Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 4. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma gospo Tamaro Vonta nadomešča Dušan Stojanovič. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Predlog, prvič, Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. točke dnevnega reda.

Gradivo z dne 11. 9. 2026 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili vabljeni Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kulturo. Odbor za kulturo je za obravnavo predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo, zato ga bo obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

Uvodno besedo dajem najprej predstavniku Ministrstva za finance, da na kratko predstavi predlog rebalansa proračuna v celoti.

Prosim gospoda Simona Gabrijelčiča, da predstavi proračun, izvolite.

Dober dan in hvala za besedo!

Sem Simon Gabrijelčič iz Sektorja za proračun.

V predlogu rebalansa, ki je pred vami, se predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijardi evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. To je enak primanjkljaj, kot je bil predviden v spremembah proračuna za leto 2026. Ob tem je pomemben podatek, da so prihodki države višji od prvotno načrtovanih. V primerjavi s sprejetim proračunom se povečujejo za 6,3 odstotka. Davčnih prihodkov naj bi bilo za približno 570 milijonov evrov več, pomembno pa se povečujejo tudi nedavčni prihodki in sredstva, prejeta iz evropskega proračuna. Hkrati se povečujejo tudi odhodki, ti so v primerjavi s spremembami proračuna načrtovani višji za približno 1,1 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka. Del povečanja je posledica že sprejetih obveznosti po spremembah proračuna za leto 2026 v lanskem letu. Gre za zimski regres, višjo minimalno plačo, spremembe plač javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini in tako dalje. Gre za obveznosti, ki v spremembah proračuna niso bile predvidene in jih je zato treba zdaj vključiti v rebalans. Pomemben razlog je tudi zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ker po koncu leta 2026 teh sredstev ne bo več mogoče črpati, je treba že letos zagotoviti dodatnih 320 milijonov evrov pravic porabe.

Tretji pomemben razlog za povečanje odhodkov so obrambni izdatki. Sredstva za Ministrstvo za obrambo se povečujejo za slabih 300 milijonov evrov, Skupni obrambni izdatki pa naj bi letos vključno z namenskimi sredstvi dosegli 2,03 odstotka BDP. Pomemben del tega rebalansa je tudi reorganizacija ministrstev, ki jo je izvedla nova vlada. Število ministrstev se je zmanjšalo, posamezni resorji pa so bili združeni.

Politika in izhodišče načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov bosta podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa dajem, aha, še eno pooblastilo, gospoda poslanca Dejana Süča nadomešča gospa Tereza Novak.

Sedaj dajem besedo predstavnici ministra za kulturo, Ministrstva za kulturo, gospe ministrici doktorici Ignaciji Fridl Jarc in gospe verjetno Jani Žakelj, če bo še tudi kaj povedal, da predstavi del predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na Ministrstvo za kulturo.

Izvolite.

Spoštovane, spoštovani, najprej hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni!

Rebalans proračuna Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za leto 2026 odraža stanje, ki ga je novo vodstvo ugotovilo po opravljeni primopredaji poslov 5. junija 2026. Po podrobni analizi

