Vse članice in člane odbora, vabljene, ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 3. nujno sejo Odbora za izobraževanje, mladino in znanost.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Damijan Bezjak Zrim, gospod Nedeljko Todorović in gospod Damjan Muzel. Na seji kot nadomestne člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Jožef Lenart nadomešča gospoda Damjana Muzela, gospod Boris Mijič nadomešča gospoda Nedeljka Todorovića. Prav lepo pozdravljeni vsi.

K dnevnemu dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije. Za leto 2026, ki ga bomo v okviru pristojnosti odbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo.

Naveden predlog je bil dne 11. 9. 2026 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. K točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino ter Ministrstvo za finance. Najprej kratka obrazložitev postopka obravnave predloga sprememb proračuna. Odbor za izobraževanje, mladino in znanost je v postopku obravnave predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo. Predlog bomo obravnavali v okviru pristojnosti odbora, kot izhaja iz odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora.

Uvodno besedo pa najprej dajem predstavniku Ministrstva za finance, gospe Fridi Urbančič, izvolite, beseda je vaša.

Dober dan in hvala za besedo.

Na kratko vam bom predstavila rebalans proračuna za leto 2026. V predlogu rebalansa, ki je pred vami se predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijardi evrov, to je enak primanjkljaj kot je bil predviden v spremembah proračuna za leto 2026. Ob tem je pomemben podatek, da so prihodki države višji od prvotno načrtovanih. Davčnih prihodkov naj bi bilo za približno 570 milijonov evrov več, pomembno pa se povečujejo tudi

nedavčni prihodki in sredstva, prejeta iz evropskega proračuna. Na drugi strani pa se povečujejo tudi odhodki. Ti so v primerjavi s spremembami proračuna načrtovani višji za približno 1,1 milijarde evrov. Del povečanja je posledica objektivnih in že sprejetih obveznosti po spremembah proračuna za leto 2026 v lanskem letu. Gre za zimski regres, višjo minimalno plačo, spremembe plač javnih uslužbencev povezane z delom v tujini in tako dalje. Gre za obveznosti, ki v spremembah proračuna niso bile predvidene in jih je zato treba zdaj vključiti v rebalans. Pomemben razlog je tudi zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ker po koncu leta 2026 teh sredstev ne bo več mogoče črpati, je treba že letos zagotoviti dodatnih 320 milijonov evrov pravic porabe. Politika in izhodišča načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo podrobneje predstavljen na seji matičnega Odbora za finance. Toliko iz moje strani. Hvala za pozornost.

Hvala tudi vam za obrazložitev. Sedaj pa besedo dajem predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, gospe Mojci Škrinjar, državni sekretarki in gospe Mojci Ločniškar, vodji finančne službe. Izvolite.

Hvala lepa. Finance so orodja, s katerimi uresničujemo cilje izobraževanja, ti cilji pa so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, zlasti zagotavljanje dostopne in kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse. Skrb za kakovostno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja, skrb za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, povezovanje izobraževalnih programov srednjega in višjega šolstva s potrebami gospodarstva, zagotavljanje sredstev za investicije v šolski prostor. Tukaj so sofinanciranje občinskih investicij v vrtce in osnovne šole v obdobju 2026-2029, financiranje investicij s področja šolstva, narodnosti in srednjega šolstva ter zavodov s posebnimi potrebami, zagotavljanje sredstev za investicije v izboljšanje izobraževalne infrastrukture, iz sredstev mehanizma odpornosti, energetska in statična prenova stavb, ukrepe za povečanje vključenosti predšolskih otrok v vrtec, kot so brezplačni vrtec za drugega otroka, ki je sočasno v vrtcu s starejšim sorojencem. Brezpogojno brezplačni vrtec za tretjega in nadaljnje otroke iz družine, krajši programi v vrtcih za otroke, ki vrtca še ne obiskujejo, krepitev izobraževanja odraslih, zagotavljanje pogojev za večjo športno aktivnost učencev in mladine, aktivnosti za privabljanje mladih za učiteljski poklic in dvig učiteljskega poklica, izvajanje razvojnih aktivnosti, ki se v pretežni meri financirajo iz evropskih sredstev in sredstev za odpornost, omogočanje pogojev za kakovosten razvoj visokega šolstva in odlično raziskovalno dejavnost visokošolskih zavodov in krepitev, krepitev stabilnega financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti, povečana podpora odličnim raziskavam, najuspešnejšim raziskovalcem v mednarodnem prostoru, krepitev sinergij med različnimi viri financiranja in povečanje vlaganja v raziskovalno infrastrukturo in opremo. Tu naj posebej poudarim, da se pač sredstva za okrevanje in odpornost zaključujejo z letom 2026. In sredstva v višini 215 milijonov so v predlogu rebalansa načrtovana in so med drugim namenjena za financiranje prispevka za evro HPC, to je pač visoko zmožna računalniška struktura, financiranje izgradnje medicinske, veterinarske fakultete, digitalizacijo izobraževanja, trajnostno prenovo stavb in seveda, če rečem, skrb za kakovostno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja, gre tukaj seveda za plače zaposlenih. Pa prosim, da natančne številke, da natančne številke, dovolite, da predstavi kolegica gospa

Mojca Ločniškar, vodja finančne službe na ministrstvu.

