Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani vabljeni gostje in gostje, lep pozdrav!

Začenjam 4. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ in najprej vas obveščam, da bo kot nadomestni član na seji sodeloval Duško Vujanovič namesto Lenarta Žavbija.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije, in ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1.in edino točko dnevnega reda, to je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Predlog rebalansa z dne 11. 9. 2026 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Predlog rebalansa je v obravnavo predložila Vlada. In predlog rebalansa bomo obravnavali na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, in sicer kot zainteresirano delovno telo, torej z vidika svojih pristojnosti. K točki smo povabili Ministrstvo za finance, z nami je državna sekretarka in generalna direktorica oziroma mislim, da vede generalne direktorice, gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča Slovenije. z nami sta oba namestnika, namestnik in sodelavka, ter tudi druge druge člane Računskega sodišča Republike Slovenije. Tako, da predlagam seveda, da uvodno predstavitev predloga letošnjega rebalansa poda predstavnica oziroma predstavnik Ministrstva za finance, nato pa bom dala besedo predstavniku Računskega sodišča, da predstavim mnenje o delu predloga rebalansa, ki se nanaša na njihovo institucijo, to je Računsko sodišče. Mislim, da so to tudi vsi dobili člani, se pravi, Računsko sodišče nam je poslalo, nam je poslalo tudi dopis. Zagotavljanje finančne neodvisnosti Računskega sodišča Republike Slovenije in mogoče, če lahko prosim, že v uvodu za obrazložitev tega znižanja sredstev pri Računskem sodišču, če sem prav videla.

Skratka, besedo potem dajemo najprej predstavnici Ministrstva za finance in jo prosim hkrati tudi za nek splošen uvod o rebalansu, kar je tudi praksa na ostalih odborih.

Državna sekretarka, izvolite.

Predsednica, hvala za besedo, lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Rebalans proračuna je pripravljen v okviru maastrichtskih kriterijev, tako da smo uspeli ga pripraviti v okviru, na način, da lovimo odstotek primanjkljaja pod 3 odstotke, trenutno znaša 2,9 odstotka. Prihodki, proračunski prihodki v celoti so načrtovani v višini 16 milijard in pol, kar je 6,3 odstotke več kot je bilo v lani sprejetem proračunu. Proračunski odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov oziroma 6,1 odstotka več, kot je bilo načrtovanih v proračunu, ki je bil sprejet lani jeseni. Ključna povečanja, ki so glede na lanski sprejeti proračun na odhodkovni strani, se nanašajo na zaveze, ki jih je Republika Slovenija sprejela bodisi v relaciji do tujih mednarodnih inštitucij. Del tega je tudi vezan na načrt okrevanja in odpornost, precejšnji del tega, ker je bilo v sprejetem proračunu sprejetem lani jeseni, predvideno še kar nek pomemben znesek odhodkov, ki naj bi se realiziral v letu 2027. Jasno je, z letošnjim letom se izvajanje načrta za okrevanje in odpornost zaključuje, zato smo vsa ta sredstva, planirana sredstva prenesli v leto 2026. Ostali ključni dvigi na odhodkovni strani so pa povezani tudi s sprejetimi zakoni, ki so bili sprejeti lani po tem, ko je bil državni proračun v Državnem zboru že sprejet. Teh je bilo kar nekaj. Ne bi šla zdaj v podrobnosti, ker mislim, da bo podrobnejša razprava na Odboru za finance. Tisto, kar je ključno, smo se v resnici želeli nadaljevati to, da se racionalno porabljajo sredstva, ki so pripravljena, ki so na razpolago. Kar se tiče pa finančnega načrta Računskega sodišča, v podrobnosti bosta gotovo šla gospod namestnik in gospa Koščakova, ampak finančni načrt Računskega sodišča ostaja v okvirih veljavnega proračuna za leto 2026, kar pomeni, da je praktično na ravni lani sprejetega proračuna. Glede na realizacijo lanskega leta se pa povečuje za 37,6 odstotka.

