Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gostje!

Pričenjam 3. nujno sejo Odbora za infrastrukturo in energetiko in prav vse lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da za to sejo danes ni bilo opravičil, pred sabo pa imam eno pooblastilo in sicer gospoda poslanca Martina Mikoliča nadomešča poslanec Aleksander Gungl.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem ste prejeli dnevni red z eno točko v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, to je na Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, ki ga je 11. 9. 2026 Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, ter predstavnika, predstavniki Ministrstva za finance. S strani Ministrstva za infrastrukturo in energetiko vse, celotno delegacijo lepo pozdravljam, ne bom vse pozdravil posebej, državnega sekretarja z Ministrstva za finance pa je, bosta se potem priznavala. Hvala lepa.

Torej, obravnava bo potekala na podlagi stošestinšestdesetega člena Poslovnika Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog rebalansa z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. Tako.

Uvodno besedo dajem najprej predstavnici Ministrstva za finance, če se še enkrat predstavite, lepo prosim, kasneje pa seveda tudi Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Moje ime je Sara Vidmar in lep pozdrav vsem!

Torej, v predlogu rebalansa, ki je pred vami se predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijardi evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. To je enak primanjkljaj, kot je bil predviden v spremembah proračuna za leto 2026. Ob tem je pomemben podatek, da so prihodki države višji od prvotno načrtovanih, v primerjavi s sprejetim proračunom se povečujejo za 6,3 odstotka, davčnih prihodkov naj bi bilo za približno 570 milijonov evrov več, pomembno pa se povečujejo tudi nedavčni prihodki in sredstva prejeta iz evropskega proračuna, toda hkrati se povečujejo tudi odhodki. Ti so v primerjavi s spremembami proračuna načrtovani višje, in sicer za 1,1 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka. Del povečanja je posledica objektivnih in že sprejetih obveznosti po spremembah proračuna za leto 2026, v lanskem letu gre, za zimski regres, višjo minimalno plačo, spremembe plač javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini in tako dalje. Gre za obveznosti, ki v spremembah proračuna niso bile predvidene in jih je zato treba zdaj vključiti v rebalans. Pomemben razlog je tudi zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, ker po koncu leta 2026 teh sredstev ne bo več mogoče črpati, je treba še že letos zagotoviti dodatnih 320 milijonov evrov pravic porabe. Tretji pomemben razlog za povečanje odhodkov so obrambni izdatki. Sredstva za Ministrstvo za obrambo se povečujejo za slabih 300 milijonov evrov. Skupni obrambni izdatki naj bi letos vključno z namenskimi sredstvi dosegli 2,03 odstotka BDP. Pomemben del tega rebalansa je tudi reorganizacija ministrstev, ki jo je izvedla nova Vlada. Število ministrstev se je zmanjšalo, posamezni resorji so bili združeni z namenom, da bi bila država bolj učinkovita, bolj pregledna in predvsem bolj operativna. Politika in izhodišča načrtovanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance. Toliko z moje strani.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, gospod Jaklin, državni sekretar, izvolite.

Spoštovani predsednik, cenjene poslanke in poslanci in cenjeni gostje, lepo pozdravljeni tudi v imenu Ministrstva za infrastrukturo in energetiko.

V predlogu proračuna za leto, predlogu rebalansa za leto 2026 načrtujemo sredstva v višini 1,5 milijarde evrov. Sredstva za leto 2026 so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višja za 4,8 milijona evrov. Pri tem je potrebno poudariti, da tukaj niso vzeta vsa sredstva, ki so na voljo za investicije v okviru ministrstva. Poleg sredstev ima ministrstvo za financiranje svojih projektov na voljo tudi sredstva podnebnega sklada v višini 91,2 milijona evrov, sredstva sklada za obnovo Slovenije v višini 93,8 milijona evra in sredstva sklada za okrevanje in odpornost v višini 108,5 milijona evrov. Tako ima ministrstvo v predlogu rebalansa proračuna za leto 2026 skupaj s predvidenimi proračunskimi skladi na voljo 1,81 milijarde evrov.

