Spoštovani kolegice, kolegi, vabljeni!

Začenjam 5. nujno sejo Odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti. Nimamo. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko, to je Predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 21. seji, 11. 9. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo. K točki so vabljeni: Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Začenjamo drugo obravnavo predlog zakona, po kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona. Za dopolnilno obrazložitev besedo dajem predstavniku Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, magistrici Mateji Ribič, izvolite.

Ja, hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj. Bom na začetku na kratko predstavila zakon, ki smo ga, ki smo ga pripravili na ministrstvu, ki je bil sprejet na Vladi in ki ga danes tukaj obravnavamo. In sicer tako kot je bilo povedano. Že na začetku mandata smo se zelo hitro lotili interventnih zadev, ki se nanašajo na dolgotrajno oskrbo. Nekako smo detektirali štiri tista področja, ki so najpomembnejša in ki jih je bilo potrebno urediti z interventnim zakonom, uredili smo jih z začasnimi ukrepi. Bi pa želela tudi zdaj že na začetku poudariti, da se zavedamo, da bodo potrebne tudi sistemske spremembe na tem področju in da bomo, takoj naša naslednja naloga je tudi sistemski poseg v dolgotrajno oskrbo oziroma v zakon o dolgotrajni oskrbi.

Zdaj smo naslovili štiri tiste najbolj pereče težave, ki so se začele pojavljati pri izvajanju samega zakona od začetka uveljavitve pa do danes. In sicer, prva zadeva je to, da smo naslovili neenakost plačevanja stanovalcev, ki za enake oziroma primerljive storitve sedaj plačujejo različno ceno. In sicer naslovili smo to tako, da bomo za vse tiste stanovalce, ki so bili že sprejeti od 1. 12. 2025 pa do konca tega meseca, bodo prejeli povračilo v obliki dobropisa oziroma ta dobropis bodo prejeli tisti, ki so dejansko plačevali. V primeru, da so bili plačniki občine oziroma svojci, bodo po tem vrstnem redu, tudi ti dobropisi bodo šli nazaj. Se pravi, najprej bo dobila občina, potem svojci in potem na koncu, če so stanovalci plačevali še tisto razliko, tudi stanovalci. Za tiste, ki pa bodo sprejeti na novo, se pravi po tem, ko bo zakon sprejet, je pa predvideno, da že tako in tako plačujejo samo nastanitev in prehrano in do teh razlik sploh ne bo prihajalo. Se pravi, da bodo dobivali enako vrednost položnic za primerljive storitve.

Druga zadeva je, ki se je izkazala za zelo perečo, je razbremenitev vstopnih točk. Predolgo časa traja od vložitve vloge do pridobitve odločbe in tudi te bodoči uporabniki, potencialni uporabniki predolgo časa trajajo, predolgo časa čakajo na to pridobitev pravice. Vstopne točke so zelo obremenjene. Mi smo tukaj našli rešitev v tem, da za vse tiste stanovalce v domovih, ki že imajo odločbo in je potrebna samo prekategorizacija zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pač govorimo o poslabšanju, ker ne pride po navadi do tega, da se pač zdravstveno stanje izboljša in da gre v nižjo kategorijo. Se pravi, da bi spremembe te kategorije predlagali multidisciplinarni timi pri samih izvajalcih. Tukaj pač zagovarjamo to, da multidisciplinarni tim pri samem izvajalcu, ki vsakodnevno dela s tem izvajalcem in ga tudi pozna, je dovolj usposobljen, da naredi to, ta predlog za prekategorizacijo, ker moramo se zavedati, da po Zakonu o socialnem varstvu se je to vse delalo pri samih izvajalcih v domovih za starejše in če so lahko to delali zaposleni pred spremembo oziroma pred sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi, menimo, da lahko to delajo tudi danes oziroma jutri v domovih glede predloga same prekategorizacije in da so za to usposobljeni. Šli pa bodo tudi čez posebne postopke usposabljanja. To sem zato malo bolj načela, ker imamo dve različni mnenji od zunanjih deležnikov, eno je center,

ujemo) eno je Skupnost centrov za socialno delo, eno je Skupnost socialnih zavodov. Oboji imajo pripombo na ta člen, in sicer Centri za socialno delo pravijo, da bi to moralo ostati v njihovi pristojnosti, da naj tega ne delajo v domovih. Domovi pa, tako kot sem rekla, pravijo, da bi lahko tudi osnovno uvrstitev stanovalcev že delali glede dolgotrajne oskrbe in ne samo to prekategorizacijo, ker pač poznajo stanovalce, no. Tukaj smo pač šli na to, da glede na to, kot sem rekla, če so lahko do sedaj vse vrsto let delali te zadeve, zaposleni pri samih izvajalcih lahko to delajo tudi sedaj. Gre pa za začasen ukrep, tako da če bi slučajno prišlo do kakšnih zlorab, za kar jaz dvomim. Bi potem pač bilo to naše vodilo, da v sistemski ureditvi ne gremo v ta sistem.

