Dober dan. Pozdravljeni. Spoštovane kolegice poslanci, kolegi poslanci, vsi ostali gostje.

Pričenjam 3. nujno sejo Odbora za obrambo v sredo, 16. septembra 2026 ob 14. uri v sejni sobi 212 v Državnem zboru. Seja Odbora za obrambo je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Posebej pozdravljam med nami državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, doktorja Erika Kopača, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, brigadirja Vincenca Arka, gospoda Zoran Barjaktarević z Ministrstva za finance, gospo magistro Natašo Dolenc pa iz Urada predsednice republike ter vse ostale vabljene, ki ste tukaj med nami. Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Damijan Bezjak Zrim, na seji pa sodelujejo nadomestni člani s pooblastilom namesto gospe Sandre Gazinkovski - Lenart Žavbi, namesto Tine Brecelj - Nataša Sukič in namesto Francija Kepe - Luka Simonič.

Tako da prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red, k je naslednji: 1. točka, Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk z dnevnega reda, je določen dnevni red seje, ki je bil predlagan s sklicem na podlagi 64. člena.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je obravnavo Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, predlog proračuna.

Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 v Državnem zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Celotno gradivo v zvezi s predlogom rebalansa proračuna za leto 2026 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Uvodoma bi opozoril, da Odbor za obrambo pri postopku obravnave rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 nastopa kot zainteresirano delovno telo. V skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika in petim odstavkom 166. člena Poslovnika lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaje samo v tistem delu predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembe izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije, ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Delo v zvezi s to točko dnevnega reda bomo nadaljevali tako, da bom najprej zaprosil predstavnike Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v Predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za 2026. Drugi del točke bi usmeril vprašanje in razprava članov odbora, v tem delu bi na predlog članov oblikovali tudi morebitne amandmaje odbora.

Tako, da bi prosil oziroma vprašal, če želi besedo predstavnik Ministrstva za finance, gospod Zoran Barjaktarević, prosim, izvolite.

Ja, dober dan, hvala za besedo.

V predlogu rebalansa proračuna, ki je pred vami, se predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,18 milijard evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijardi evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. In to je enak primanjkljaj, kot je bil predviden v spremembah proračuna za leto 2026. Ob tem je pomemben podatek, da so prihodki države višji od prvotno načrtovanih. V primerjavi s sprejetim proračunom se povečujejo za 6,3 odstotka. Davčnih prihodkov naj bi bilo za približno 570 milijonov več, pomembno pa se povečujejo tudi nedavčni prihodki in sredstva, prejeta iz evropskega proračuna. Hkrati se povečujejo tudi odhodki. Ti so v primerjavi s spremembami proračuna načrtovani višji za približno 1,1 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka. Del povečanja je posledica sprejetih obveznosti po spremembah proračuna v lanskem letu. Gre za zimski regres, višjo minimalno plačo, spremembe plač javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini, in podobno. To so obveznosti, ki v spremembah proračuna za letošnje leto niso bile predvidene in jih je zato treba zdaj vključiti v rebalans. Eden od pomembnih razlogov je za vključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ker po koncu letošnjega leta teh sredstev ne bo mogoče več črpati, je treba že letos zagotoviti dodatnih 320 milijonov evrov pravic porabe. Tretji pomemben razlog je povečanje odhodkov za obrambne izdatke. Sredstva za ministrstvo za obrambo se povečujejo za slabih 300 milijonov evrov. Skupni obrambni izdatki pa naj bi letos vključno z namenskimi sredstvi dosegli 2,03 odstotka BDP. Del rebalansa je tudi reorganizacija ministrstev, ki jo je izvedla nova vlada. Število ministrstev se je zmanjšalo, posamezni resorji pa so bili združeni z namenom, da bi bila državna uprava bolj učinkovita, bolj pregledna in predvsem bolj operativna. Politika in izhodišče načrtovanja javnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo podrobneje predstavljen na seji matičnega Odbora za finance. Toliko z moje strani. Hvala.

Hvala. /izključen mikrofon/

Hvala lepa. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci.

