Evo, dobro jutro vsem skupaj!

Ura je osem, tako da lahko začnemo sejo.

Seveda pozdravljam vse navzoče goste, državnega sekretarja in ekipo, vse poslanke in poslance!

Začenjamo 2. nujno sejo Odbora za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Imam tri pooblastila, samo prebral jih bom. Se pravi, Andrej Černigoj zamenjuje Martina Nikoliča, Lucija Tacer Perlin zamenjuje Tamaro Kozlovič in gospod Aleš Hojs zamenjuje gospoda Andreja Poglajna. Drugi se mi niso opravičili, tako da lahko nadaljujemo s sklicem. Gospe in gospodje, ste prejeli dnevni red odbora. Imamo eno točko dnevnega reda, to je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Zdaj, upam, da ste ga vsi prebrali. V poslovniškem roku ni bilo seveda nobenih predlogov v zvezi z dnevnim redom. Tako da ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga tudi prejeli s sklicem seje. In lahko nadaljujemo sejo.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo seveda so vabljeni Ministrstvo za finance, njihovi predstavniki in pa seveda Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. V skladu s Poslovnikom odbor predlaga rebalans, da iz njegove, se pravi, da ta odbor obravnava rebalans proračuna glede na njegove pristojnosti, to pa pomeni, gospe in gospodje, da bomo obravnavali samo to, kar se dogaja na lokalni samoupravi oziroma na tem ministrstvu, da ne bomo širili neke druge razprave, ker smo zainteresirano delovno telo, tako da lahko začnemo.

Jaz bi prosil, zdaj ne vem kdo je zdaj iz financ, se opravičujem. Evo, najprej bi prosil, ja, da predstavnik financ predstavi generalno proračun, pa če se še poimensko predstavite, lepo prosim. Hvala lepa.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni, sem Matej Meško iz Sektorja za proračun Ministrstva za finance.

V predlogu rebalansa, ki je pred vami, se predvideva 16,5 milijarde prihodkov, kar je za 6 odstotkov več, kot je bilo v sprejetem proračunu. To je predvsem posledica napovedi kar 570 milijonov evrov višjih davčnih prihodkov ter tudi povečanja nedavčnih prihodkov in sredstev prejetih iz evropskega proračuna. Hkrati se tudi povečujejo odhodki na 18,8 milijarde evrov, kar je tudi za 6 odstotkov oziroma za 1,1 milijarde evrov.

Povečanje izhaja iz več razlogov: kot prvo gre za sprejete obveznosti, ki so bile sprejete po spremembah proračuna za leto 2026 v lanskem letu, tukaj gre za izpostaviti zimski regres, višjo minimalno plačo, spremembe plač javnih uslužbencev v tujini in tako naprej. Torej gre za obveznosti, ki niso bile predvidene v spremembah proračuna in jih je potrebno za to vključiti v rebalans. Kot drugi razlog je za vključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, ker se po koncu, ker po koncu leta 2026 teh sredstev ne bo več mogoče črpati, je potrebno že letos zagotoviti dodatnih 320 milijonov pravic porabe. Tretji pomemben razlog pa je obrambni izdatki. Sredstva Ministrstva za obrambo se povečujejo za slabih 300 milijonov, skupni obrambni izdatki pa naj bi letos, vključno z namenskimi sredstvi, dosegli že 2 odstotka BDP. Tako bi proračunski primanjkljaj znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. To je enako primanjkljaju, kot je bil predviden lansko leto ob spremembah proračuna.

Pomemben del tega rebalansa je tudi reorganizacija ministrstev, ki jo je izvedla nova vlada, število ministrstev se je zmanjšalo, posamezni resorji so bili tudi združeni z namenom, da bi bila državna uprava bolj učinkovita, bolj pregledna in predvsem bolj operativna. Na seji matičnega Odbora za finance bo tudi bolj podroben, bolj podrobno predstavljena politika in izhodišča samega načrtovanja prihodkov in odhodkov ter tudi sam pristop k upravljanju javnih financ.

Toliko bi bilo z moje strani. Hvala.

Hvala lepa za vašo predstavitev.

Zdaj pa bi dal, seveda državnemu sekretarju, gospodu Šimencu besedo za, bom rekel še bolj glede kohezije, da pove tako proračun, izvolite.

