Dobro jutro, Dobro jutro in en lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 13. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Nisem dobila obvestila, da bi bil kdo zadržan oziroma se seje ne bi mogel udeležiti ali nadomeščanje.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta in vse navzoče prav lepo pozdravljam.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 24. 9. 2026.

Gradivo k 1. in 2. točki smo prejeli od Vlade 17. 9. na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. In prosim državnega sekretarja gospoda Štefana Kušarja, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Tako da prosim, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Dobro jutro vsem poslankam in poslancem.

Delegacija Republike Slovenije pod vodstvom ministra doktorja Anžeta Logarja se bo 24. septembra v Bruslju udeležila zasedanja Sveta Evrope za konkurenčnost na področju notranjega trga in industrije. Na dnevnem redu je več pomembnih vprašanj in skupno izhodišče Slovenije je jasno: podpiramo močnejšo in konkurenčnejšo Evropo, vendar mora ta temeljiti na inovacijah, učinkovitem enotnem trgu, odprtosti ter čim manjših administrativnih obremenitvah za podjetja.

Zdaj, če pogledamo vsebinsko, kaj bo ključno na tem srečanju, zagotovo bo tekla razprava o aktu o čipih 2.0. Slovenija bi oziroma bo predlog podprla. Polprevodniki so strateškega pomena za umetno inteligenco, avtomobilsko industrijo, robotiko in številne druge tehnologije. Evropa kljub dosedanjim vlaganjem ostaja močno odvisna od tretjih držav, zato podpiramo krepitev evropske tehnološke suverenosti in odpornosti dobavnih verig. Za Slovenijo je posebej pomembno, da se razvija celotna vrednostna veriga in da imajo do strateških projektov, kompetenčnih centrov, pilotnih linij in financiranja dostop akterji iz vseh držav članic EU. To je tudi priložnost za naš raziskovalni in industrijski ekosistem. Hkrati bomo vztrajali, da novi mehanizmi podjetjem ne nalagajo nesorazmernih administrativnih bremen. Druga pomembna tema je revizija smernic za nadzor nad združitvami. Slovenija njihovo posodobitev pozdravlja, vendar zagovarja jasno uravnoteženje. Evropskim podjetjem moramo omogočiti rast in globalno konkurenčnost tako, da evropskih prvakov ne smemo usmeriti zgolj z rahlim, z rahljanjem pravil konkurence. Za manjše gospodarstvo, kot je slovensko, je učinkovit in odprt enotni trg še posebej pomemben, zato zagovarjamo predvidljiv in na dokazih temelječ sistem, ki omogoča rast in investicije, hkrati pa ohranja učinkovito konkurenco. Pri aktu o pospeševanju industrije Slovenija podpira cilj krepitve industrijskih zmogljivosti in pozdravlja predvsem hitrejše ter1

digitalizirane postopke izdaje dovoljenj, vendar regulacija sama ne bo zagotovila konkurenčnosti evropske industrije. Potrebujemo cenovno dostopno in predvidljivo energijo, privlačno investicijsko okolje, usposobljeno delovno silo in manj administrativnih bremen. Ponovno kot manjše in odprto gospodarstvo, kjer smo pretežno izvozno usmerjeni, močno vključeno, močno smo vključeni v globalne vrednostne verige. Posledično smo previdni tudi pri zahtevah glede evropskega porekla proizvodov, zato zagovarjamo odprto strateško avtonomijo in pristop Made with med EU.

Med točkami pod razno bo tudi 28. režim za pravo družb oziroma European incorporated. Temeljni cilj podpiramo: podjetjem je treba olajšati čezmejno poslovanje, digitalizirati postopke, uveljaviti načelo samo enkrat pri posredovanju podatkov in zagonskim, ter hitro rastočim podjetjem omogočiti lažji dostop do kapitala. Ob tem pa poenostavitev ne sme pomeniti znižanja standardov pravne varnosti, varstva upnikov in, ali pa predvsem delavskih pravic.

Naj omenim še evropski sklad za konkurenčnost; Slovenija njegovo vzpostavitev podpira, vendar želimo, da je sklad resnično evropski. Omogočati mora povezovanje najboljših podjetij in raziskovalnih inštitucij iz celotne Unije, ter ne sme voditi v koncentracijo priložnosti. v nekaj največjih gospodarstvih. Pomembni ostajajo tudi ustrezna vloga držav članic pri strateškem upravljanju, ter dober pristop zagonskih in hkrati hitro rastočih podjetij do financiranja.