Živimo v času, ko se varnostno okolje hitro spreminja in postaja vedno bolj nepredvidljivo. V takšnih razmerah je ključno okrepiti obrambni sistem ter zagotoviti učinkovito in dobro opremljen sistem zaščite in reševanja. S predlaganim rebalansom postopoma sledimo zastavljenim ciljem, krepimo stanje obrambne sposobnosti in pripravljenosti tako Slovenske vojske kot sistema zaščite in reševanja ter želimo pospešiti proces modernizacije in inovacij na obrambnem področju. V nadaljevanju vam bom podrobneje predstavil predlog rebalansa Ministrstva za obrambo za leto 2026. V novembru leta 2025 so bile sprejete spremembe finančnega načrta za leto 2026 v višini 1,4 milijarde evrov. S predlogom rebalansa se finančni načrt ministrstva za obrambo za leto 2026 povečuje za 296 milijonov evrov in znaša milijardo 712 milijonov 500.435 evrov. Glede na sprejeti finančni načrt so integralna sredstva v višja za 272 in pol milijona evrov, namenska sredstva ministrstva pa za za dodatnih 23,7 milijona evrov. Jedrni obrambni izdatki so po predlogu rebalansa v višini 1 milijarde 547 milijonov evrov ali kot je bilo že omenjeno danes, 2,03 odstotka BDP. To pa je seveda na osnovi jesenske napovedi Umarja za gospodarska gibanja v tem letu. V predlogu rebalansa za leto 2026 je namenjeno Slovenski

vojski od vsega tega denarja 1,39 milijarde evrov ali 81 procent, 81,4 odstotka finančnega načrta ministrstva. Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje 111,7 milijona evrov ali 6,5 odstotkov finančnega načrta Ministrstva za obrambo. Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami štiri milijone evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka finančnega načrta ministrstva. Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo 1,4 milijona evrov, kar predstavlja slabih 0,1 odstotek finančnega načrta in pa upravnem delu Ministrstva za obrambo 200,9 milijona evrov ali 11,7 odstotkov finančnega načrta ministrstva. Po virih sredstev v predlogu rebalansa za leto 2026 načrtujemo integralnih sredstev 1,65 milijarde evrov. Od tega za stroške dela, za stroške dela se namenja 522 milijonov evrov ali 30,5 odstotka predlaganega rebalansa ministrstva. Tekoče odhodke, ki vključno s tekočimi transferji predstavljajo 418 milijonov evrov ali 24,4 odstotka predlaganega rebalansa ministrstva. Investicije, v katere se vključuje nabava opreme, investicijsko vzdrževanje, infrastrukturni projekti, vključno z investicijskimi transferji 682 milijonov evrov ali 39,8 odstotka predlaganega rebalansa. In pa še nazadnje. Pa ne na nič manj pomembno, raziskave in razvoj 28,3 milijone evrov. Poleg integralnih sredstev imamo tudi namenska sredstva za katere se načrtuje 58,5 milijona evrov. Ta sredstva pa izhajajo iz sredstev od prodaje nepremičnin in premičnin, sredstev od oddaje nepremičnin v najem, sredstev požarnega sklada ter lastne dejavnosti. In zadnja, zadnji vir sredstev, evropska sredstva s slovensko udeležbo 3,3 milijone evrov, ki izhajajo iz kohezijskega sklada pa drugih programov Evropske unije. To je bilo, kar se tiče virov.

Zdaj gremo pa na ključne aktivnosti oziroma porabo teh sredstev. In sicer po ključnih nosilcih. Slovenska vojska. Slovenska vojska ima s predlogom rebalansa za leto 2026 277 milijonov evrov več glede na sprejeti finančni načrt. Dodatno dodeljena sredstva so namenjena investicijskim odhodkom, pokrivanju primanjkljaja sredstev za plače v višini 50 milijonov evrov ter plačilu mednarodnih prispevkov. Ob tem velja poudariti, da je ocenjeni primanjkljaj na plačnih postavkah predvsem posledica finančnih učinkov plačne reforme in nove ureditve stroškov dela za tujino kot posledica zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini, ki je stopilo v veljavo 1. 6. 2026. Ministrstvo za obrambo oziroma Republika Slovenija pa bo tudi letos, tako kot lansko leto, prispevala za vojaško pomoč Ukrajini v okviru pobude PRO 43 milijonov evrov.