Tisto, kar se pa tiče neodvisnosti, mislim, da Vlada lahko zatrdi, da spoštuje to neodvisnost. Tudi Računskemu sodišču, usklajevanja sicer so bila, ampak nismo jim ničesar odrezali. Tisto, kar je bila zadrega, je bila pač neka tehnična zadeva sredi leta, pa mislim, da smo to tudi razčistili, tako da, to se, to ne vpliva na rebalans za leto 2026.

Toliko mogoče v uvodu, pa potem, če bo potrebna kakšna dodatna pojasnila, pa še kasneje. Hvala lepa.

Najlepša hvala, zdaj pa dajem besedo predstavniku Računskega sodišča, izvolite.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem!

Torej, zgodba naših finančnih sredstev je povezana s prenovo naših poslovnih prostorov in ta zgodba se je začela že v letu 2024, ko so nam bila odvzeta že dogovorjena usklajena sredstva z Ministrstvom za finance in z Vlado za prenovo poslovnih prostorov v letu 2025. Da ne govorim preveč za nazaj, mi smo se potem, smo dobili ta sredstva v proračunu za leto 2026, sicer nismo bili usklajeni z Ministrstvom za finance, ampak je potem šel naš predlog v Državni zbor in je bil ta predlog tudi potrjen. Tako da smo mi v letu 2026 začeli vse aktivnosti in začeli izvajati pač tudi prenovo poslovnih prostorov. Ker se je pred izvedbo javnega naročila pokazalo, da zaradi dviga cen, splošnega dviga cen, ki ga vsi poznamo v zadnjem času, pa tudi zaradi dodatne potrebe po zamenjavi hladilnogrelnega sistema v celoti, ki ni bila planirana prvotno, da nam bo zmanjkalo za celovito prenovo poslovnih prostorov okrog 600000 evrov, 500 v letu 2025 in 100000 za leto 2026. Zato smo zaprosili še Ministrstvo za finance, aprila letos, še v stari zasedbi, za odobritev teh dodatnih sredstev, ampak smo dobili odgovor, da teh sredstev ni mogoče zagotoviti in naj jih poskusimo zagotoviti v okviru obstoječega finančnega načrta Računskega sodišča. Takega zneska seveda mi v svojem finančnem načrtu nismo mogli zagotoviti. In edino, kar nam je ostalo, je to, da smo se odločili za delno prenovo poslovnih prostorov, kar je sicer en hud kompromis, ker zahteva dvakratno izselitev, ko bi recimo v naslednjem letu potem izvajali prenovo do konca. Ampak smo se za to odločili, ker nam je to bila edina možnost, se pravi, da prenovimo tri nadstropja od štirih in pol, ki jih imamo v stavbi, maja izvedli javno naročilo za to delno prenovo in uspeli dobiti ponudbo, ki je bila precej nižja od tega, kar smo pričakovali oziroma načrtovali. Tako da se nam je pokazalo, kar ena, kar precejšnja dodatna, dodatna sredstva na voljo. Tako da bi lahko še eno nadstropje prenovili s tem, kar pomeni, da bi nam ostalo eno nadstropje od petih neprenovljeno, kar je seveda povsem neracionalno, da greš potem naslednje leto v ponovno izselitev, ki bi bila potrebna, celotne hiše in potem obnovo enega dodatnega nadstropja v hiši, kjer so štiri že obnovljene.