Spoštovani! Slovensko stališče lahko strnemo preprosto. Želimo Evropo, ki je konkurenčnejša, tehnološko sposobnejša in gospodarsko odpornejša, vendar hkrati tudi odprta in podjetniška. Konkurenčnost bomo krepili z enotnim močnim trgom, inovacijami, dostopno energijo, investicijami, znanjem in manj administrativnimi ovirami, kar sem že večkrat izpostavil. In na teh izhodiščih bo Slovenija nastopala tudi na tem zasedanju Sveta za konkurenčnost.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za predstavitev.

Želi kdo od poslank ali poslancev razpravljati? Kolega Černigoj, izvolite.

Spoštovana gospa predsedujoča, hvala za besedo.

Gospod spoštovani državni sekretar, gospod Štefan Kušar in vsi ostali prisotni, kolegice in kolegi.

Ta točka je za Slovenijo zelo pomembna, in tukaj se moramo zavedati, da pri konkurenčnosti Evrope se veliko govori o velikih evropskih podjetjih in predvsem strateških sektorjih. Mene predvsem zanima, predvsem to, kako bomo zagotovili, da bo tudi Slovenija v ospredju, to se pravi, kako bomo zagotovili, da bodo od teh ukrepov imela konkretno koristi tudi mala in srednja podjetja, ter podjetja predvsem iz slovenskih regij oziroma podjetja, ki so v slovenska podjetja, ki so v različnih dobavnih verigah. Evropa ne more postati bolj konkurenčna samo z novimi skladi in regulacijo, ampak predvsem, kot ste že sami omenili, z manj birokracije, hitrejšim odločanjem in boljši pogoji za podjetništvo. To se mi zdi en tak uvod v samo nadaljevanje. Zdaj, jaz se bi pa mogoče malo bolj ustavil pri samem, pri samem čip aktu 2.0, Ki je po mojem prepričanju za Slovenijo ključnega pomena, da ga ne razumemo samo kot, kot sem že prej omenil, samo kot politiko za velike igralce, velike proizvajalce čipov, ampak predvsem, da ga razumemo, da je to velika priložnost za slovensko gospodarstvo. In tukaj je pomembno vključitev malih in srednjih podjetij v evropske dobave, dobavne verige, se opravičujem, kot sem že prej omenil. In zdaj, če se samo vrnem na začetek, v bistvu čisto malček uvoda. Komisija je 3. junija 2026 Čip akt 2.0 vključila v sveženj za evropsko tehnološko suverenost. Namen je povečati evropske zmogljivosti za proizvodnjo in razvoj polprevodnikov, če tukaj smo bolj natančni, hkrati pa okrepiti evropsko povpraševanje in naložbe. Tukaj moramo biti zelo jasni, vsaj po mojem mnenju. Slovenija ne bo gradila velikih tovarn, čipov, a ne, lahko pa izdeluje in tukaj, meni je zelo pomembno, dele opreme in rešitve. In tukaj zdaj mogoče, če pogledamo ta avtomobilski sektor, ki mogoče zdaj malček je zanihal, a ne? Jaz najdem tukaj priložnost, kjer je lahko naše, slovensko gospodarstvo, predvsem pa mala in srednja podjetja,

ta sektor nadomesti oziroma gospodarsko okrepi.

In zdaj, kar se tiče pri samih vprašanjih za mala in srednja podjetja, je bistveno vprašanje, ki mene kot poslanca in tudi človeka, ki je delal v gospodarstvu, pomembno to, da Slovenija vztraja, da Čip akt 2.0 ne postane program, iz katerega bodo največ pridobili samo veliki evropski koncerni. In za nas bi moralo biti pomembno, da lahko podjetje z 20, 50 oziroma 200 zaposlenimi pride do evropskega projekta, seveda s povezovanjem, do skupnega partnerstva in predvsem pa do financiranja ter se vključi v evropsko dobavno verigo. In pri tem moramo slediti manj birokracije, enostavnejše razpise in predvsem možnost konzorcijev med malimi in srednjimi podjetji, univerzami in velikimi podjetji. Pa imam tukaj še veliko za govoriti, ampak ker je taka prijetna ura, se bom tukaj ustavil, pa če bodo moji kolegi imeli še kakšno intervencijo, se bom vključil. Hvala.