Če gremo na prioritete opremljanja v Slovenski vojski. Ki izhajajo, ki bodo porabljene, skozi katere bo porabljen, bo porabljen del tega rebalansa, se pravi, te prioritete sledijo ambicijam razvoja ključnih zmogljivosti Slovenske vojske, in sicer vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, razvoj zmogljivosti zračne obrambe, potem za potrebe izgradnje ciljev zmogljivosti in zaščito nacionalnega zračnega prostora, vzpostavitev zmogljivosti letalske baze Cerklje ob Krki, artilerijskih zmogljivosti in zmogljivosti zračnega transporta srednjega bojnega izvidniškega bataljona, zmogljivosti jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe ter vzpostavitvi zmogljivosti brezpilotnih letalnih sistemov. Hkrati s tem pa seveda poteka tudi izgradnja nove in posodobitev obstoječe vojaške infrastrukture, ki vključuje

objekte za urejanje in usposabljanje, bivalne in nadomestitvene objekte, strelišča, energetsko sanacijo infrastrukture Slovenske vojske, ter logistične zmogljivosti, vključno s skladiščnimi in medicinskimi zmogljivostmi. Aktivnosti so prednostno usmerjene v zagotavljanje prej navedenih ključnih zmogljivosti Slovenske vojske. Enega največjih projektov opremljanja v letu 2026 predstavlja nakup sistema zračne obrambe srednjega dosega IRIS-T-SLM nemškega proizvajalca Diehl Defence. V okviru dveh ločenih naročil v letih 24 in 25 sta bila podpisana dodatka k pogodbi med nemškim ministrstvom za obrambo in prej omenjenim podjetjem za dobavo treh baterij sistema zračne obrambe IRIS-T v vrednosti 371,8 milijona evrov brez davka. Dobava prve baterije je predvidena v letu 2027, dobava druge in tretje pa konec leta 2028 oziroma 2029. V letu 2026 je načrtovana tudi višja poraba za nabavo samo voznega artilerijskega sistema Cezar 155 milimetrov, s čimer se bo pospešila izgradnja prej omenjenih artilerijskih zmogljivosti. V letu 2025 je bilo preko ministrstva za oborožene sile Francoske republike podpisano naročilo za nabavo 12 kompletov prej omenjenih voznih kavic, vključno z opremo za vodenje artilerijskega ognja v vrednosti 91,1 milijona evrov brez davka. Dobava prvih šestih kompletov je predvidena v decembru 2028, preostalih šest pa leta 2029. Na področju izgradnje vojaške infrastrukture, sta trenutno najpomembnejša izgradnja oziroma prenova vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani, ki se bo nadaljevala še v prihodnjih letih, s čimer se bodo zagotovili ustrezni nastanitveni pogoji za ključne zmogljivosti Slovenske vojske in izgradnja situacijskega centra kibernetske obrambe, s čimer se bo na državnem..., s čimer bo na državnem nivoju vzpostavljen združen situacijski center kibernetske obrambe z namenom stalnega spremljanja zaznavanja in izvajanja postopkov za zamejitev kibernetskih groženj.

Če gremo zdaj na Upravo za zaščito Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Uprava za zaščito in reševanje bo zagotavljala kontinuirano opravljanje upravnih in operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Za namen sofinanciranja društev in drugih organizacij ter lokalne skupnosti se iz finančnega načrta uprave namenja 31 procentov v letošnjem letu. V letu 2026 se nadaljuje tudi izvajanje programa oblikovanja državnih rezerv materialnih sredstev in sicer, to poteka v obdobju od leta 2023 do 2030, ter zagotavljanje opreme za reševalne enote in logistično podporo. Zaradi eksponentne rasti števila kibernetskih groženj so izredno pomembna vlaganja tudi na tem področju v opremo in ljudi za zagotavljanje učinkovitega procesa kibernetske varnosti. Poseben poudarek bo na neprekinjenem delovanju številke za klic v sili 112. Prav tako je pa v letošnjem letu načrtovana prenova komunikacijsko informacijskih sistemov uprave. Namen prenove radijskih zvez je zagotoviti neprekinjeno delovanje sistema tudi ob izpadu električne energije, ter povečati operativno varnost in pripravljenost na prihodnje digitalne nadgradnje.

Glede pridobivanja in pa upravljanja infrastrukture uprave, pa potekajo naslednje aktivnosti: energetska sanacija stavb Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v Brežicah, pripravljalna dela za začetek gradnje poligonov v Sežani in Pekrah, ter sodelovanje pri izgradnji večnamenskih stavb za službe v sistemu zaščite in reševanja.

Novi prostori izpostave uprave v Novi Gorici so v fazi izvajanja vzdrževalnih del. Poteka pa tudi načrtovanje sanacije objektov. V okviru evropskih sredstev od leta 2023 pa se izvaja projekt začasne namestitve, začasne namestitvene kapacitete, EUSI(?), Rescue EU Shelter, katerega namen je vzpostaviti in vzdrževanje zmogljivosti za začasno nastanitev 250 oseb. Podpisane so pa tudi pogodbe za nakup intervencijskih vozil civilne zaščite, dobava pa je predvidena do konca leta.