Hvala lepa. Izvolite.

Hvala za besedo.

Predlog finančnega načrta Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino za leto 2026 znaša 3 milijarde 457 tisoč 669 milijonov 753 evrov, glede na celotne izdatke državnega proračuna to pomeni 18,43 odstotkov. Od svojih predhodnikov, to je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije se povečuje za 200,5 milijonov, 201,5 milijonov evrov. Integralna sredstva znašajo 3 milijarde 385 milijonov evrov, namenska 15 milijonov 700, EU sredstva znašajo 39 milijonov in pripadajoča slovenska udeležba 17,6 milijona evrov. Pri sami pripravi finančnega načrta ministrstva smo izhajali iz ocene že prevzetih zakonskih obveznosti za leto 2026, ki v sprejetih finančnih načrtov predhodnikov niso bile zagotovljene v zadostni višini, tako da s predlogom rebalansa zagotavljamo zadostne pravice porabe za vse zakonske obveznosti, hkrati pa smo naredili tudi presojo ocene realizacije investicij, tako da predlog rebalansa vključuje realno oceno možnosti črpanja investicijskih sredstev, zato se na nekaterih segmentih tudi investicijska sredstva znižujejo. Ampak ne zato, da bi se kateri izmed programov ali projektov črtali, ampak preprosto zato, ker se dinamika spreminja, kar bo potem razvidno tudi iz predloga proračuna, 2027 in 2028. Za investicije se v predlogu rebalansa namenja 200,3 milijona evrov, od tega za področje izobraževanja 122,6 milijonov in za znanost 77,7 milijona evrov. Mogoče tukaj za znanost povem, da glavnina, teh sredstev se razdeli preko financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti. Toliko zaenkrat z moje strani.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Predloge za amandmaje odbora niso vloženi do sedaj, torej prehajamo na razpravo.

Odpiram razpravo članic in članov odbora o Predlogu rebalansa proračuna za leto 2026. Želi kdo razpravljati? Gospod Robert Janev, beseda je vaša predsednica.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Verjetno se boste strinjali z mano, da je ena največjih dodanih vrednosti danes posamezne države znanje, prav zato smo že v času vlade doktorja Roberta Goloba znatno povečali sredstva za izobraževanje in za raziskovanje in nenazadnje tudi za inovacije. Zdaj, da je znanje zelo pomembno in da Slovenija premore to znanje, dokazujejo investicije, tuje investicije v našo državo predvsem na področju medicine. Verjetno se spomnite investicije Sandoza v višini 400 milijonov evrov in prav ta Sandoz je izrecno navedel, da v Slovenijo prihaja, zakaj, zaradi visokokvalificira kvalificiranega kadra. Skupaj s temi proizvodnimi zmogljivosti bi se njihove investicije v Sloveniji v petih letih lahko povišale celo na eno milijardo. Seveda so to besede predstavnikov Sandeza. Podobna zgodba se navezuje na Novartis, ki je prav tako v letu 2025 namenil za investicije na področju farmacije oziroma medicine, 233 milijonov evrov, iz popolnoma enakih razlogov kakor Sandoz in po podatkih zaposlil približno 600 novih sodelavcev.

Zakaj omenjam to na Odboru za izobraževanje? Zato ker brez fakultet ni strokovnjakov in brez vlaganja v znanje in s tem ne pridobiva država tudi na dodani vrednosti, kar znanje de facto je. Brez tega znanja bo država ob več milijonske, več sto milijonske investicije, predvsem tujih vlagateljev.