Ministrstvo je v predlogu rebalansa vključilo spremembe, ki so nastale v obdobju od sprejema proračuna za leto 2026, med katerimi so najpomembnejše spremembe glede na sprejeti proračun naslednje. Pokritje stroškov v okviru železniškega prometa. Gre za nadomestilo prevoznikom tovornega prometa, saj je bilo potrebno zaradi vpliva investicij za obratovanje javne železniške infrastrukture dodatnih 22,8 milijona evrov. Poleg tega smo upoštevali tudi pokritje primanjkljaja pri izvajanju obvezne gospodarske javne službe javnega potniškega prometa v višini 50,3 milijona evrov in pa nižja sredstva od načrtovanih v realizaciji vezano na EU projekte. Ministrstvo za leto 2026 ocenjuje nižjo porabo tako EU sredstev kot tudi nižjo porabo pripadajoče slovenske udeležbe glede na sprejeti proračun 2026 predvsem iz treh razlogov: zaradi zamika gradnje EU sofinanciranih delov iz leta 2026 v letu 2027 v sklopu projekta novogradnje železniškega vozlišča Jesenice, to je IP 2021-2027, zaradi revizijskih postopkov pri oddaji javnega naročila zapored nadgradnja železniške proge Ljubljana-Divača (IP 2021-2027) ter zaradi zamikov pri oddaji in potrjevanju zahtevkov za izplačila iz naslova kohezijske politike na področju trajne mobilnosti in modernizacijskega sklada. Na podlagi tega znaša ocena EU sredstev za leto 2026 207 milijonov evrov in povzroča slovenska udeležba v višini 47,7 milijona evrov.

Ključni nameni in projekti financiranja ministrstva v letu 2026 so naslednji. Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest. Za državno cestno infrastrukturo je v predlogu rebalansa za leto 2000 26 predvidenih 304,9 milijona evrov. Gre za sredstva iz sklada za obnovo Slovenije, sredstva za načrtovanje, za upravljanje in tekoče vzdrževanje cest in investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Investicijsko dejavnost na železniški infrastrukturi. Za investicije v železniško infrastrukturo so načrtovana sredstva v višini 357,5 milijona evrov v letu 2026. Na področju železniške infrastrukture so v izgradnji, gradnji večji projekti, kot so daljinsko vodenje prometa na železniških progah (prva faza), nadgradnja železniške postaje Ljubljana, železniškega vozlišča na Jesenicah, nadgradnja železniške proge Ljubljana-Divača (tretja faza) in gradnjo železniškega nadvoza na Dunajski cesti v Ljubljani. Vezano na vzdrževanje javne železniške infrastrukture in zagotavljanje varnosti v železniškem prometu. Sredstva so namenjena izvajanju ukrepov vzdrževanja železniške infrastrukture za projekte upravljanja javne železniške infrastrukture, ki je obvezna gospodarska javna služba. V okviru ukrepov zagotavljanja varnosti v železniškem prometu so načrtovana sredstva za financiranje obratovanja javne železniške infrastrukture, sredstva za izredne dogodke na javni železniški infrastrukturi, za zavarovalne premije in za odškodnine iz naslova zavarovanja JŽI. Za namen vzdrževanja javne železniške infrastrukture in zagotavljanja varnosti v železniškem prometu so v letu 2026 načrtovanih 158 milijonov evrov. Področje zračnega prometa in letališke infrastrukture ter vodnega prometa. V okviru zračnega prometa in letališke infrastrukture se načrtujejo sredstva za izboljšanje ravni letalske povezljivosti Slovenije za vzpostavitev novih neposrednih letalskih povezav, sredstva za nemoteno obratovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor in Letališča Portorož, delovanje preiskovalnega organa v letalstvu za delovanje Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije in za plačilo pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa. katerega namen je znižanje pristojbin na terminalih.

Pomemben delež proračunskih sredstev so namenjena za pripravo in sprejetje državnih prostorskih načrtov za tri mednarodna letališča: Maribor, Ljubljana in Portorož. V okviru vodnega prometa infrastrukture so načrtovana sredstva za nakup nepremičnin v koprskem tovornem pristanišču na koncesijskem območju in območju državnega prostorskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.

Področje trajnostne mobilnosti. V okviru trajnostne mobilnosti se največji delež finančnih sredstev namenja prevozu potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu ter financiranju obvezne javne gospodarske službe za javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu.

Proizvodnja energije in razvoj energetskih omrežij. Na podlagi interventnega zakona o prihodnjem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga je bila ustanovljena gospodarska javna služba za proizvodnjo in dobavo toplotne za dobavo toplote distributerjem toplote, ki jo izvaja družba Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o. z namenom, da se prepreči nastanek hudih posledic, če bi uporabniki toplotnega sistema ostali brez ogrevanja. Iz proračuna se družbi TEŠ izplačuje nadomestilo, namenjeno pokrivanju upravičenih stroškov, ki jih TEŠ ne uspe pokriti iz prodaje blaga in storitev. Za leto 2026 je izvajanje gospodarske javne službe predvideno izplačilo v višini 131,7 milijona evrov.