In če gremo zdaj še na tretjega, tretji sklop, to pa je upravni del Ministrstva za obrambo. Na področju investicij so pri upravnem delu ministrstva načrtovana sredstva za obnovo, širitev in zagotavljanje večje razpoložljivosti informacijske in telekomunikacijske infrastrukture ter storitev, kot tudi funkcionalno nadgradnjo informacijskih rešitev in varnostno utrjevanje podsistemov komunikacijsko informacijskega sistema ministrstva. Prav tako je načrtovan začetek investicij v razširitev kibernetskega vadbišča, kar izhaja iz potreb po povečanju zmogljivosti in realističnosti vadbenih okolij, ki so nuja za soočanje z aktualnimi in prihajajočimi kibernetskimi grožnjami.

Na infrastrukturnem področju se izvaja gradnja novih parkirnih kapacitet, na sedežu Ministrstva za obrambo, prav tako se bo pristopilo k obnovi stolpiča oziroma objekta Triglav, na samem sedežu Ministrstva za obrambo. Nadaljuje se pa tudi z dograjevanjem optičnega omrežja ministrstva in pa nakup novih službenih stanovanj na posameznih lokacijah.

Naj omenim še nazadnje, da se v okviru upravnega dela Ministrstva za obrambo so načrtovana tudi izplačila transferjev na podlagi vojne zakonodaje ter urejanja vojnih grobišč. In sicer skupno v višini 84,7 milijona evrov. Da mogoče samo spomnim. To je bilo še nedolgo nazaj v pristojnosti Ministrstva za delo, socialo in družino.

Zaključek: glede na poslabšano varnostno okolje ter povečano število naravnih in drugih nesreč je pomembna rast finančnega načrta za Ministrstvo za obrambo ter vlaganje v obrambni sistem in sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri pripravi Predloga rebalansa za leto 2026 smo na Ministrstvu sledili cilju, da zagotovimo sredstva za plačilo že prevzetih obveznosti v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okolju ter zagotovimo sredstva, ki se bodo odrazila v izboljšanju pripravljenosti enot Slovenske vojske in modernizaciji obrambnega sistema ter krepitvi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Najlepša hvala za vaš čas.

/ izključen mikrofon/ Hvala, gospod Kovač, želi besedo brigadir Vincenc Arko. Prosim.

Izvolite.

Aha, spoštovani, hvala za besedo. Za zdaj ne, hvala.

Hvala.

Potem vprašam, če želi besedo predstavnica Urada predsednice Republike, gospa magistra Nataša Dolenc, izvolite.

Hvala lepa.

Samo to, da je predsednica danes prejela v mnenje predlog in bo dala pač svoj predlog v skladu s proceduro ministru v prihodnjih dneh. Hvala.

Hvala za vaše izvajanje, zahvaljujem se vam, odpiram razpravo in predlagam, da morebitne amandmaje odbora oblikujemo na koncu razprave. In vprašam, kdo želi besedo?

Gospa Sukič, potem, ja, Sukič, Premk, Rajbenšu.

Hvala lepa za besedo predsednik.

Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, predvsem predstavniki Vlade, ki nam danes na tem odboru pravzaprav brez sramu servirate to vašo militaristično farso od rebalansa, glede na situacijo v kakršni nasploh smo in pa seveda spoštovani državljanke in državljani!

