Če lahko samo malo prosim, čisto.

Spoštovane kolegice, vsi vabljeni ter ostali prisotni, lepo pozdravljeni na današnji 5. nujni seji Odbora za gospodarstvo, delo in šport!

Pričenjam 5. nujno sejo tega odbora. Obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Matjaž Han. na seji pa kot nadomestni člani sodelujejo: gospo Matejo Čalušić nadomešča magistra Nataša Avšič Bogovič. Lepo pozdravljeni tudi vsi nadomestni člani na tem odboru.

S sklicem seje ste prejeli tudi današnji dnevni red seje odbora; Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, EPA 253-IX. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. točke dnevnega reda Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, EPA 253-IX.

K obravnavi te točke so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport in pa Ministrstvo za finance. Kot gradivo ste prejeli predlog rebalansa proračuna, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom Odbora za gospodarstvo, delo in šport obravnava predlog rebalansa proračuna kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, torej le tisti del predloga, ki se nanaša na Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Sedaj bom pa besedo predal predstavnici, Vlade tako ni, Ministrstvo za finance gospe Katje Lisec, če sem si prav zapomnil, sekretarki Ministrstva za finance.

Evo, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem!

Me je že gospod predsednik predstavil, Katja Lisec, Ministrstvo za finance.

Jaz vam bom čisto na kratko predstavila glavne poudarke predloga rebalansa proračuna za leto 2026. Podrobnejša predstavitev pa sledi na Odboru za finance. V rebalansu je načrtovanih 16,5 milijarde evrov prihodkov, kar je za 6,3 odstotka več kot v sprejetem proračunu za to leto. Davčnih prihodkov naj bi bilo več za približno 570 milijonov evrov, pomembno pa se povečujejo tudi nedavčni prihodki in sredstva prejeta iz evropskega proračuna. Načrtovanih je 18,8 milijarde evrov odhodkov, kar je za približno

milijardo, 1,1 milijarde evrov več kot v sprejetem proračunu. Del povečanja je posledica obveznosti, ki so bile sprejete v lanskem letu po sprejemu sprememb proračuna za letošnje leto kot na primer zimski regres, višja minimalna plača, spremembe plač javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini in tako dalje. Pomemben razlog je tudi zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ker po koncu leta 2026 teh sredstev ne bo več mogoče črpati, je treba že letos zagotoviti dodatnih 320 milijonov evrov pravic porabe. Tretji razlog za povečanje pa so obrambni izdatki: sredstva za ministrstvo za obrambo se povečujejo za slabih 300 milijonov evrov, tako da naj bi letos skupni obrambni izdatki znašali 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda. Načrtovani primanjkljaj v višini 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. To je enako primanjkljaju, ki je bil predviden s spremembami proračuna za leto 2026.

Toliko z moje strani, hvala.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa predajam besedo državnemu sekretarju Štefanu Kušarju, lep pozdrav tudi vam, dobrodošli med nami, beseda je vaša.

Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

Dovolite, da v imenu Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport predstavim predlog rebalansa za leto 2026 v delu, ki zadeva naše ministrstvo. Z mano sta sodelavca iz finančne službe, gospod Vesko Andrič in iz direktorata za razvojna sredstva, gospa Nataša Florjančič, ki bosta na voljo potem kasneje za kakšna podrobnejša pojasnila. In naj samo uvodoma povem, da z vidika rebalansa ima ministrstvo zagotovljena sredstva za izvedbo svojih načrtov za leto 2026, kar pomeni, da pač omogoča doseganje zastavljenih ciljev. Zdaj, ključna okoliščina za to, da boste razumeli tudi številke, ki so predstavljene. Prišlo je do reorganizacije, tako da se je na Ministrstvo za gospodarstvo priključilo še področje dela, ki je bilo prej v pristojnosti Ministrstva za delo, zato neposredna primerjava s sprejetim proračunom za leto 2026 z rebalansom ni mogoča in seveda ministrstvo finančno gledano in vsebinsko danes ni v taki sestavi, kot je bilo ob sprejemanju proračuna. Zdaj finančna služba za to primerja z združenim izhodiščem, se pravi nekdanjim proračunom za gospodarstvo, turizem in šport ter prenesenima področjema, se pravi za delovno-pravna razmerja in pravic iz dela ter trg dela in zaposlovanja iz ministrstva, bivšega Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ob prenosu področja dela smo prevzeli tudi podedovani manko v višini 30 milijonov evrov. Zdaj, sredstva A bilance se z rebalansom zvišujejo s 738 na 781 milijonov evrov, torej za približno 43 milijonov. To povečanje sestavljajo trije deli: integralna sredstva se zvišujejo za okoli 16 milijonov, kohezija za 26, namenska pa ostaja tako rekoč nespremenjena, B bilanca pa ostaja pri 97 milijonih. Vsi deli so usklajeni z limiti Vlade oziroma z Ministrstvom za finance. Največje povečanje, več kot 23 milijonov evrov, je namenjeno transferjem za brezposelne, to ni neka nova poraba, ampak zakonska posledica. In sicer zaradi dviga minimalne plače. v začetku leta 2026, se je preko zakonske formule prenesel na denarno nadomestilo za brezposelne, ki lahko znaša tudi na podlagi ravno tako sprememb zakonodaje 130 ali pa 110 odstotkov minimalne plače. Prav tu smo z uskladitvami z Ministrstvom za finance in z notranjimi prihranki zagotovili dodatnih 20 milijonov evrov, ter pokrili pretežni del podedovanega manjka. Za okoli 10 milijonov evrov dodajamo še pri subvencioniranju študentske prehrane, kar prav tako izhaja iz zakonske spremembe, namreč novele Zakona o položaju študentov, ki je bila sprejeta konec leta 2025, s čimer dodatna sredstva namenjamo tudi spodbujanju internacionalizacije in privabljanju tujih sredstev in tako naprej, kar so pač prioritete n ministrstvu.

Glede evropskih sredstev želim izpostaviti oziroma se želim ustaviti pri evropskih sredstvih, ki so seveda za gospodarstvo ključna v okviru kohezijske politike 2021-207, ima naše ministrstvo na voljo 819 milijonov evrov evropskega dela, od tega 621 milijonov nepovratnih in 198 milijonov povratnih sredstev. Rebalans usklajuje sredstva za letos in jih, kot rečeno, zvišuje za 26 milijonov evrov. Realizacija poteka tako da pri nepovratnem delu smo do konca avgusta počrpali dobrih 44 odstotkov letošnjih sredstev, napoved do konca leta pa je seveda bistveno višja.

In jaz ne bom skrival tega dejstva, da je potrebno črpanje za celotno obdobje pospešiti. Zato smo na ministrstvu pripravili konkreten predlog za pospešitev, s katerim bomo sredstva usmerili v ukrepe, ki so za gospodarstvo najbolj učinkoviti in hitro izvedljivi. Smo pa seveda tudi ponosni, ker smo do konca avgusta v okviru načrta za okrevanje in odpornost skupaj z izvajalsko agencijo Spirit pravočasno dosegli vseh 38 mejnikov in ciljev ter zaključili 680 projektov. In za te ukrepe bo Slovenija prejela skupaj blizu 291 milijonov evrov. Med rezultati so nova enotna točka za krožno gospodarstvo, vključitev slovenskih podjetij v dva evropska projekta skupnega pomena na področju čipov in podatkovnih storitev, več kot sto raziskovalno razvojnih projektov in kar je še posebej pomembno, za trg dela, ker ravno prihajam tudi za to področje, več kot 2000 mladih, ki so se pri delodajalcih zaposlili za nedoločen čas.

Zdaj, ponekod imamo tudi zniževanje sredstev. Ne gre za reze v storitve, ampak so to lahko posledica ne realizacije ali pa tehničnih prerazporeditev. Pri aktivni politiki zaposlovanja se pri dveh ukrepih sredstva znižujejo za približno deset milijonov evrov, ker niso bili izvedeni v načrtovanem obsegu. Zavod za zaposlovanje je sporočil nižjo realizacijo. Ukrep za skrajšani delovni čas pa ni bil v celoti koriščen. In en javni razpis pa še ni bil objavljen. Za štiri milijone se znižujejo spodbude za rast podjetij, ker gre za večletne projekte, realizirana večinoma že lani. Nekaj znižanj pa je povsem tehničnih, gre za prenose na druga ministrstva in prerazporeditve. Pri turizmu smo tudi znižali sredstva, ker letos prenova bazena v Lipici ne bo izvedena.