Zato smo junija Ministrstvo za finance v novi zasedbi zaprosili za dodatna sredstva samo še v znesku nekaj čez 300000 evrov, ki bi nam omogočila celovito prenovo, dobili pa vsebinsko popolnoma enak odgovor kot prvič, da teh sredstev ni in naj jih poskušamo zagotoviti v okviru svojega finančnega načrta. Mi smo potem se odločili za eno, bom rekel, relativno radikalno potezo, odpovedali, zmanjšali smo kadrovski načrt za leto 2026, torej v letu 2026 ne bomo izvedli nekih zaposlitev, ki smo jih načrtovali. Praktično smo odrezali vse stroške izobraževanja v drugi polovici leta, nakup IT opreme oziroma posodobitev IT sistemov in še nekaj drugih, zmanjšanje službenih poti in tako naprej. Tako da smo ta sredstva ob vseh teh žrtvah, ki sem jih naštel, uspeli zagotoviti znotraj našega finančnega načrta. 29. julija smo dali predlog na Ministrstvu za finance za prerazporeditev vseh teh sredstev, ki sem jih povedal in nastal je problem pri 150 tisoč evrih. Ki smo jih iz plač prerazporedili na investicijske odhodke, pri čemer smo utemeljili, kje na plačah bomo teh 150 tisoč evrov prihranili. In smo se potem skoraj en mesec z Ministrstvom za finance usklajevali, da so nam na koncu prerazporedili teh 150 naših, 150 tisoč naših sredstev iz plač na investicijske odhodke in ta mesec zamude, čeprav je bilo vmes osem sej vlade, na katerih bi to lahko bilo potrjeno, se je zgodila potem ta potrditev 25. avgusta. S tem je bil časovno zelo ogrožena izvedba tega projekta do konca v tem letu, pa tudi nam bodo zaradi tega nastali stroški med, koliko smo računali, nad 30 in 60000 evri. Zaradi dodatnega, mislim zaradi podaljšanja izvajanja del gradbišča in seveda najema nadomestnih prostorov, ki smo ji k sreči uspeli ta najem podaljšati, da lahko tam na nadomestni lokaciji, kjer zdaj smo, ostanemo. Skratka, govorimo o dveh stvareh, eno so ta dodatna sredstva, kjer smo pričakovali, da bomo vendarle od Ministrstva za finance ta sredstva nekako dobili oziroma, da se uspejo nekje v proračunu najti, da jih postavim v kontekst proračuna. Govorimo o 18 tisoč milijonih, kolikor znaša proračun, mi smo pa zaprošali za, najprej za 500, potem pa za dobrih 300 tisoč evrov v tem proračunu. Potem drug problem je bil pa, kot sem rekel, ta en mesečni zamik, ker gradbišče je odprto, poteka in ta mesečni zamik je nam pomenil v bistvu zelo veliko pri tej, kot sem rekel, prerazporejanju naših lastnih sredstev iz investicijskih odhodkov iz plačne investicijske odhodke. Tisto, kar ste, predsednica, omenjala, dopis ki je bil poslan v vednost tudi Komisiji za nadzor javnih financ, smo se pač odločili, po vseh teh dogodkih, ko je enkrat pač ta sredstva so bila in zdaj prenova bo izvedena do konca, da z vsem tem seznanimo tudi predsednika vlade. To smo poslali tudi vam. Tako da, v okviru pač ustavno zagotovljene tudi finančne neodvisnosti Računskega sodišča se nam je zdelo pomembno, da o tem, o tem, kako ti postopki potekajo, seznanimo, seznaniti določene določene organe in upamo, da v prihodnje, če se bodo še, saj to so naše bile res izjemne potrebe zdaj v tem enem primeru zaradi prenove poslovnih prostorov, ampak upamo, da če bo to še kdaj v prihodnosti kaj podobnega, da se bodo stvari odvijale, odvijale drugače. Tudi iz kabineta predsednika vlade smo dobili odgovor, ki se zaključuje s tem, da bodo naša opozorila upoštevana pri nadaljnjem sodelovanju in računamo, da bo, da se bo to res zgodilo.

Toliko mogoče za zdaj, če bo potrebno, še kaj pa naprej. Torej, ni šlo za znižanje, kot ste rekli na začetku, ampak dva problema, eno ne zagotovitev teh dodatnih sredstev, drugo pa potem problem s temi prerazporeditvami, ki nam je časovno zelo ogrozil izvedbo projekta.

Zdaj tako, jaz imam pred sabo dokument, posebni del, predlog rebalansa proračuna za leto 2026, prva stran, kjer pri Računskem sodišču piše minus tisoč 464 evrov. Tako da to, samo trenutek, to, za to znižanje gre, tako da mogoče vseeno tudi to obrazložite, no.

Ne vem, teh tisoč 400 evrov, ne vem od kje pride, ampak je malenkost, mislim da je neka uskladitev, ne vem, ampak ni bistveno zdaj teh tistih 400 evrov.

Absolutno ni bistveno samo, kako je sestavljen finančni načrt, pa bi lahko vedeli, ampak okej, pustimo.

Gremo na razpravo poslank in poslancev, tako da sprašujem kdo se prijavlja k razpravi? Nihče ali... Gospod Boštjančič, izvolite.