Hvala kolega.

Želi še kdo? Kolega Breznik, izvolite.

Jaz bom morda nekaj mojih razmislekov gre v smeri, da v bistvu tudi ta Čip akt je zadeva, ki je v bistvu deset let vsaj ali pa osem let za konkurenco, z razvojem, s trendi, ki nastajajo. To je v bistvu, mi vedno gasimo požare v Evropski uniji, seveda bolje zdaj kot nikoli, ampak treba se je zavedati, da smo tu zelo zaostali. Zdaj, Nemčija ima ene tri, štiri velika vlaganja v ta del, en je v Dresden TSMC holding, deset milijardna investicija, drugi je v Magdeburgu prihajajoči Intelov projekt, vreden približno pet milijard. Zadnja tehnologija in tudi najboljše podjetje na tem področju, ki ima tehnologijo za izdelavo čipov, torej nizozemski ADSMLH holding. To je edino podjetje, ki je trenutno vredno več kot 500 milijard v Evropi. Vse ostalo je vredno, vse multinacionalke so vredne od, kako bi rekel, farmacevtov, dveh največjih farmacevtov do celega Siemensa in vsega ostalega, je vredno med 200 do 300 milijard v Evropi. Prvih deset največjih ameriških podjetij je večinoma visokotehnoloških in so vredna od 3000 do 5700 milijard, kjer je na vrhu Envidia. Tako da glejte, zadeva, to, kar je tudi kolega pred tem razlagal, v bistvu gašenje požara poteka. In zdaj, če pogledate tudi avtomobilsko industrijo, zdaj tukaj v ta podjetja je še tudi nekaj večjih vlaganj, sodeluje boš, boš, se prestrukturira, ker se ljudje trenutno, ki kupujejo avtomobile, ni prihodnost samo električnih avtomobilov, ampak v bistvu prihodnost avtomobilov, če pogledate Teslo zdaj v zadnjih dneh, je v bistvu ta avtomobil, ki je mikroračunalnik na štirih kolesih. Ne gre samo za tehnologijo električnega avtomobila. Gre za to, da tudi, ko dnevno gledam, glede na to, da sem sam lastnik Tesle, pa da ima moja partnerka id štiri Volkswagen, pa da gledaš, kako tam deluje sistem infotament v Tesli, to gre za 20 30-kratnih hitrosti več, poleg vse umetne inteligence, varnostnih sistemov, delne samovožnje, vožnje ali pa kompletne samovožne vožnje, kar je sproščeno na takoimenovanih računalnikih četrte generacije, ki imajo sedaj Tesle od letnika tam 24 naprej, recimo Tesle tri in pa teslelomodel. Torej, tu je glavni del teh čipov, gre torej za avtomobilsko industrijo, predvsem, velik del avtomobilske industrije, ker avtomobilski faktor zagotavlja samo tehnologijo ali bomo še imeli evro sedem standarde, ali bodo to električni avtomobili ali bo šlo, glede na to, da subvencije padajo, za sobivanje tehnologij, za realnost na trgu, ali bo nekaj preživelo, ampak zaradi tega, ker smo tu v hudem pomanjkanju. Jaz mislim, da jaz sem tudi optimist na neki stvari, da smo se zbudili na neki točki, da sedaj to peljemo. Nekako smo te tehnologije v Evropi inovativno spravili. Ne gre samo za, veste, pri mikročipih, treba se je lotiti, vsaj kot elektroinženir moram pač povedati, gre za tiste visoko zmogljive procesorje, gre za klasične mikročipe, gre za klasične čipe, ki so na nizki ravni, tu je več kategorij. Zdaj, problem tega je, da pač mi s tistimi