Gospod predsednik hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Pred vami je predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, ki v delu, ki se nanaša na Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Se pravi poslanstvo ministrstva, povezuje tri vsebinsko tesno prepletena področja: učinkovito samoupravo, izvajanje evropske kohezijske politike in pa skladen regionalni razvoj. Skupni cilj vseh treh področij je, da se razvojne priložnosti in kakovostne javne storitve zagotavljajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Predlog rebalansa je treba razumeti predvsem kot prilagoditev finančnega načrta dejanski dinamiki izvajanja projektov in prevzem prevzetih obveznosti. Omogoča hitrejše koriščenje evropskih sredstev, nadaljevanje regionalnih razvojnih ukrepov ter stabilno izvajanje nalog na področju lokalne samouprave. Po reorganizaciji državne uprave so sredstva nekdanjega Ministrstva za kohezijsko, za kohezijo in regionalni razvoj prenesla na nov proračun, na novega proračunskega uporabnika, se pravi na Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijsko kohezijo in regionalni razvoj.

Tukaj je treba pač poudariti predvsem mogoče tri zadeve. Ministrstvo za finance nam je dalo pač oziroma Vlada limit, finančni limit v višini 123 milijonov, 123,8 milijonov evrov. Finančni načrt našega ministrstva je 198 milijonov cela 7 evra, se pravi, razlika je 74,8 milijona evra. In zakaj je to nastalo? Nastalo je predvsem zaradi tega, ker je pač približno 900000 evrov se nanaša na integralna sredstva na področju lokalne samouprave za že prevzete zakonske obveznosti. Kot veste, smo prevzeli del nalog iz Ministrstva za javno upravo, kar se tiče lokalne samouprave. Bistvo vsega pa je seveda teh 74,7 milijona evrov, ki pa predstavlja razliko pri sredstvih evropske kohezijske politike in pripadajoč slovenski udeležbi Zaradi pospešene dinamike in izvajanja programa 2021-2027. Pri namenskih sredstvih finančnih ministrov je načrt za 0,8 milijona nižji od limita, zato skupni neto razlika znaša 74,8 milijona. Se pravi, skoraj celotna razlika je torej povezana z izvajanjem evropskih projektov. Ne gre za širjenje administracije, ampak za proračunsko zagotovitev pravic porabe, brez katerih odločitev o podpori pogodb, izplačil in povračil iz evropskega proračuna ni mogoče nemoteno izvajati.

Ministrstvo opravlja naloge organa upravljanja za program 2021-2027. Slovenija ima v tem programskem obdobju na voljo 3,1 milijarde evrov evropskih sredstev. Se pravi, za 2,3 milijarde evrov so že izdane odločitve o podpori za konkretne projekte. Za 1,6 milijarde so potrjene operacije oziroma sklenjene pogodbe za projekte, ki se izvajajo na terenu. Iz državnega proračuna pa je bilo izplačanih 553 milijonov evrov. Se pravi, vzroki za rebalans so predvsem v tem, kot sem rekel, zaradi samega povečanja oziroma pospešenega črpanja evropskih sredstev. In zaradi tega pač moramo zagotoviti sredstva, da imamo te pravice porabe. Se pravi rebalans v finančnem načrtu Ministrstva za kohezijsko politiko nam za to zagotavlja skupaj 93,4 milijona evra dodatnih sredstev. In sicer, tako kot sem rekel, približno 74 milijonov evrov evropskih sredstev in 19,3 milijone evrov slovenske udeležbe. Ta sredstva omogočajo izdajo novih odločitev

o podpori ter prenos pravic porabe v finančne načrte resorjev, ki izvajajo projekte v javne razpise. Zdaj, da bodo vsi ti projekti tekli se do konca leta 2026, načrtuje še dodatne odločitve za projekte v okviru celostnih teritorialnih naložb, tako imenovani CTN, dogovor za razvoj regij - DRR in pa nekaj zdravstvene infrastrukture. Teh projektov je veliko, če boste želeli, jih potem lahko tudi kasneje naštejem. Dejstvo pa je, da s temi 87 projekti v okviru regionalnega razvoja in pa predvsem za območja, za obmejna in problemska območja je teh 87 projektov je namenjenih približno 20 milijonov evrov za infrastrukturo, podjetništvo in pa delovna mesta, lokalne razvojne naloge ter ukrepe za območje narodnih skupnosti. S temi sredstvi rataviziramo opuščene in funkcionalne razvrednotene objekte, izboljšujemo komunalno in drugo infrastrukturo, spodbujamo začetne investicije, zagon podjetij in nova delovna mesta, izboljšamo bivalne pogoje ter socialno vključenost, krepimo lokalne razvojne potenciale, zeleni in digitalni prehod ter evropsko povezovanje regij. To niso kohezijska sredstva, to so pač ta integralna sredstva za obmejna problemska območja.