Zdaj nekako v smislu zaključka, rebalans smo pripravili odgovorno. Pretežni del povečanja izhaja iz zakonskih obveznosti in evropskih sredstev, ne iz nekih novih diskrecijskih potreb oziroma porabe. Znižanja pa so večinoma posledica nerealizacije in tehničnih prenosov, ne pa krčenja storitev. Tako da kljub podedovanemu manjku na področju dela smo zagotovili izvajanje vseh zakonskih obveznosti in ključnih politik, od podpore podjetništvu in internacionalizacij do varstva brezposelnih. Tako da v prihodnje ostaja naša osrednja naloga pospešeno in učinkovito črpanje evropskih sredstev. Hvala lepa.

Hvala lepa državnemu sekretarju za dodatno obrazložitev.

Obveščam vas, da do tega trenutka predlogi za amandmaje odbora, ki so v pristojnosti odbora, niso bili predlagani.

Sedaj pa odpiram razpravo. Predlagam, da opravimo sklop treh vprašanj poslank in poslancev in nato seveda bodo probali naši gostje tudi odgovoriti na ta vprašanja. Odpiram razpravo. Kdo želi? Mogoče se kar prijavimo. Še kdo? Okej, potem pa predajam besedo gospodu Andreju Klemencu, izvolite, beseda je vaša.

Se zahvaljujem za to predstavitev. Precej natančno ste opisali, kakšen je, kakšen je zdaj ta nov razrez, kar se tiče Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport. Ampak tista stvar, ki pa mene zanima, je pa, katere zadeve so pa v primerjavi s prejšnjim stanjem, kje ste pa sredstva krčili? To me zanima. Hvala.

Hvala lepa za vprašanje. Bi še kdo želel? Vidim, da je želja po razpravi... Aha, gospa Metka Pešl Šater, izvolite.

Hvala za besedo. To ste sicer rekli, da ni kakšnega krčenja, me pa vseeno zanima, glede na to, da je minister za gospodarstvo na zaslišanju predstavil, da je cilj njegovega mandata, da je pač dvig dodane vrednosti, ampak ne za malo, ampak zelo, zelo veliko do leta 2040 na 100000 evrov.

V letu 2025 smo bili na 67000 pa še nekaj, to je bila 5,2 procentna rast na preteklo leto. Vi pa kljub temu zmanjšujete postavke, recimo 140, 304, pospeševanje razvoja gospodarstva za štiri milijone, pa spodbude za rast in razvoj podjetij za tudi skoraj štiri milijone. Zato me zanima, na kakšen način boste to dosegli? Pa tudi pri načrtu razvojnih projektov vidimo, da nekatere projekte umikate. Tudi tam se ne vidi neke velike rasti, zato me to zanima, na kakšen način bi lahko dosegli tako višjo rast gospodarstva, plač in predvsem dodane vrednosti? Hvala.

Hvala lepa.

Besedo pa predajam gospe Sari Žibrat, izvolite. Evo, vam predajam besedo.

Hvala. Mene pa zanima, glede na to, da ste ugotovili, kljub vsem groznim napovedim, da imate milijardo več prihodkov, zakaj recimo niste več vložili v podjetništvo in konkurenčnost? Vidim, da le nekaj milijonov več predvidenih za to postavko, na postavki šport in rekreacija v bistvu niste povečali sredstev niti za cent. Torej, kakšen je vaš odnos torej do športa, glede na to, da imate milijardo več prihodkov, bi pričakovala, da boste vseeno neko pozornost namenili tudi športu. In ja, predvsem me zanima to podjetništvo in konkurenčnost, glede na to, da ste oziroma vaš minister Logar je veliko obljubljal, da bo povečal dodano vrednost na zaposlenega. Podatki kažejo, da so pod našo vlado, pod vlado doktorja Roberta Goloba se je vrednost zaposlenega v povprečju na leto dvignila za 5 odstotkov, leta 2023 celo 9,5 odstotkov, vi pa v bistvu predvidevate, da bo ta dodana vrednost naslednje leto pod 3 odstotke, nato pa tudi okrog 4 odstotke, kar je v bistvu veliko manj ambiciozno od vseh obljub, ki smo jih poslušali. Glede na to pa, da pokrivate tudi v bistvu pokojnine, želim slišati vaš komentar na ZIPRS. Govorimo o členu, ki bo omogočil direktno porabo sredstev kapitalske družbe, ki so namenjeni za vzdržnost pokojninske blagajne, torej zdaj boste to omogočili, da se direktno porabi v proračunu, torej, vaš komentar, kako to pojasnjujete upokojencem. Njihovo mnenje smo že slišali, so zelo zaskrbljeni in so tudi proti takšnemu manevru.

Toliko za enkrat.