visoko zmogljivimi mikroprocesorji hudo zaostajamo. Torej, paradoks je, da imamo ADSMLH holding, ki je tehnologija za izdelavo samo čipov, po drugi strani pa proizvodnega menedžmenta ali pa proizvodnih zmogljivosti za to v Evropi ni. In tukaj imajo pač Kitajci veliko prednost, seveda s Tajvanom pač v kombinaciji, zato pač, ker je še več drugih faktorjev. Zdaj, prvi faktor je kader, drugi faktor je, da ta kader se je šolal na najboljših univerzah na svetu, tretji faktor je, da ta kader želi delati 16 ur, ne 30 ur, kot bi delali v Evropi. Četrti faktor je, da vsi startupi v Evropi, kar je v Draghijevem poročilu, se mi zdi marsikdaj zamegljeno, pač mi tega kapitala v Evropi in tudi v Sloveniji ne poznamo, smo konservativni tako v Sloveniji, kar se tiče sofinanciranja tveganja in v Evropi in v Sloveniji imamo, Evropa ima mislim da 10000 milijard na svojih bančnih depozitih, Slovenija ima 30 milijard in še več denarja na depozitih. Torej, tudi tu je neka, osveščanje, nenazadnje imamo tudi komisarko za naložbe, ki je bila pri meni v prejšnjem mandatu na sestanku, kjer želijo ljudi osveščati, da pač v sklade nekih tveganega kapitala in vse ostalo, začnejo tudi ljudje nekako dajati nek denar in da se ti startupi vsaj v drugi ali pa tretji fazi ostanejo tudi v Sloveniji. Lahko bi rekel to je nek cel krog, da bo ta akt, ki je nujno potreben, tudi zaživel. In podpiram to, kar je rekel državni sekretar in se mi zdi, da tudi Vlada začne nakazovati, lahko bi rekel neko večjo ambicijo.

Slovenija, glejte, svojo demografijo. Mi demografije zdaj ne moremo popraviti v petih, desetih letih. Mi tega ne moremo popraviti. Lahko pa popravimo našo dodano vrednost. In tudi, če pogledamo, ker vodim Odbor za zunanjo politiko, so kritike, zakaj Izrael, zakaj je to. Glejte, mi iščemo, mi imamo sedaj taktiko, torej več povezav. Zelo blizu Savdski Arabiji, ki pravi, več novih partnerstev, čim manj sovražnikov. Slovenija rabi in se mora povezovati dejansko v globino tudi z državami tiste, ki imajo ta znanja, deliti ta znanja, izobraževati tudi svoj kader in to je lahko naša prihodnost v naslednjih desetih letih. Da mi svojo dodano vrednost dejansko dvigujemo. Ker v zadnjih letih se je dodana vrednost, zadnjič sem naredil eno analizo in je res izredno zanimiva. Naš BDP se je res dvignil za 25 procentov v času Golobove vlade, 25 procentov. Smo na 71 milijardah bruto družbenega produkta. Ampak vmes je bila 22 procentna inflacija. In če pogledamo potem realni bruto družbeni produkt, torej nominalni minus inflacija, ugotovimo, da je slovensko gospodarstvo v štirih letih zraslo samo za 6 procentov. To so uradni statistični podatki. To je to, da vidimo, da imamo več denarja v denarnicah, pa nič, nimamo nobene kupne moči več. In če želimo realno dvigniti gospodarstvo, prestrukturirati še del gospodarstva, ki je intenzivno, ki še ima vseeno premalo dodane vrednosti, potem, glejte, so take zadeve, take ambicije, ki jih danes tu predstavljate. Tukaj pa glejte, Evropa, jaz bi rekel, se je zbudila iz svojih sanj, svojega, po eni strani pravimo, malo že skoraj propada kot zahodno rimsko cesarstvo, ampak tukaj se zbujamo. In samo tista visoka dodana vrednost v tej četrti industrijski revoluciji lahko lahko to nadoknadi, je pa seveda še vse nekaj več podpore.

Torej, Draghijevo poročilo, kot nek testament Evrope, kot pravijo. Mislim, da je tisti "working frame", kot bi rekli, kjer, v okviru katerega ne rabimo izumljati več in iskati nekih rešitev. Mislim, da je podlaga ne samo za Vlado, ki tudi prejšnja Vlada je del tega upoštevala in je začela neke spremembe. In tu si moramo biti enotni. Jaz bi si želel, da na tem odboru odpiramo te teme, širimo neka obzorja, vsak s svojega področja, ker to je edina rešitev za Slovenijo v tem obdobju. Kot starajoča družba, ki bo imela visoke pritiske na socialno, zdravstveno in vse blagajno. Mi nimamo zaloge plina, mi nimamo zaloge nafte, mi nimamo tudi na morju nekih ploščadi in tako naprej, kot Norveška in ostale skandinavske države. Mi imamo lahko samo pridne roke in pa znanje. In tukaj, glejte, bo tudi mogoče malo širim svojo razpravo, ampak tudi pritisk, ki se zdaj dogaja, od osnovne šole naprej, fundamentalna znanja, napade matematike, fizike, kemije, to je nekaj. Potem priprava študijev, novi kurikulumi, nenazadnje tudi dualni šolski sistem, ki mu mora imeti potem prihodnost za to, da mladi lahko začnejo se izobraževati praktično pa ima vseeno prihodnost, da lahko potem se odloči in študira naprej in pride celo do doktorata, tudi z vajeniškim sistemom v srednjem šolstvu.