Zdaj sicer uvodoma je predstavnica Ministrstva pojasnjevala znižanje določenih postavk z namenom, da so preverjali realizacijo in dinamiko in da bodo to upoštevali v proračunih 2027, 2028. Jaz bom tu seveda neposredno vprašal tudi za eno od teh investicij, upam, da dobim potem tudi odgovor, namreč tisti, ki trenutno vodijo to investicijo tudi pričakujejo na nek način ta odgovor. Zdaj, iz regije, iz katere prihajam, iz Primorske, imamo v mestu Izola Splošno bolnišnico Izola, in vemo, kaj se dogaja v poletnih mesecih, ko je ta bolnica zaradi visoke turistične sezone zelo obremenjena. Upam si trditi, da je poleg UKC Ljubljana in UKC Maribor ena najbolj obremenjenih bolnišnic v tistem delu v državi. Verjetno se bomo vsi strinjali, da je največji deficit kadra poleg izobraževanja v, vzgojnoizobraževalnem sistemu, prav v zdravstvu in seveda tudi v sociali. In prav zaradi tega se je Univerza na Primorskem odločila, da je prav, da gre v investicijo, gradnjo nove Fakultete za vede o zdravju. Povedati moram, da gre za investicijo, ki je že začeta, in ne investicijo, ki čaka na začetek investicije. Določena gradbena dela so se že začela, gradbeno dovoljenje je pravnomočno in zato me zanima, kaj se dogaja s to investicijo, namreč v proračunu 2026 je bilo predvidenih za to investicijo 6 milijonov 606355, če sem natančen, sredstev, z rebalansom, gre za postavko 3360-24-7, novogradnja Univerze na Primorskem, Fakultete za vede o zdravju. Z rebalansom se ta sredstva prepolovijo, in sicer na 3 milijone 262 978. Opozoriti moram, da se s tem tako pogodba kakor dodatek k pogodbi niso potem seveda več usklajeni, kar pomeni, da univerza kot investitor nima zaprte finančne konstrukcije. Zato me zanima, ali je to ministrstvo predvidelo v dinamiki 2027, 2028 in bo zadeva pokrita in bo finančna konstrukcija torej zaprta, zaradi tega, da ne bo prišlo do tega, da se bo zaradi pomanjkanja sredstev v proračunih 2027, 2028 zgodilo, da se bo obseg investicije zmanjšal oziroma morebiti celo ne zaključil.

Zdaj, glede na to, da poslušamo kar nekaj dni že o ugodni gospodarski rasti, ki je seveda rezultat preteklih dejanj pretekle Vlade in ukrepov, pričakujem, da se zadeve, kar se tiče investicij, ne zgolj vezanih na Fakulteto za vede o zdravju, ne bodo ustavile. Pozdravljam povečanje investicij na izobraževanju za, mislim da 80 milijonov evrov, tudi v našem mandatu smo sredstva povečali za 75 milijonov evrov. Namreč, s plačno reformo so se določeni izdatki povečali predvsem za plače in regres, nenazadnje in vemo, da je ta pedagoški poklic bil, vsaj kar se tiče financiranja plač, v preteklosti kar precej podhranjen. Tako da bom prosil predstavnike Vlade za odgovore na moja vprašanja. Hvala.

Hvala lepa. Predlagam, da še dva poslanca razpravljata, potem pa damo spet besedo Vladi. Gospod doktor Vinko Logaj, izvolite.

Hvala lepa, lep pozdrav. Torej, jaz bi rad poudaril, da je bilo že v obdobju pred nastopom te Vlade zagotovljenih del dodatnih sredstev na proračunu za leto 2026 za področje vzgoje in izobraževanja. In se mi zdi pomembno in tudi dobro, da je tudi aktualna Vlada poskrbela za dodatna sredstva na tem področju, kar kaže tudi na neko prioriteto oziroma razmišljanje o potrebnih prioritetah na državni ravni.

Me pa zanima vseeno nekaj stvari. Če prav razumem, so vsi načrtovani prihodki oziroma izdatki na politiki 19 in socialni transferji, ki so v velikem delu tudi stvar vzgoje in izobraževanja, ostajajo na področju politike 19. To bi želel potem pojasnilo. In zanima me, ali področje predšolske vzgoje, kjer se pa zmanjšuje postavka za 210000 evrov, to samo pomeni uskladitev glede na realizacijo in bodo pokriti planirani izdatki za leto 2026.

Potem me zanima, glede na to, da je bilo pričakovano, da ne bo realizacije vseh načrtovanih investicij v letu 2026, tudi zaradi velike dinamike investicij na področju projektov, ki zadevajo Sklad za okrevanje in odpornost pa so imeli ročnost 31. avgust 2026, kolikšen je ta ocenjen del nerealiziranih investicij, glede na to, da bomo verjetno to videli potem v postavkah za proračun za leto 2027?

Potem pa še na postavki pomoč šolajočim. Tam gre za 7 milijonov pa pol evrov za bivanje študentov, ker se zdaj v bistvu postavke iz dveh ministrstev prenašajo na novo ministrstvo. Pa me vseeno zanima, ali je predvidena tudi, so predvideni tudi ukrepi, kar je dodatni ukrepi, kar je izpostavila državna sekretarka, v zvezi s privabljanjem mladih v učiteljski poklic. To pomeni z ali štipendijskim povečanjem štipendijskega dela ali pa s sofinanciranjem šolnin na tem področju. In če je na področju visokega šolstva zagotovljen delež sredstev, ki omogoča začetek izvajanja izbranih ciljno raziskovalnih projektov in drugih projektov v katere vstopa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino?

Sicer pa mislim, da je uskladitev proračuna za leto 2026 primerna in bo omogočala izvajanje programa. Hvala lepa.