izvrševanja proračuna je novo vodstvo ugotovilo, da za financiranje vseh zakonskih in že prevzetih pogodbenih obveznosti do konca leta 2026 primanjkuje kar 8,9 milijona evrov. Strokovne službe ministrstva, naj poudarim, so že februarja 2026 opozarjale predhodno vodstvo, da zaradi prevzemanja novih obveznosti z objavo dodatnih razpisov in pozivov obstaja možnost manjka sredstev za nekatere zakonsko predpisane obveznosti. V mesecu aprilu je vodja sektorja za statusne zadeve prav tako opozarjal na primanjkljaj na postavki za plačilo socialnih pravic za samozaposlene. Največji manko v višini 3,9 milijona evrov je bil namreč ugotovljen prav na področju samozaposlenih. Dodaten manko se je pokazal tudi zaradi dejstva, da ni bila pravočasno sprejeta Uredba o določitvi višine dnevnega bolniškega nadomestila za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe za samostojne delavce v kulturi za polni delovni čas. Nastalo stanje je posledica previsoke porabe proračunskih sredstev prejšnjega vodstva ministrstva v prvi polovici leta, zaradi česar je bilo treba nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev učinkovitega in odgovornega izvrševanja proračuna ter preprečiti prevzemanje novih finančnih obveznosti brez zagotovljenega proračunskega kritja. Ministrstvo za kulturo je nemudoma pristopilo k reševanju ugotovljene problematike in 10. junija 2026 obvestilo pristojno Ministrstvo za finance o primanjkljaju, ter proučilo vse možnosti prerazporeditve sredstev. Že pred pripravo izhodišč za rebalans so bile izvedene ustrezne finančne prerazporeditve za zagotavljanje tekočih mesečnih obveznosti. Kljub tem ukrepom smo bili prisiljeni učinkovito reorganizirati delo, pripraviti novo sistemizacijo delovnih mest, z varčevalnimi ukrepi zmanjšati splošne stroške, kot recimo zmanjšanje študentskega dela, odprodaja vozil in podobno, in za pokrivanje tekočih finančnih obveznosti. Ustaviti nekatere razpise v okviru katerih odločbe in pogodbe še niso bile izdane. Z vsemi naštetimi ukrepi smo uspeli začasno stabilizirati finančno stanje ministrstva, vendar bo šele sprejem rebalansa proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2026 zagotavljalo stabilno financiranje do konca leta 2026. Povečanje sredstev bo zagotavljalo tekoče izplačevanje mesečnih obveznosti za plačilo socialnih pravic samozaposlenih in zaključek odprtih postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev relevantnim deležnikom, prav tako pa dodatna kohezijska sredstva. Nekatere dodatno podporo lokalni infrastrukturi. Rebalans proračuna Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za leto 2026 torej rešuje predvsem tekoče poslovanje, kljub temu pa že poskuša slediti tudi strateškim usmeritvam Za zmanjšanje stroškov plač, tako imenovanih birokratskih stroškov, ter večjo podporo neposredni ustvarjalnosti. V prihodnjih javnih pozivih in razpisih bo večja pozornost usmerjena tudi k decentralizaciji in torej teritorialni razpršenosti finančno podprtih projektov, hkrati je finančna strategija za leto 2026 z rebalansom že usmerjena tako, da poskuša okrepiti sredstva za kulturno dediščino, saj so to korenine naše kulture, ki jih je treba skrbno negovati, če želimo, da bo slovenska kulturna ustvarjalnost rasla in obrodila obilje sadov tudi v prihodnje. S predlogom rebalansa proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2026 se sredstva za kulturo glede na sprejete spremembe proračuna za leto 2026, v globalu povečujejo za 13,6 milijona evrov in skupaj znašajo

295,9 milijona evrov. Delež proračuna ministrstva v državnem proračunu tako znaša 1,58 odstotka. V okviru tega globala se integralna sredstva v predlogu rebalansa glede na sprejete spremembe proračuna 20 26 povečujejo za 3,9 milijona evrov, kar predstavlja 90,7 odstotka celotnega proračuna. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na sprejete spremembe proračuna povečujejo za 4,9 milijona evrov in znašajo 23,1 milijona, kar predstavlja 7,3 odstotka celotnega proračuna. Pravice porabe sredstev na namenskih proračunskih postavkah pa se glede na spremembe proračuna povečujejo za 4,8 milijona evrov. Skupaj znašajo šest milijonov in to predstavlja 2 odstotka celotnega proračuna.

Če gremo po posameznih virih financiranja, integralna sredstva, glavnina dodatnih integralnih sredstev za leto 2026 je namenjena pokrivanju ugotovljenega primanjkljaja sredstev za zakonske obveznosti v višini 8,9 milijona evrov. S prerazporeditvijo še nekaterih drugih sredstev med proračunskimi postavkami integralnega dela smo uspeli tako primanjkljaj 8,9 milijona v celoti pokriti že pred pripravo izhodišč za rebalans. Kot smo poudarili, so bili izvedeni določeni ukrepi, tako da smo ta primanjkljaj zdaj uspeli ustrezno izničiti.

Kar zadeva sredstva za kohezijsko politiko in pripadajočo slovensko udeležbo, k ot sem že poudarila, gre za povečanje proračunskih sredstev v skupni višini 4,9 milijona evrov. In to je posledica med letom izdanih odločitev o podpori kohezijskim projektom, ki ob pripravi in sprejemanju proračuna še niso bili uvrščeni v veljavni načrt razvojnih programov. Pri tem naj poudarim, da smo ob primopredaji zatekli okrog štiri procentno črpanje vseh predvidenih kohezijskih sredstev v tej kohezijski perspektivi s strani Ministrstva za kulturo. Torej, v štirih letih je bilo omogočeno zgolj 4 odstotke črpanja. In v nadaljnjih treh letih nas torej čaka 96 odstotno črpanje vseh sredstev. Tako da smo črpanje kohezijskih sredstev v teh mesecih intenzivno pospešili. Del sredstev, teh kohezijskih sredstev je namenjen projektom, financiranim iz evropskega sklada za regionalni razvoj, med katere sodijo obnova gradu Bistra, grad Grad, grajske kašče oziroma žitnice na Ptuju in Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Preostali del povečanja kohezijskih sredstev se nanaša na nekatere projekte Evropskega socialnega sklada, ki prispevajo k zmanjševanju socialne izključenosti in krepitvi kulturne participacije.