To je na kratko. Z mano so pa tudi sodelavke in sodelavci, ki bodo odgovorili na morebitna kasnejša vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo odbora.

Izvolite gospod Klemen Boštjančič.

Hvala lepa.

Pozdravljeni lepo vsi!

Zdaj, ko sem jaz si pogledal ta rebalans za področje infrastrukture in energetike je ključna ugotovitev, da se politika 13. promet, prometna infrastruktura z rebalansom poveča za 24,4 milijona, to je 2,2 odstotka celotnega povečanja odhodkov. Za primerjavo, Ministrstvo za obrambo pa prejme 296 milijonov dodatnih sredstev. Torej 12-krat več kot celotna prometna politika. Ampak ni bistven skupni znesek, temveč premik znotraj njega. Gre za vlaganja v ceste, torej vlaganje v ceste in železnice se znižuje za približno 60 milijonov, tekoče vzdrževanje, uprava, nadomestila pa se povečujejo. Torej, če rečem z enim stavkom, denar se seli iz gradbišč na krpanje. Štiri ključne ugotovitve ali pa štiri kritične točke: eno je investicijsko vzdrževanje, torej se seli v tekoče. Znižanje investicijskega vzdrževanja za 26,6 milijonov je skoraj enako, kot je povečanje tekočega vzdrževanja za 24,5. Torej gre za odloženo obnovo ceste, ki se jih namesto obnove krpa, kar bo seveda čez tri leta, potem, ko jih bo pa potrebno obnoviti dražje. Podobno je pri železnicah, kjer investicijska dejavnost pade za 21 milijonov pa pol. Odložitev rebalansa pa hkrati navaja, da se povečujejo nadomestila prevoznikom na javni železniški infrastrukturi zaradi vzdrževalno investicijskih del. Torej, Vlada bo več plačevala za motnje in manj za dela, ki bi te motnje odpravila.

Druga kritična točka je energetska učinkovitost je prepolovljena oziroma celo več kot to. Podprogram Učinkovita raba energije se zniža za 64,6 odstotka, celotna energetska politika pa za 18 milijonov oziroma slabih 10 odstotkov. In to je tudi edina politika s področja infrastrukture, ki se v rebalansu absolutno znižuje. Učinkovita raba energije je pri tem najcenejši ukrep za znižanje računov gospodinjstev in za izpolnjevanje energetskih ciljev.

Tretjič, Direkcija za infrastrukturo izgublja 26 milijonov evrov. Ta finančni načrt DRSI se znižuje iz 886 na 860 milijonov, in to v letu, ko naj bi se izvedla največji obseg del v zgodovini, hkrati pa se celotno ministrstvo sredi leta reorganizira, torej dosedanje Ministrstvo za infrastrukturo se ukinja, ustanavlja Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko. In to preurejanje izvajalskih struktur v zadnjem četrtletju leta, ko je potrebno porabiti torej zadnji čas za porabo sredstev NOO je pa po mojem mnenju samo po sebi tveganje za realizacijo.

In še zadnja kritična ugotovitev je leto 2027. Načrt razvojnih programov namreč razkriva, da je več velikih programov, po letu 2026 tako rekoč izgine.

Skupina upravljanja prometne politike pade iz 386 milijonov v letu 2026 na 48 milijonov v letu 2027, torej 88 odstotkov manj. Nova železniška povezava Divača Koper pade iz 272 na 15 milijonov, razvoj energetskih sistemov pade s 114 milijonov na nič. Rebalans teh prepadov ne pojasnjuje in ne predlaga nobenega nacionalnega vira, ki bi jih nadomestil, ko se evropska sredstva iztečejo.

Zdaj, to so moje štiri osnovne ugotovitve, zdaj gremo pa na vprašanja. Torej, investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest se znižuje za 26,6 milijona. Kateri konkretni odseki in projekti se zaradi tega prestavljajo ali ustavljajo in za kakšen čas, koliko mesecev?

Drugo vprašanje je, da investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi se znižuje za 21,5 milijona. Konkretno, ali to vpliva na terminske plane nadgradnje proge Ljubljana Divača, ljubljanskega železniškega vozlišča in programa gradnje postaj in postajališč? In če je da, za koliko?