Poglejte, najprej čas, ki smo ga imeli na razpolago, da sploh vaš rebalans proučimo skupaj z obrazložitvami, ki so bile spisane na stotinah straneh, vse to smo v Državni zbor dobili v petek popoldne. In prve seje pa so že začele potekati včeraj, danes in, kjer te proračunske oziroma dokumente rebalansa obravnavamo. Za proučitev smo torej imeli do tega tedna natanko en delovni dan. Ne oziroma delovni dan in pol v petek pa ponedeljek recimo in to je to. In glede na imena strank v koaliciji, dve omenjata celo demokracijo, eni poudarjajo fokus, eni resnico, eni ljudstvo, bi bilo dobro, da tisti, ki omenjate ljudstvo, da malo manj odrivate to ljudstvo na stranski tir ali pa se malo bolj brigate za to, kako bo ljudstvo živelo ob vseh teh izdatkih, ki ste si jih zamislili in tako naprej. Zdaj, če nekdo pošlje skoraj tisoč strani proračunskih dokumentov sredi dneva, v petek, včeraj pa so bile že sklicane prve seje, na katerih sem bila, danes je torej sreda, je sklicana torej seja Odbora za obrambo, lahko sklepam samo o tem, da očitno želite nekaj skriti, ker tako na hitro je pač težko najti čisto vse male podrobnosti o tako obsežni dokumentaciji. Finančni minister je ob sprejetju rebalansa poudaril, da se z njim nikomur ne bo ničesar jemalo, da bodo izplačani vsi socialni prejemki, štipendije, pokojnine, plače, vse, kar je določeno z zakonom in da je finančni sistem v Sloveniji varen, stabilen in predvidljiv. Zdaj pa, če pogledamo skupni odhodki proračuna se povečujejo za milijardo in 91 milijonov evrov celotnega zdaj najprej govorim, 17,671 milijarde na 18 milijard, 762 milijonov. Pri večini odhodkov je videti torej, da res ostajajo v dosedanjih okvirih, popravljeni so glede na rast plač, inflacije in tako dalje. Sicer je primerjava zelo otežena, ne samo zato, ker nam zanjo praktično niste dali nobenega časa. Ampak tudi zato, ker so postavke razmetane po novih ministrstvih. Mislim, to je zdaj težko sledljivo. Ampak ajde, recimo, da je pri glavnih videti, da zaenkrat res, kot je rekel finančni minister, recimo nečesa ne režete. Čeprav mi to matematično ne gre skupaj, pa bom pozneje pojasnila zakaj ne, sploh v luči enormnega povečanja obrambnega proračuna. Torej, edina zares zaskrbljujoča stvar na strani odhodkov je pa dejansko rast izdatkov za obrambo in to je enormna in to prav za orožje. Sredstva za znanost in informacijsko družbo v okviru Mors in Generalštaba Slovenske vojske se celo znižujejo, enako velja sredstva za socialno varnost, celo za pripravljenost sistema za zaščito, reševanje in pomoč, režete tudi sredstva za operativno delovanje in pripravljenost vojske, povečujete pa, in to brutalno, izdatke za članstvo v mednarodnih organizacijah kar za 210 odstotkov, z 21,3 na kar 66,17 milijona evrov letno. In to bom pozneje, ko bo malo bolj podrobno, se vašega rebalansa konkretno dotaknila, tudi povprašala, kaj to pomeni. Torej, katere članarine v mednarodnih organizacijah nas bodo stale kar 44 milijonov več, kot prejšnje leto, kar 44 milijonov. In seveda nas lahko skrbijo izdatki za samo orožje. Večinoma takšno, ki je vsaj s stališča naše tukaj samoobrambe ali pa obrambe naše domovine neuporabno. Gre za orožje, pač za Nato pakt, recimo, kako dolgo zdrži povprečen tank, kakšne zadnje čase kupuje Slovenska vojska na katerem od trenutnih vojnih žarišč, kako uporaben bi bil na primer tak tank na fronti v Ukrajini? To so ta vprašanja in to je to metanje denarja, dobesedno.... Bi lahko mogoče kolega šel ven telefonirati? Metanje denarja skozi okno in to v malho nemških, ameriških in izraelskih proizvajalcev orožja. Ampak očitno smo dovolj bogati ali kaj, da bomo