In še namenska sredstva, kot tretji vir, torej glavnino namenskih sredstev predstavlja proračunska postavka, na katero se stekajo prihodki od oddaje državnega premoženja. Z rebalansom proračuna so na tej proračunski postavki zagotovljene pravice porabe v višini 4,6 milijona evrov. In ta sredstva so namenjena investicijam, investicijskemu vzdrževanju, nakupu opreme, predvsem za nacionalne javne zavode s področja kulture, ki s tem premoženjem upravljajo. Naj ob tem še poudarim, da je seveda v okviru proračuna za leto 2026 proračuna Ministrstva za kulturo so predvidena tudi sredstva

načrta za okrevanje in odpornost. Črpanje teh sredstev se je torej izteklo z 31. avgustom in so bila ustrezno, v večini odstotkov torej ustrezno porabljena. Morda še nekoliko, naj povem še nekoliko o tem glede nekaterih postavk na področju tako imenovanih podnebnih sprememb. Gre za sanacijski program na območjih, gre za zagotavljanje finančnih sredstev na območjih prizadetih v poplavah avgusta 2023. Gre za sanacijski program za Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Škofji Loki in za načrtovane objekte Regijski arhivski depo Ravne na Koroškem, Regijski muzejski depo Slovenj Gradec, Regijski muzejski depo Celje, Depo Maribor in Škofja Loka. Skrajni rok za porabo teh sredstev je 31. 12. 2028, in začeli smo po prevzemu seveda vodenja Ministrstva za kulturo intenzivno izvajati postopke tudi za črpanje teh sredstev.

Toliko morda za enkrat, seveda pa bomo z veseljem odgovorili tudi na vaša vprašanja.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Bi kaj dodali, ali je to? Dobro. ? Potem pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora in odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati?

Gospa Sara Žibrat, izvoli.

Najlepša hvala. Najprej, da razložim, kako potekajo rebalansi, vsakič imamo rebalans, zaradi tega, ker se minimalne plače, povprečne plače rastejo in s tem rastejo seveda tudi prispevki samozaposlenim v kulturi, tako da to, da ste zagotovili nova sredstva za zakonsko določene obveznosti, jaz se s tem ne bi preveč hvalila. Niti ni pohvalno to, da ste ob milijardi viška načrtovanih prihodkov zagotovili svojemu resorju samo 13 milijonov več, ob milijardi višjih prihodkov ste kulturi namenili le 13 milijonov več, od tega je večina zakonskih obvez, ki so posledica seveda višanja minimalne plače, višanja povprečne plače in posledično višanja prispevkov za samozaposlene. Kohezija. Sodobnemu plesu je bilo letos zagotovljeno pol milijona. Zanima me, kje je teh pol milijona, kam ste jih dali, glede na to, da ste odstopili od soustanoviteljstva in kaj bo s štirimi milijoni kohezijskih sredstev? Hvalili ste, da ste pridobili kohezijska sredstva, ampak namesto, da jih porabite za Zavod za sodobni ples, me zanima, kaj načrtujete, načrtujete kakšne nove razpise in za katere projekte točno me zanima, glede na to, da smo pred lokalnimi volitvami. Torej, kam bo šlo teh štiri milijonov, komu bo to namenjeno? Zanima me tudi, ali je v rebalansu, še imate rezervirane štiri milijone za glasbeno produkcijo, ki ste jo dolžni RTV, ali ste tudi to kaj prerazporejali? Zanima me, kje se skriva, na kateri postavki se skriva 150 tisoč evrov, ki naj bi jih letos zagotovili za novi muzej slovenske osamosvojitve? Mi smo vam postavili poslansko vprašanje, pa v bistvu niste v nobenem primeru odgovorili nanj, ker nas pač zanima kakšni bodo predvideni stroški tega novega muzeja, in kaj se je zgodilo s tistimi, ki ste jih verjetno izselili iz trenutnih prostorov, ali ste te prostore že, se že prenavljajo za ta nov muzej, kaj se s tem dogaja in ali ste zagotovili neka nova sredstva tem, ki ste jih izselili za to, da se da si najamejo nove prostore. Kje se to v rebalansu odraža?