Zdaj, v rebalansu smo se v zadnjih dneh ali tednih že kar nekaj pogovarjali, tako da jaz bom danes pa vem, da ta razprava še ni zaključena, podrobnejša razprava nas čaka čez cirka deset dni na Odboru za finance, bom danes predvsem govoril o številkah, torej v jeziku, ki ga naj bi vsi v tej dvorani obvladali. Ob prevzemu funkcije ste bili oziroma je bil minister za finance do proračuna za leto 2026 kritičen, bil je pretiran, netransparenten, nevzdržen, in danes predlagate rebalans, ki odhodke dvigne za milijardo 91 milijonov evrov, na 18,76 milijarde, torej 11 odstotkov nad realizacijo lanskega leta, ko so odhodki znašali 16,9 milijarde. In če je bil prvotni proračun pretiran, potem zaradi tega ne najdem besed. Prvič o ukrepih. Pogledal sem celotno gradivo. v njem ni niti enega varčevalnega ukrepa, niti ene same racionalizacije, niti ene sistemske spremembe, niti enega nastavka za reformo. Edino omembo najdem v vaši lastni obrazložitvi, kjer piše, da se ukrepi za ponovno uravnoteženje proračuna pripravljajo, citiram: "Za prihodnji dve leti." Napovedi so predloženi niso. To je pri Ministrstvu za finance, ki je štiri mesece govorilo o nujnosti konsolidacije. Konsolidacije težko razumeti kakorkoli drugače kot preložitev.

Drugič, o primanjkljaju, leta 2025 je primanjkljaj državnega proračuna znašal milijardo 720 milijonov evrov ali 2,4 odstotka BDP, letos ga načrtujete v višini 2 milijard 218 milijonov ali 2,9 odstotka. Torej povečuje se za pol odstotne točke BDP in to v letu, ko je slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju z medletno rastjo 5 odstotkov raslo najhitreje v Evropski uniji. V takšnem letu se primanjkljaj znižuje vaš raste.

Tretjič, o tem, kako ostajate pod 3 odstotki ne z ukrepi, temveč z dvema enkratnima viroma. 176 milijonov iz sklada, v katerega se stekajo kupnine od prodaje državnega premoženja za pokojnine prihodnjih generacij. Z enim zamahom boste torej porabili tisto, kar se je tam nabiralo vrsto let. In 86 milijonov evrov dodatnih dividend, skupaj 263 milijonov enkratnih prilivov. Brez sklada bi primanjkljaj znašal približno 3,1 odstotka. In tukaj moram biti natančen, ker pišete finančniki finančnikom, ta podračun je proračunski sklad znotraj sektorja država. Kupnine, ki so vanj pritekale, niso bile prihodek po metodologiji ESA. Izplačila za pokojnine, obveznosti pa so pa odhodek so. Ta manever torej ne izboljša salda sektorja država niti za 1 evro, popravi le optiko državnega proračuna in vaša lastna obrazložitev ga utemeljuje z izogibanjem kršitvi maastrichtskih meril. Prosim, da mi eden od vas danes pojasni, kako oboje lahko drži hkrati.

Četrtič, o prihodkovni projekciji. V gradivu sami navajate, da so prihodki v prvem polletju dosegli 49,7 odstotka načrta. Da dosežete za 6,3 odstotke višji načrt, morate v drugem polletju prebrati približno milijardo 94 milijonov evrov več kot v prvem, to je 13,9 odstotka. Torej v prvem polletju je rast znašala 8,4 odstotka. In tudi če celotna tranša iz mehanizma za okrevanje prispe do konca leta, mora iz davčnih in nedavčnih virov priti še približno 820 milijonov evrov več kot v prvem polletju. Iz vaših istih podatkov sledi še nekaj, načrtujete, da bo primanjkljaj v drugem polletju nižji kot v prvem približno milijardo 12 milijonov milijonov proti milijardi 207 milijonov in to v poletju, v katero nalagate 276 milijonov za obrambo, 320 milijonov dodatnih pravic porabe za okrevanje in izplačilo zimskega regresa. In težko sledim tej dinamiki kot ekonomist.