vse to financirali. Skratka, to, kar počnete, danes na Odboru za obrambo, ko vojski z rebalansom lahkotno in pod mizo prikimavate in dobesedno nimate problema s temi slabimi 300 milijoni evrov več na letni ravni, je dejansko popolna kapitulacija pred interesi orožarjev vojnega dobičkarstva in diktatom zavezništva Nato popolna. Medtem ko se Janez Janša v Bruslju obnaša / nerazumljivo/ in generalnemu sekretarju obljublja stotine milijonov našega javnega skupnega denarja, slovenske delavke, delavci, upokojenke, upokojenci, mladi komaj živijo iz meseca v mesec, in ne se mi zdaj sprenevedati in se izgovarjati, da sledimo ciljem, kot smo slišali, da nas obdajajo nepredvidljive mednarodne okoliščine ali pa celo višja sila, kajti ta vaša višja sila ima jasna politična imena in priimke, imena vaših najtesnejših mednarodnih prijateljev, vemo katerih, pa se bom tega tudi še dotaknila. In zaradi vsega tega, kar se sicer res dogaja v svetu, zaradi tega, kar so zakuhali vaši prijatelji, najtesnejši ameriški in izraelski na Bližnjem vzhodu ne, cene goriv so dobesedno podivjale, letijo v nebo in kmalu bo temu neizogibno sledila še grozovita draginja podražitev hrane, in pred volitvami ste prav na desni polobli našega političnega prostora na ulicah dobesedno uprizarjali moralni teater, malodane državni udar zaradi draginje. Spomnimo se, kakšne ste zganjali zaradi podražitve naftnih derivatov takrat, zdaj vse tiho je bilo, ko pa res enormno dražijo, danes, ko sedite v vladnih hotelih, pa vaši ministri vse povprek hladno in cinično pojasnjujejo, da drugačnih cen pravzaprav sploh niti ne more. Zdaj pa, če še pomislimo, da vam v življenje uspe spraviti še vaš uničujoč Interventni zakon za tako imenovani razvoj Slovenije, v katerem bo potekal referendum, ki bo na letni ravni v proračunu zvrtal najmanj milijardno luknjo, odvisno, ali gledamo dinamični ali statični model, so nas včeraj podučili, ampak kakorkoli, to so ocene Fiskalnega sveta, to si nisem izmislila jaz, torej v enem modelu milijardo 200, po drugem 900 milijonov evrov letno luknjo in zdaj to prištejte še vašo povečanje za orožje, pa imamo že tukaj razliko tu nekje do milijarde pa pol ali pa milijardo 200, luknje, dodatne luknje. Zato vas res tukaj direktno sprašujem, neposredno. Kje boste rezali? Komu boste jemali, da boste nahranili ta vaš nenasitni militaristično kapitalski aparat? Jaz bi rekla, da vemo komu, jaz bi rekla, da vemo komu. Udrihali boste po tistih, ki so že zdaj na socialnem robu, to so naši upokojenci, ki so celo življenje garali in gradili to družbo za to, da lahko danes v vrstah pred ljudskimi kuhinjami prosijo za kos kruha. To so delavci na minimalki, ki garačijo na gradbiščih in ne vem kje vse, ki garačijo za to, da ta družba sploh funkcionira, in ki sploh ne vedo, ali bodo jutri lahko sploh še plačali položnice. Vsi ti ljudje bodo prvi na udaru, prvi bodo plačali ceno te vaše brezglave militarizacije, o katerih vi niti ne trenete. Vam se zdi to popolnoma normalno. Prav lahkotno nam tukaj razlagate, kako boste povečali proračun za praktično 300 milijonov evrov na letni ravni. Skratka, ta vaš proračunski rebalans in interventni zakon, če ga še skombiniramo, še to zraven, nista nič drugega kot skrajno brutalen frontalen napad na socialno državo in na njene vitalne podsisteme, na pokojninsko blagajno, na zdravstveno blagajno in na blagajno za dolgotrajno oskrbo. Najmanj to. Mislim, jaz ne vem, kako si vi predstavljate, da bomo mi lahko sploh še kot družba to preživeli vse te zadeve. Ali boste torej v imenu orožarskih lobijev in daril kapitalu res vse to zavestno razsuli in zdesetkali in potem pač govorili, da drugače ni šlo, ker smo sledili ciljem zavezništva Nato, in tako naprej.

Skratka, zdaj pa, da se vrnem k vašim najtesnejšim mednarodnim zaveznikom in prijateljem. V resnici je vaša vlada in to dokazuje intenzivno zadnji mesec vnet podpornik uničujoče zunanje politike. Točno tistih dveh držav, ki sta z brutalnim napadom na Iran neposredno zakrivili ta strahovit skok cen nafte. Da ne boste rekli, da ni ameriška in izraelska ataka na Iran povzročila vsega, čemur smo cel svet zdaj priča norim cenam nafte. Namesto da bi obsodili to imperialistično agresijo, slepo ploskate tem vojnim hujskačem, sodelujete z njimi, odpirate veleposlaništva z vojnimi zločinci in tako naprej. Skratka, resnica je res neizprosna. Vsakodnevni problemi navadnih ljudi te vlade očitno v resnici ne zanimajo. Kajti videti je, da so, da so vaše prioritete orožje, patrie, raketni sistemi in polnjenje raznih žepov orožarjev na račun javnega dobrega. In da je ta, bom rekla, res sramotna politika tako na vojaškem področju, kot zunanja v kombinaciji, res, da je ta dvoličnost popolna, skratka, z zločinskim in genocidnim izraelskim režimom se dejansko zelo pajdašite zadnje dni, odprli ste veleposlaništvo. V Bruslju ste sramotno, edino Slovenija, blokirala skupno obsodbo nadaljnje kolonizacije okupiranega Zahodnega brega. Samo Slovenija...