Tretje vprašanje. Tekoče vzdrževanje državnih cest se povečuje za 24 milijonov in pol oziroma 23 odstotkov. Kaj je vsebinska podlaga za takšen skok znotraj enega leta? Ali je šlo za podcenjeno načrtovanje ali za nove potrebe, ugotovljene med letom?

Četrto vprašanje. Obrazložitev navaja povečanje nadomestil prevoznikom na javni železniški infrastrukturi zaradi vzdrževalno investicijskih ovir. Koliko znaša to nadomestilo v letu 2026 in kakšna je projekcija za leti 2027 in 2028 ob predlagani dinamiki investicij.

Evo, toliko za začetek, prvi paket vprašanj. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Jaz predlagam tako, če se člani odbora strinjate, da postavimo trije poslanci vprašanja, pa da potem odgovarjamo, ker ne bi rad, da bi potem to neka vprašanja ostala neodgovorjena, pa se mi zdi bolj smiselno, da tekoče odgovarjajo. Se strinjate ali moramo glasovati? Ni treba. Hvala lepa.

Torej, naslednja se je prijavila gospa Metka Pešl Šater, izvolite gospa.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni!

Najprej pač imam neko prošnjo ali kakorkoli, zaposlenim na Ministrstvu za finance. Mene zelo moti, ko pač dobim na primer posebni del predloga rebalansa, sploh zdaj v tem primeru, ko je reorganizacija ministrstev, se pravi te prerazporeditve sredstev, da nam ne pripravite ene preglednice, da si moramo to sami, ko nimamo toliko časa, da bi videli točno, katere so spremembe po proračunskih postavkah, kar bi bilo potem recimo bolj pregledno. Pa isto za seznam projektov, se pravi načrt razvojnih projektov, bi isto pričakovali, da dobimo neko poročilo sprememb, ne da moramo v bistvu se spet sami to pregledovati. To je moja pripomba, no, če se lahko upošteva, glede na to, da pač zdajšnji programi, umetna inteligenca, pač to omogoča.

Druga stvar, kar je že kolega omenil, me zelo moti, to znižanje proračunske postavke 130.202, 130.303, se pravi investicija v državne ceste pa železniško infrastrukturo, kar se oboje znižuje po več kot 20 milijonov. Sploh zato, ker ste tule napisali, razvoj prometne infrastrukture v Sloveniji, strateški cilji, napovedi za obdobje 2026/2027, in sicer, da vlaganja v letališča, pristanišča in predvsem v močno železniško mrežo hkrati zasledujejo okoljske cilje, saj razbremenjujejo cestni promet in občutno zmanjšuje onesnaževanje.

Zdaj sicer ne vem, na kakšen način bo to narejeno, ker tudi vidim tule, da recimo v našem na Koroškem je nadgradnja proge Prevalje iz 28 milijonov znižana na 45000 evrov. Kaj zdaj to pomeni?

Se pravi, to nima nobene veze s temi strateškimi cilji, sploh pa nima veze s tem, kar je povedal predsednik Vlade, ki je večkrat zanikal znanstveno ugotovitev, da je vzrok segrevanja podnebja človekova dejavnost, predvsem kurjenja fosilnih goriv, premoga, nafte in plina. In povedal je tudi, da bi z zniževanjem izpustov CO2, ki ga dihajo zelene rastline, škodovali sami sebi. Tako da to se mi zdi še kar kontradiktorno. Se pravi, kaj zdaj, želimo, zdaj zmanjšujemo onesnaževanje, gradimo železnice, ceste ali ne? Tudi me zanima konkretno cesta Ravne Dravograd, ki bi morala biti končana 14. septembra, pa ni končana. Zakaj ne? In je tudi ne najdem v tem seznamu projektov. Poleg tega me pa še zanima, naravne nesreče,

ki so sicer na Ministrstvu za finance, pa se tam znižujejo, potem pa se nekaj se jih premakne na Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, in sicer za milijon 630 tisoč. To me zanima na DRSI, za katere konkretne naravne nesreče to gre oziroma katere sanacijske ukrepe je ta denar namenjen. In pa zakaj ste pol, zakaj ste znižali ta sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah približno za 16 milijonov? Pač prerazporejena so, no, ampak saj pravim, to je zelo težko pogledati, če imaš na voljo par dni. Tako da jaz to res pričakujem od Ministrstva za finance, da naslednjič pač pripravi bolj transparentno, bolj pregledno, kot ste rekli, no, poročilo, da je nam mogoče lažje.

Hvala.

Bi še, ja, ja, izvolite gospod Lah.

Ja, hvala za besedo.