Kaj točno pomeni 3 milijone 700000 evrov manj na umetnostnih programih. Za medije seveda vemo, da ste zmanjšali, ker ne boste izvedli, ker ste preklicali razpise, zmanjšali ste sredstva za milijon 200 evrov. In pa mednarodno sodelovanje, manjšate sredstva za skoraj pol milijona. Zanima me, kaj to pomeni, ali se ukinjajo kakšne rezidence, ali niste podprli nekaterih projektov, kateri so ti projekti, ki jih ne boste podprli, da razporejate sredstva iz te postavke? Kaj to pomeni za naše, projekte naših umetnikov, ki sodelujejo v mednarodnih projektih? Torej, ali boste kaj odpovedali? Pa seveda jemljete tudi štipendije, se pravi, ne podpirate novih umetnikov, novih kulturnikov. Takšno razmišljanje mislim, da je z vašega vidika izjemno napačno, izjemno, izjemno napačno glede na to, da ste v bistvu podedovali kar zgledno dediščino od naše vlade. Celo poletje smo poslušali kako imate povsod primanjkljaj, danes pa povsod v rebalansu odlične številke. Samo določeni izbranci seveda so dobili krčenje in zmanjšanje sredstev.

Toliko za enkrat.

Hvala.

Naslednja prijavljena doktorica Asta Vrečko, izvolite.

Ja, najlepša hvala za besedo. / kašljanje/ Se opravičujem.

Ja, seveda, vsakič je rebalans, vsako leto, in vezan je gotovo tudi na februarsko uskladitev minimalne plače, ki se je letos povečala na in s tem seveda tudi izračun sredstev za samozaposlene in verske uslužbence pa še kaj drugega, ampak prav tako je tudi vplivajo, sploh kadar se menja Vlada ali pa se sprejemajo novi zakoni. In to je tisto, kar je bilo potem sprejeto. Leta 2022, maja, je bil sprejet povišanje recimo za milijon 600 za verske uslužbence, pa je pač se to našlo brez kakršnekoli drame, tudi izplačalo vse zahtevke. Niti ena oseba ni ostala brez plačila, niti en duhovnik ni ostal brez plačila obveznosti, ki je bila dana takrat maja, tik deset dni pred primopredajo.

Zato me zanima, glede na to, da je bil zakon, seveda je bil primanjkljaj, ni bil primanjkljaj v proračunu, ampak zakonske obveznosti so se spreminjale, tako februarja z uskladitvijo, kot tudi z RTV zakonom. In zato me zanima, če ste dodali slabe tri, štiri milijone, 3,6, v ta proračun, 1,6, od tega smo dodali mi na RTV-ju, kako se bo izplačalo štiri milijone, ki mora jih izplačati RTV,

Ministrstvo RTV Slovenija. Kajti na ta način lahko rečemo, da je vaš proračun enak, če je štiri, vi ste dobili 3,... 7, 4,4, mora iti RTV-ju, od tega smo 1,2 zagotovili že maja s prerazporeditvijo.

Kar se tiče kohezijskih projektov, me veseli, da gredo dalj. Veseli me zelo, da so bile v tem času tudi neke sprejete podpore. To je pač enostavno zelo silno dolg postopek med Ministrstvom za finance, kohezijo in pristojnim resorjem, da se dajejo te zadeve. Jaz bi vas samo spomnila, da je bila vaša kohezija zaključena decembra 2023 in za njo smo morali dati več milijonov, pa nismo nič, nobene drame, nobenemu odvzemali dodatnih integralnih sredstev, recimo za Auerspergov dvor in tako naprej, za to, ker seveda ni bilo ustrezno počrpano in kohezija, prejšnja se je zaključila decembra 2023. Bilo je vse nad obremenjeno, vse se je porabilo in tako kot je tudi prav, kajti ravno kohezijski projekti je prav in mora biti tako, da gredo čez mandat in se potem uspešno zaključijo, kot, kot je. Seveda samo črpanje je na začetku relativno slabše z vidika, da pač večinoma ne črpa Ministrstvo za kulturo, ampak občine, zavodi in tem ministrstvom, ki grejo in gradbenim delom, kar gre.