In petič, v rezervi, splošno proračunsko rezervacijo ste znižali iz petih milijonov evrov na nič za zadnje tri mesece in pol leta. Za zadnje tri mesece in pol leta. v katerem je 22. novembra možen referendum z znatnimi proračunskimi posledicami, ki jih v rebalansu ne upoštevate z nobenim zneskom. In ne poznam finančnega ministrstva, ki bi si to privoščilo namerno. Danes sem se zadržal pri okviru celotnega rebalansa. Razširjeno razpravo z analizo po posameznih politikah in s podobnimi vprašanji bom podal skupaj s kolegi na seji Odbora za finance konec tega meseca in do takrat pričujem odgovore na vprašanja, ki jih postavljam danes, saj bodo ta vprašanja tam izhodišče razprave in ne njen zaključek.

Torej, naj sklenem, ta rebalans je natanko to, kar ste sami najostreje kritizirali, rekordna poraba tako da me veseli tudi komentar kolegov iz koalicijskih strank, ki sem si jih v štirih letih naposlušal, o rekordni porabi naše vlade. Torej. Ampak ta rekordna poraba je financirana z enkratnimi viri in inflacijskim davkom na dodano vrednost. Kot še enkrat, brez enega samega ukrepa na odhodkovni strani. Razlika je le v tem, saj veliki strokovnjak za ekonomijo boste lahko kasneje komentirali, se veselim debate najine. Torej, razlika je le v tem, da ste tokrat vi tisti, ki ga podpisujete in vsi v tej sobi vemo kdo bo to plačal. Proračun za leto 2027, v katerem enkratnih virov ne bo več, prihodkov od inflacije pa, upajmo, tudi ne. In zdaj vprašanja za državno sekretarko, pristojno za proračun, tako kot sem rekel, vprašanja se nanašajo na rebalans kot celoto. Podrobnejša vprašanja po posameznih politikah bodo postavljena na seji Odbora za finance. Katere konkretne varčevalne ukrepe po vaše vsebuje ta rebalans na odhodkovni strani z navedbo postavke in zneska? Drugič, zdaj, jaz sem se omejil na deset vprašanj ali v paketu vseh deset povemo? V redu, dobro. Drugič, v obrazložitvi navajate, da se ukrepi za uravnoteženje pripravijo za prihodnji dve leti. Kdaj bodo predloženi, v katerem dokumentu in kakšen je njihov ocenjen fiskalni učinek? Tretjič, kakšen je učinek porabe 126 milijonov evrov iz podračuna iz 79. člena ZSDH1 na saldo sektorja država po metodologiji ESA 2010? Četrtič, transfer v pokojninsko blagajno se znižuje za 214 in pol milijonov evrov. Pooblastilo za porabo sklada znaša 176 milijonov, iz katerega vira se pokriva razlika 38,5 milijona? Petič, prihodki so v prvem polletju dosegli 49,7 odstotka načrta. Na katerem Na katerih mesečnih podatkih temelji predpostavka, da bo v drugem polletju za 13,9 odstotka višji kot v prvem? Šestič, zakaj je primanjkljaj v drugem polletju načrtovan nižje kot v prvem, čeprav so v zadnjem četrtletju uvrščeni dodatni obrambni izdatki, dodatne pravice porabe NOO in zimski regres? Sedmič, zakaj je splošna proračunska rezervacija znižana nič in s katerim instrumentom boste pokrili nepredvidene obveznosti do konca leta? Osmič, kolikšen del povečanja odhodkov je posledica obveznosti, prevzetih pred 1. januarjem 2026 in kolikšen del odločitev sprejetih po tem datumu. Devetič, rebalans na prihodkovni strani knjiži 254,7 milijona evrov dodatnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost? Koliko od 60 preostalih mejnikov je bilo izpolnjenih do 31. avgusta in ali je bil sedmi zahtevek že oddan Evropski komisiji? In zadnje vprašanje, ali je Ministrstvo za finance izdelalo oceno skladnosti Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije z zavezami, mejniki in cilji iz načrta za okrevanje in odpornost? Hvala lepa.

Najlepša hvala. Če sem prav razumela. Gospod Boštjančič, če ne bo vse danes odgovorjeno, bom...

Ne, jaz sem želel, da je danes odgovorjeno...