Najprej čisto na splošno, mogoče bi se tudi pridružil temu, kar je že rekla kolegica, okoli te preglednosti oziroma kaj so dejansko spremembe zdaj v tem rebalansu proti prejšnjim, da bi bilo to malo jasneje predstavljeno. Kot rečeno, seveda ministrstva so se vmes tudi preoblikovala, tako da je mogoče tudi sledljivost malce manjša.

Sigurno krovne ugotovitve, ki jih je podal tudi kolega Klemen, držijo. Tudi generalno drži, da se naenkrat v letošnjem proračunu dejansko, če gledamo skupni znesek, ne, pojavi glede na zelo dober rezultat Slovenije pri zvišanju BPD prvem in drugem četrtletju letošnjega leta in pa pri popravljeni napovedi Umarja do konca leta, se nekako pravzaprav pojavi še dodatno nekje reda velikosti milijarda sredstev, ne, kar sicer sem slišal, da je to baje posledica optimizma, ne. Po mojem mnenju seveda to ni posledica optimizma, ampak je posledica dobrega dela štiriletnega prejšnje vlade. Odražajo se pač tiste posledice, da so določeni ukrepi očitno tudi zelo dobro prijeli, da si potem danes lahko torej privoščimo takšen rebalans, kot ga imamo pred sabo, ne.

Zdaj nekatere postavke so pa malce nenavadne oziroma bi tudi jaz imel kakšno vprašanje. Tudi jaz se recimo sprašujem, zakaj se sredstva za učinkovito rabo energije dejansko razpolavljajo proti prejšnjemu znesku. Se pravi, če to lahko pojasnite, zakaj. Tukaj je treba vedeti, da Slovenija je res dobra na področju učinkovite rabe energije, da dosegamo cilje, ampak verjetno na neki tej premici moramo tudi ostati v naprej, ker pač cilji so v NEPN tudi določeni. Enako velja za spodbujanje obnovljivih virov energije, kjer pa je tudi ena postavka, ki pa se iz 43 milijonov dviguje na 122. In tu bi konkretno vprašal, kaj pa se bo zdaj v teh par mesecih do konca leta še tako drastično spremenilo, da je to spodbujanje OVE se toliko povečalo. Potem zanimalo bi me tudi iz vidika, bom rekel, vemo vsi, da je promet eden od večjih težav v Sloveniji, kar se tiče onesnaževanja, kjer smo v bistvu pri doseganju ciljev pravzaprav najslabši. Najboljši smo pri učinkoviti rabi energije, tudi pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov nismo katastrofalno slabi, smo kar dobri, čeprav seveda z ukrepi je treba to še naprej izboljševati, tako da upam, da v tisti postavki pol za OVE je to zajeto, pri prometu pa vemo, da precej zaostajamo za cilji, torej koliko promet prispeva ali pri onesnaževanju, če hočete, ali pa na drugi strani koliko je recimo obnovljivih virov v bruto končni rabi celotne energije v Sloveniji. In zato me tudi zanima ali načrtujete zdaj naprej tudi še spodbujanje čistih tehnologij v prometu, med katerimi so sigurno tudi električna vozila, kjer ste pač nekako dvignili roke od razpisa

ob tem, da moramo upoštevati, da se je v prvi polovici letošnjega leta dejansko interes za nabavo električnih vozil v Sloveniji izjemno poveča proti prejšnjim letom. Zelo zanimivi so to v bistvu podatki, koliko se je ta interes povečal. Sigurno so k temu nekaj pripomogle tudi subvencije, vendar pa mislim, da bi bilo smiselno, da bi predvideli vseeno v rebalansu tudi sredstva, vsaj toliko, da bi se ta razpis nekako do konca leta še lahko izvajal, da bi lahko tudi tisti državljani, ki so v dobri veri po subvenciji ob nakupu električnega vozila, naročili električni avto in bodo zdaj ta naročila, verjetno jih bo mnogo odpovedalo v primeru, da ne boste uredili te sheme subvencij oziroma tega razpisa, da bo vsaj nekje v, po mojem mnenju bi bilo treba pač tako narediti, da bi v obdobju nekaj mesecev se še uredilo nekaj sredstev za to področje, da bi se ta razpis potem iztekel. Tako da bi tudi tisti, ki so naročili vozila, lahko to izvedli do konca. Pa bi se pač že zdaj opozorilo, da pa ne vem, recimo po novem letu pa res ne bo več, če že tako mislite, da ne bo več, čeprav je to po mojem mnenju tudi napačna odločitev. Res je, da se lahko ta shema podpor tudi spremeni s kakšnimi davčnimi ukrepi, pa to samo malo dvomim, da boste sposobni to do konca leta tudi dejansko narediti.