Tako da tukaj sem zadovoljna in da te projekte prav vse nadaljujete, upam, da se bodo nadaljevali in da bomo počakali tudi razpis za Ruik, ki je bil takrat, vsaj tako so trdili na Ministrstvu za kohezijo, tik pred tem, da

gremo mi lahko v objavo za razpis, kajti tudi tam je še kar nekaj sredstev treba počrpati.

Zdaj, kar se tiče sodobnega zavoda za ples, me zanima, če vi ste sploh že izstopili iz ustanovitverstva kot resorno ministrstvo, ker teh podatkov jaz nisem našla. In dokler niste izstopili kot resorno ministrstvo, ste dolžni plačati zakonske obveznosti tudi direktorju in tako naprej. Zdaj, sredstva tja so pa bila dana izključno iz občin.

Delovne štipendije za 7000 evrov, 700000 evrov iz ustvarjalnosti, se mi zdi kar šokantno, da se je to ukinilo in tako na hitro ta razpis popolnoma nesprejemljiva praksa. Kajti, tukaj so ljudje resnično odvisni že od svojega dela, so začeli delati, so dobili tudi odobritve in ta program se je enostavno ukinil in teh 700 evrov, 1000 evrov je šlo drugam. Zdaj, glede na to, da imamo mi kot poslanci in poslanke več odborov in različne številke gledamo in smo lahko včeraj videli tudi na obrambi 300 milijonov, milijonov evrov je šlo za več za orožje, ki bodo kar letos porabljeni, res se jaz ne bi s tem hvalila, ker to niti uskladitev ni. Z inflacijami ali pa s tem, kar se je od februarja naprej naredilo, hkrati pa jasno, se je vzelo tistim, ki so to najbolj potrebni, najbolj ranljivi konec koncev in skrbijo za kulturo in umetnost po celotni Sloveniji. To so kulturni zavodi, nevladne organizacije, društva, ki so odvisni, samozaposleni tudi od teh delovnih štipendij.

Zdaj me zanima tudi mogoče, kje pa smo kot, recimo, pri postopkih, kar se tiče glede kroženja vsebin, kajti to so bili tudi razpisi, ki so bili končani. In tam se še sprosti, preko pozivov, pardon, dodeljujejo ta sredstva, ki so relativno nizka, kulturnim domovom v zamejstvu in v Sloveniji. To gre za sam par 1000 evrov zato, da lahko vsebine krožijo po Sloveniji. Ali ta sredstva ostajajo tu noter ali razpis, poziv ostaja ali bo to se nadaljevalo tukaj. In seveda prav tako je zelo pomembno za decentralizacijo tudi konec koncev pozivi in razpisi, ki so bili dani za zeleni prehod, kajti tukaj so bili že končani postopki, sodelovali so noter knjižnice, muzeji, različna društva iz cele Slovenije. In gre za več milijonov sredstev, ki so prišle iz podnebnega, se pravi ne iz integrale, ne iz kohezije in ali to samo kot vprašanje, seveda gre gre dalje, ker to naj bi se tudi letos že porabljalo. Ključno pa seveda je, zakaj se ukinjajo tisti, za katere na žalost ste že pred volitvami v kampanji. Kot stranka in pa tudi vi govorili, da boste se spomnimo pogovora v kinu Šiški, tistim, ki bo, nekaterim bomo ohranili, drugim pa ne, če se prav spomnim, glede nevladnih organizacij, s tem seveda delovnih štipendij, ki res šokantno bijejo v očeh teh 700000 evrov, da so enostavno, enostavno odvzete.

In drugo, konkretni odgovor glede številk me zanima prav za RTV, kajti tam je minus milijon 200, to je za razpis, ki ste ga pač ukinili, prekinili, kakorkoli že. In tukaj, kolikor vem, bi bilo potrebno še dodati, ja, je vaša obveznost, ker je bil zakon sprejet po sprejetju proračuna, kot takrat, kot tudi druge stvari in zakone, ki jih je predprejšnja vlada pustila prejšnji in tako naprej, tako kot pač gre, karkoli se sprejme od sprejetega proračuna pa do volitev, saj to ni nič novega. Ali pa tudi, kot ste vi takrat maja. Tako da sem pa vesela, da vse te projekte, ki ste pa jih našteli, torej od Galerije Božidar Jakac, Bistra, grad Grad in tako naprej, kar gre. Kar smo pridobili, sredstva iz Nature 2000 in ostale nadaljujete.

Glede rebalansa. Edino to bi me še zanimalo, da omenjate 4,7

Prepis je v pripravi...!!!