milijone evrov predstavljajo investicijski programi in obveznosti za odpravo posledic naravnih nesreč ter sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah. Predlog rebalansa na politiki 23, intervencijski programi in obveznosti je za 1,4 milijona evrov višji glede na sprejeti proračun 2026, in sicer se sprememba nanaša na dodatno zagotavljanje sredstva na podlagi programa odprave posledic naravnih nesreč ter za zagotovitev sredstev za plačilo davka na dodano vrednost za načrt odpornost in okrevanje. Potem 6,4 milijone evrov predstavlja sredstva za Premogovnik Velenje, sredstva na podprogramu rudniki in sanacija rudarske škode ob pripravi proračunov 2026 in 2027 za Premogovnik Velenje niso bila načrtovana. Posledično iz tega naslova izhaja povišanje v celotni višini pričakovane realizacije v letu 2026. Na podlagi izvajanja zakona o postopnem zapiranju rudnika Velenje. In še 5 milijonov evrov, namenjeno projektu za sklad za pravičen prehod SPP 2021-2027.

Predlog rebalansa na politiki 20. Socialna varnost je za 2,8 milijonov evrov višji glede na sprejeti proračun 2026, in sicer na se sprememba nanaša na 4,3 milijone evrov znižanje zaradi prenosa sredstev podpornih dejavnosti v politiki 15 ter 5 milijonov evrov povišanje zaradi načrtovanja projektov odkupa stanovanj. Premogovnika Velenje. Najlepša hvala.

Hvala državnemu sekretarju Petru Lovšinu za uvodno pojasnilo.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo?

Če ne, torej zapiramo..., okej. , Državni sekretar.

Zdaj pa bo. Hvala lepa. Lepo pozdravljeni.

Mene vseeno zanima, tam, kjer gre pri ukrepu za vzpostavljanje pogojev za dostopnost do stanovanj za zmanjšanje na milijon iz predvidenih 25 milijonov evrov v sprejetih NRP. Ali je to zmanjšanje posledica prenosa na infrastrukturni del kohezijske politike, ali gre za nižje ocenjeno realizacijo v letu 2026 pa so bile zato opravljene potem prerazporeditve. In v zvezi s stanovanjsko politiko, glede na to, da je bila konec decembra 2025 sprejeta nova uredba, ki daje prednost javnim najemnim stanovanjem, celo v razmerjih ali morda v zvezi s tem tudi ob najavljeni spremembi stanovanjskega zakona že načrtujete ukrepe, da bi se lahko dinamika gradnje najemnih neprofitnih stanovanj tudi povečala v naslednjih letih, tam do leta 2035.

Hvala lepa.

Ja, hvala, doktor Logaj, za vaša vprašanja. Še kdo želi? Če ne, pa dajem besedo državnemu sekretarju, gospodu Lovšinu, izvolite.

Hvala za besedo, jaz bom predal besedo vodji finančne službe, gospe Tanji Balek.