Potem pa imam še eno vprašanje, ko bi tudi želel konkreten odgovor. Ali ste v proračunu oziroma v tem rebalansu upoštevali tudi tveganja oziroma možnosti, da se energetska kriza v jeseni zaostri. Torej, ne samo s področja tekočih goriv, kjer smo že danes priča enormnim podražitvam in preslabemu ukrepanju trenutne vlade na tem področju. Mogoče bi na tej točki tudi izrazil rahlo razočaranje, da danes ni z nami prisoten resorni minister. Prejšnja štiri leta so zmeraj na koliko, vsaj kolikor se jaz spomnim na predstavitvah proračunskih dokumentov, zdaj zdaj imamo rebalans, potem bomo seveda imeli tudi kasneje proračun za naslednje leto oziroma za dve, so bili vedno prisotni ministri, pa kadarkoli smo imeli kakšno sejo tega odbora, recimo za infrastrukturo, je bila velika kritika, če minister ni prišel. Danes ga ni zdaj ne vem, mogoče je tudi, še vedno se počuti nemočnega, tako kot se je včeraj, ko je razlagal državljanom okrog cen naftnih derivatov. Pa je pozabil na eno postavko v ceni, s katero ste si zaprli manevrski prostor, to je marža. Vse ostalo pa je nemočno.

Torej, če smo lahko v petek sprejeli zakon, da se iz sredstev Borzena, ki so namenjena, ki se zbirajo v bistvu s prispevkom, ki ga plačujemo vsi državljani pri porabi energentov, večih različnih energentov zato, da se spodbuja proizvodnja energije iz obnovljivih virov, če ste lahko tam vzeli 36 milijonov, bi lahko vzeli še tudi nekaj milijonov za to, da bi se razpis za električna vozila do konca leta vsaj nekako normalno iznihal. Pa potem recimo, da se pričakuje od vas, da boste potem recimo predlagali boljši sistem, ne, kako boste to naprej spodbujali. Kajti, to seveda potem pripomore tudi pri temu, da bomo na področju prometa lahko dosegali okoljske cilje. Torej, vemo, da tu so možnosti relativno omejene. Imamo biokomponento, kjer ste sicer tudi dvignili naftnim trgovcem, dvig tega stroška za biokomponento. S tem ste si tudi malo zaprli manevrski prostor za regulacijo cen tekočih goriv.

Predvsem pa me še zanima zdaj ena stvar, torej, to, kar sem že prej rekel. Tu bi pa res rad konkretno, ali ste predvideli kakšna sredstva, kakšno rezervo v primeru, da se bo energetska kriza v jeseni in v zimski sezoni preselila tudi na druge energente. To pomeni, da se bodo začele, ne vem, povečevati cene električne energije, zemeljskega plina, daljinske toplote. Ker vemo vsi, da zdaj poleti seveda se dosti pogovarjamo sicer o tekočih gorivih, kjer je trenutno največji, kjer so res enormni skoki cen, ampak treba je tudi malo načrtovati, kaj se bo dogajalo,

ko se bo začela kurilna sezona in potem celotno zimsko sezono, ko vemo, da je seveda poraba energije dosti večja, kot pa poleti, in bi tudi nekako bilo treba biti pripravljen na to. Tako da tu, če ste pač predvidevali kakšno rezervo, da boste lahko potem ukrepali, verjetno bo tudi slej ko prej poleg državljanov, ki smo že itak zdaj prizadeti pri cenah tekočih goriv, pa če bomo potem še s kakšnimi višjimi cenami drugih energentov. Verjetno ste zasledili, da pred nekaj dnevi je cena zemeljskega plina na romskih borzah dosegla iste rekorde, kot so bili leta 2022. Po letu 2022 vemo, kakšno energetsko krizo smo imeli v zimi 2022, 2023, in tukaj jaz mislim, da bi morala biti vaša aktivnost zelo močna, da boste pripravljeni potem, ko bodo te zadeve prišle dejansko na mizo, ker mislim, da so skorajda kar precej neizogibne v pač, po moje v tej sezoni iz letos na drugo leto. Toliko za enkrat, no, saj sem kar nekaj vprašanj podal.

Hvala.

Predsednik Aleš Hojs: Hvala. Preden dam besedo za odgovore, še gospod Uranič rekel, da ima kratko. Izvolite še vi, gospod Uranič.