To so zgodbe, glejte, ne vem, ko sem jaz bil v BMW-ju parkrat na obisku, ko je še bil doktor Jurgec tam zaposlen in kasneje se je upokojil, torej Slovenec, ki je bil najvišje tretiran človek v BMW-ju vseh časov, je bil predsednik uprave nekdo, ki je začel kot vajenec v BMW-ju tudi. In kasneje je bil celo profesor na tehniški fakulteti Münchnu in CEO, kot bi rekli, predsednik uprave BMW-ja. Glejte, to, vse to, kar vidimo, če želi Slovenija iti, to so pa podsistemi, ki morajo potem temu slediti. Kader, tehnični kader, več inženirjev na število prebivalcev. Po, lahko bi rekel, podobno kot Južna Koreja, pred 25 leti so to začeli, isto Kitajska in sedaj žanjejo te uspehe. In te visoke ambicije, visoka tehnologija. Mi moramo biti zmagovalci, glejte, ali pa vsaj nadoknaditi manko v tej industrijski revoluciji. Zahodna civilizacija je zmagala prvo, drugo in tretjo industrijsko revolucijo, v četrti, lahko bi rekel na tri četrtine te revolucije mi nismo zmagovalci. Zmagovalci je, čisti zmagovalec je Kitajska ali pa del tega azijskega prostora, skupaj še seveda z Združenimi državami Amerike. Evropa v tem trenutku, lahko bi rekel, na koncu te četrte, v prihodu že skoraj peto industrijsko poskuša sedaj nekaj nadoknaditi, vrniti se v staro slavo, ki je bila, in del tega, kar ste predstavili, državni sekretar, predstavlja prav to. Podpiram tudi samo stališče in vse ostalo in mislim, da se moramo tu poenotiti pri takih zadevah.

Najlepša hvala.

Hvala kolegu poslancu.

Želi še kdo razpravljati pri tej točki? Bi želeli s strani predstavnikov Vlade karkoli komentirati? Zdaj vprašanja nisem zasledila. Ja.

Ja, v resnici je težko karkoli dodati k razpravi, k obema razpravama pravzaprav. Je pa za Slovenijo to, kar se veže na akt o čipih, pomembno, da imamo zmogljivosti na področju raziskav, razvoja fotonike. Res je, ne bomo imeli giga tovarn pri nas, pa ne vem kaj še vse, ampak tukaj lahko vstopamo, tako kot je gospod Breznik povedal, napredni materiali, meritve, testiranja, imamo že Dewesoft recimo. To so neki kvalitetni zametki. Tako da akt o čipih prvič zelo jasno obravnava celotno vrednostno verigo in to slovenskim podjetjem odpira več možnosti za vključevanje v te evropske projekte in neko širšo sliko. Tako da čisto na kratko. Hvala.

Najlepša hvala.

Zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za konkurenčnost, ki bo v Bruslju, 24. 9. 2026. Prosim, da glasujemo.

Pričenjam glasovanje, glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje. Ugotavljam, da je devet za, nič proti, da je predlog sklepa sprejet.

Kar se tiče sklepčnosti pa smo tudi sklepčni, tako da lahko veljavno odločamo.

Najlepša hvala, srečno tudi naprej.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. točko dnevnega reda - Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve v Bruslju, 22. 9. 2026.

In prosim gospo Tamaro Weingerl Požar, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsedujoča. Dobro jutro. Ker sem danes prvič z vami, bi najprej na začetku pozdravila vse poslanke in poslance in si zaželela tesnega in plodnega sodelovanja z odborom v času mandata te Vlade.