Potem pa imamo tukaj še lokalno samoupravo. Se pravi, na področju lokalne samouprave je prednostna naloga zagotovitev sredstev za sofinanciranje skupnih občinskih uprav in poravnava začetnih zakonskih zatečenih zakonskih obveznosti. S tem zagotavljamo stabilnost, izvajanje nalog, ki jih občine opravljajo skupaj in učinkoviteje. Se pravi, cilj je stabilno, predvidljivo financiranje občin ter kakovostno izvajanje javnih storitev.

Menimo, da je predlagani rebalans razvojno naravnan in sledi dejanskemu izvajanju nalog ministrstva. Skoraj celotna razlika glede na vladni limit je povezana z evropskimi projekti in pripadajočo slovensko udeležbo, za ustrezno načrtovanje sredstev, omogočeno nemoteno izvajanje projektov, hitrejše koriščenje evropskih sredstev, konkretne regionalne naložbe ter stabilno delovanje lokalne samouprave. Naš cilj je, da se razpoložljiva sredstva pravočasno pretvorijo v rezultate na terenu: boljšo infrastrukturo, več razvojnih priložnosti, nova delovna mesta in kakovostne pogoje za življenje v vseh delih Slovenije. Zato vas prosim, da predlog proračuna podprete. Hvala lepa.

Hvala lepa, državni sekretar, za vašo uvodno predstavitev. Ugotavljam, da nobenih amandmajev ta moment nimamo na mizi. Tako da lahko gremo tudi na razpravo članic in članov tega odbora, tako da odpiram razpravo in prosim za prijave.

Hvala za besedo, najprej spet naslavljam Ministrstvo za finance, kot že včeraj na Odboru za infrastrukturo. In prosim, če lahko naslednjič oziroma mogoče celo do Odbora za finance pripravite bolj pregledna poročila oziroma tabele. Zato, ker pač zdaj pri teh spremembah reorganizacije ministrstva je zelo težko v tem posebnem delu proračuna se znajti v teh postavkah, sploh tam, kjer so spremembe. Isto tudi pri načrtu razvojnih projektov, če je to mogoče, bi prosili. Zato, ker recimo tudi zdaj pri tej postavki 1670 proračunski uporabnik pač je težko primerjati postavke kaj je plus, kaj je manj, tako da to, če je možno.

Potem imam pa vprašanja pri postavki 603, se pravi, lokalna razvojna infrastruktura je povečanje, sprememba pol milijona približno. Me zanima, če gre to, če to pomeni več denarja

občinam za investicije. Pri pokrajinah in regionalizaciji, ministrica je posebej izpostavila, da je to njen primarni cilj, zdaj pa, če to gledamo za leto 2026 in tudi za 2027 ni, ni nobenih sredstev, obrazložitev pa izrecno navaja, da trenutno priprave strokovnih podlag niso predvidene. Tako da to me tudi zanima. Pa pri, pri teh upravnih enotah po seznamih, večinoma je enako ali pa je več, pri Upravni enoti Ljubljana je zmanjšanje, pa tudi Upravna enota Ravne na Koroškem, pač od tam, ko jaz prihajam, no, pač mi je padlo v oči, da je tudi zmanjšanje, pa me to tudi zanima, zakaj je to, čeprav tule pišete, da so naloge, se bodo povečale.

Hvala.

Predlagam mogoče, da naredimo še kak krog, pa potem odgovorite, da mogoče zberete kakšne podatke. Še kdo za razpravo? Izvolite.

Gospod predsednik. Hvala za besedo, prisrčen pozdrav vsem skupaj.

Povedali ste, predstavnik Vlade, gospod Šimenc, da večino denarja za povečanje, namenjeno koheziji, in sicer tako za evropski del kot za naš del. Pa me zanima, samo to, se pravi, kateri so tisti prednostni projekti na tem področju?

Hvala.

So me opozorile strokovne službe, da moram povedati, kdo je zdaj govoril. Govorili so najprej Metka Pešl Šater, zdaj pa gospa Marjeta Šmid. Se opravičujem, moram dati... Izvolite. Še kdo?

Potem bi jaz prosil, da kar državni sekretar, prosim, da odgovorite na ta dva vprašanja, ki so jih dale poslanke.

Hvala lepa za vprašanja.

Kar se tiče posameznih postavk, bom jaz prosil kolege za pomoč, kar se tiče pa pokrajin je pa dejstvo, da se pač zdaj pripravlja tako zakonodaja kot pa tudi kot v bistvu sama razprava in pa vse to, kar je pač povezano, preden sploh pride to v zakonodajni postopek, tako da tako kot ste ugotovili, za letošnje leto pač tukaj ne načrtujemo nobenih sredstev. Kar se tiče pa posameznih postavk, bi pa prosil kolega, če lahko poveste.