Glede točk, ki so na dnevnem redu zasedanja Sveta za splošne zadeve, ki bo 22. septembra v Bruslju, bi pa povedala naslednje. V delegaciji bom sama. Sestanek bo potekal, kot smo rekli, v torek, 22. septembra. Na dnevnem redu bo najprej večletni finančni okvir za obdobje 2028-2034. Svet za splošne zadeve bo opravil razpravo o večletnem finančnem okviru za to obdobje, ki bo tokrat namenjena signaliziranju prvih možnih kompromisov, ki bi jih države članice lahko sprejele na odhodkovni ter tudi na prihodkovni strani. Irsko predsedstvo pripravlja revidiran pogajalski okvir, ki bo podlaga za razpravo voditeljev na oktobrskem evropskem svetu. Ob predstavitvi izhodišč za udeležbo na junijskem svetu smo poročali o revidiranem pogajalskem okviru, ki ga je pripravilo ciprsko predsedstvo.

Ta je z vidika Slovenije pripomogel k uravnoteženju prvotnega predloga finančne perspektive, predvsem pa je prispeval k dvigu združene nacionalne ovojnice Slovenije za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. Ohranitev nacionalne ovojnice tega obsega bo torej ključna prioriteta Slovenije v nadaljnjih zahtevnih pogajanjih. Ključno odprto vprašanje ostaja finančna vrzel. Torej, govorimo o razkoraku med predvidenim obsegom izdatkov in pa sredstvih, ki jih zagotovijo obstoječi viri financiranja proračuna Evropske unije. Tako da brez dogovora o novih elementih na prihodkovni strani bi ta vrzel lahko znašala tudi do 400 milijard evrov ali skoraj četrtino celotnega WFO. In z namenom, da se prepreči tako velik rez v obseg te finančne perspektive bo torej potrebno doseči dogovor o novih načinih financiranja proračuna EU. Na prihodkovni strani ostaja Slovenija odprta za razpravo. Zavedamo se namreč, da je potrebno najti način za financiranje obstoječih pomembnih politik, kot sta kohezija in pa skupna kmetijska politika, pa tudi za financiranje novih izdatkov proračuna EU, kot tudi odplačevanja posojil, Instrumenta Next generation EU. Slovenija zagovarja stališče, da morajo novi elementi prihodkovne strani izpolnjevati dva pogoja, in sicer prvič morajo biti dejanski novi viri prihodkov. Torej, ne sme iti le za preusmeritev iz nacionalnega proračuna in pa ne smejo biti regresivni. To pomeni, da ne sme, kar pomeni, da večji delež plačujejo bolj razvite države članice.

Dva elementa prihodkovne strani pa imata še poseben pomen za Slovenijo. In tu bi izpostavila predlagano znižanje stopnje carinskih dajatev, ki jih zadolžijo države članice, ki opravljajo njihovo zbiranje. In pa drugič, morebitna nova ponovna uvedba popustov na podlagi BND vira za pet držav članic, ki so do teh trenutno upravičene, govorimo o Nemčiji, Danski, Avstriji, Švedski in Nizozemski. In Slovenija obema tema dvema predlogoma nasprotuje.

Druga točka na dnevnem redu sveta za splošne zadeve v torek bo zakonodajni poenostavitveni sveženj, tako imenovani omnibus. Predsedstvo bo tu le predstavilo stanje v pogajanjih in pa tudi napredek pri teh svežnjih. Slovenija pozdravlja prizadevanja za čim bolj jasno, enostavno in manj obremenjujočo zakonodajo, ki bo zagotavljala pravno gotovost za podjetja, za državljane, ki bo zagotavljala trajnostno gospodarsko rast in tudi delovanje enotnega trga. Obenem pa menimo, da poenostavitve zakonodaje ne smejo pomeniti zniževanja evropskih standardov.

Tretja točka na dnevnem redu sveta bo priprava Evropskega sveta za oktober, na dnevnem redu bo tako imenovani obrazloženi osnutek dnevnega reda. Evropski svet bo zasedel 15. in 16. oktobra 2026. Naj na kratko predstavim ključne točke, ki so na tem obrazloženem dnevnem redu, in sicer voditelji bodo najprej razpravljali o konkurenčnosti Evropske unije, zlasti o poglabljanju notranjega enotnega trga. Razpravljali bodo tudi o večletnem finančnem okviru, pomemben del razprave pa bo namenjen tudi aktualnim zunanjepolitičnim in varnostnim izzivom. V ospredju bodo vsa krizna žarišča, predvsem Ukrajina in Bližnji vzhod. Pregledali bodo voditelji pa tudi napredek pri krepitvi evropske obrambe in varnosti. Na dnevnem redu bosta še dve širši strateški razpravi, govorimo o migracijah in pa o širitvi in notranjih reformah EU. Slovenija razpravo o vseh teh temah seveda podpira. Za Slovenijo bo pomembna predvsem razprava o prihodnjem večletnem finančnem okviru, pa tudi krepitev konkurenčnosti, nadaljnja podpora Ukrajini in širitev nasploh. Podrobnejša vsebinska stališča do posameznih točk bodo predstavljena naslednji mesec, tako da se še srečamo na to temo ob vsebinski predstavitvi gradiv pred samim zasedanjem Evropskega sveta. Točke se namreč razvijajo. Razpravljali bomo samo o obrazloženem osnutku dnevnega reda v torek.

Nadalje bi kot točko na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve izpostavila zakonodajno načrtovanje, in sicer bo na dnevnem redu pismo o nameri glede načrtovanja zakonodaje Evropske unije za naslednje leto. In to pismo sledi letnemu nagovoru predsednice Evropske komisije o stanju v Uniji, ki je potekalo pred tremi dnevi.

V pismu so napovedane pobude komisije na naslednjih področjih: prvo je konkurenčnost in delovna mesta, potem so tu socialne zadeve in vključevanje, varnost in obramba, podnebje in odpornost in pa sklop, ki se nanaša na demokracijo, pravno državo in vrednote. Slovenija pozdravlja vse te navedene poudarke in usmeritve, ki jih je komisija napovedala za delovni program za naslednje leto in podpira seveda prizadevanja za krepitev konkurenčnosti, strateške suverenosti, varnosti in odpornosti Evropske unije. Pomembno za nas ostaja krepitev partnerstev, nadaljnja podpora Ukrajini in podpora širitvi na podlagi izpolnjevanja meril.

Še dve točki bosta na dnevnem redu sveta v torek, dve krajši točki, prvo je, 1. točka je letni dialog o pravni državi, in sicer horizontalna razprava. Svet bo na kratko opravil tudi to horizontalno razpravo o sedmem letnem poročilu Evropske komisije o stanju pravne države za leto 2026. To poročilo je bilo objavljeno meseca julija in ocenjuje razvoj Evropske unije na štirih področjih, od pravosodnega sistema do okvira za boj proti korupciji, svobode in pluralnosti medijev in pa druga institucionalna vprašanja, povezana z zavorami in ravnovesji. Slovenija podpira evropski mehanizem za vladavino prava in nadaljevanje letnega dialoga v svetu, ki temelji na poročilu Evropske komisije in tudi na njenih priporočilih posameznim državam. Menimo, da dialog ostaja pomembno orodje za krepitev skupnih vrednot Unije in državam članicam omogoča stalno izmenjavo izkušenj in pa tudi dobrih praks. Naj nazadnje izpostavim še točko o splošnem trendu stanja pravne države v izbranih državah kandidatkah. Na zasedanju sveta za splošne zadeve bo potekala tudi predstavitev in izmenjava mnenj o stanju pravne države v štirih izbranih državah kandidatkah, in sicer v Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji. Omenjene države bodo na obravnavo te točke povabljene sicer že tretje leto zapored. Vključitev izbranih kandidatk v letno poročilo o stanju pravne države odraža njihov napredek na področju pravne države na prej navedenih področjih. Menim pa seveda, da je pomembno spremljanje reform na tem področju pred pristopom in vse to omogoča pravočasno prepoznavanje izzivov, izmenjavo dobrih praks in podporo nadaljnjim prizadevanjem držav kandidatk za krepitev demokratičnih institucij in države. Tako da Slovenija pozdravlja da so te države vključene v poročilo in pozdravlja tudi vključenost teh držav v sodelovanje v razpravah sveta. Menimo namreč, da je izmenjava izkušenj z državami kandidatkami pomemben prispevek k razumevanju skupnih trendov in reformnih prizadevanjih na področju vladavine prava.

Tako da, spoštovane poslanke in poslanci, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo delegacije Slovenije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve od 22. septembra v Bruslju in se vam zahvaljujem za pozornost in seveda sem odprta za morebitna vprašanja.