Tretja težava, na katero smo naleteli, je kadrovsko pomanjkanje zaposlenih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Tukaj je bil naš cilj, da naredimo poklic in zaposlitev privlačnejšo, da preprečimo fluktuacijo in da nagradimo kadre, ki delajo neposredno v dolgotrajni oskrbi oziroma kadre, ki so preobremenjeni, ali pa kadre, ki jih je res zelo težko dobiti. Ker tukaj so tudi osebe, ki ne delajo neposredno v socialni oskrbi, kot so recimo kuharji, pa sami dobro vemo, da jih je res zelo težko dobiti. Delo ni privlačno, ker so delovni pogoji takšni, da je treba delati vse dni v tednu in vse dni v letu.

Četrta težava, na katero smo naleteli, je pa to, da Zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva, da bi se s 1. 10. začel minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe. Menimo, da celoten sistem na tak način obračunavanja še ni pripravljen. In zaradi tega smo posegli s tem zakonom na ta način, da smo podaljšali prehodno obdobje, in sicer do konca naslednjega leta, kjer bo način obračunavanja še vedno bil po oskrbnem dnevu oziroma zdajšnji zakon to imenuje po pavšalu. Se pravi, podaljšujemo tak sistem, kakršen je bil do sedaj.

Tekom priprave samega zakona smo sodelovali z vsemi deležniki, z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, s Skupnostjo socialnih zavodov, z vstopnimi točkami prisluhniti, prisluhnili smo v bistvu, kdor je želel nam podati kakšen predlog, kakšno pripombo, smo prisluhnili. Veliko teh pripomb tudi zdaj, ko so prišle, bi želela poudariti, da se nanašajo na sistemske spremembe in nam bodo tudi te pripombe in predlogi prišli zelo prav pri nadaljnji pripravi spremembe zakonodaje. Zdaj smo pa res šli samo na te najbolj pereče zadeve, ki jih urejamo z začasnimi ukrepi. Pripombe največ, ki se nanašajo tudi so glede člena o, da v sistem spuščamo samostojne podjetnike. Zato bi želela pač to tudi omeniti in pojasniti, da tukaj se dejansko gre za kader, kot so fizioterapija, delovna terapija, kineziologija. Razlog, zakaj je tako težko dobiti te kadre, je pa v tem, da domu, ki ima na primer sto stanovalcev, pripada polovica fizioterapevta ali pa 0.66 fizioterapevta. Se pravi, mu niti ne pripada en cel kader in zaradi tega je pač težko dobiti tak kader. Ali se dom odloči po tem, da ima zaposlitev nad normativom in mora zagotavljati potem tudi plačilo? Ali pa takega kadra potem sploh nima. Zdaj bo bilo možnost, ker je tega kadra v sistemu dolgotrajne oskrbe veliko premalo. Tudi zaradi izvajanja same dolgotrajne oskrbe na domu smo dali to možnost, da se vključijo v sistem tudi same te fizične osebe, ki opravljajo ta poklic kot samostojni podjetnik. Kar pa ne pomeni, da bodo lahko opravljali ali pa v sistem prišle osebe, ki so recimo zaposlene pri tem espeju in ne izpolnjujejo pogojev za fizioterapevta, za delovnega terapevta, za kineziologa. Se pravi, v ta sistem bo lahko šel samo

tiste osebe, ki to izpolnjujejo in ki samostojno opravljajo dejavnost.

Na koncu z zadnjimi, zadnje spremembe, ki so bile tega zakona pri nas delane, smo potem dali še Zakonodajno-pravni službi v pregled. Iz tega namena ali pa iz tega razloga so potem tudi se ti amandmaji, ki se nanašajo, ki so bili pripravljeni, nanašajo predvsem na njihove, na njihove predloge. Mi smo skušali to v čim večji meri upoštevati, včeraj smo sigurno več kot 1 uro usklajevali z njimi. In vse te spremembe, ki so danes tudi tukaj pred vami, so na podlagi tega dogovarjanja in usklajevanja z Zakonodajno-pravno službo.

In poudarila bi res še enkrat, da smo se lotili zdaj ali pa smo naredili začasne ukrepe. Veljajo do 31. 12. 2027. Vemo, da so pred nami potrebne še sistemske spremembe in bomo pač te sistemske spremembe tudi naslovili v doglednem času. Tako da zdaj smo pa na voljo za vsa vprašanja.

Hvala ministrica za predstavitev. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistri Sonji Bien Karlovšek, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba je z vidika svojih nalog preučila predlog zakona v okviru kratkega časa, ki ga je imela na razpolago, saj je bil zakon dodeljen ZPS v obravnavo v petek, 11. septembra in pripravila pisno mnenje, ki ste ga prejeli včeraj. Glede na vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin ostaja relevantna uvodna pripomba iz pisnega mnenja, ki je povezana zlasti s 14 in 15 členom predloga zakona, ki urejata začasno izenačitev plačila oskrbovancev institucionalnega varstva z uporabniki dolgotrajne oskrbe in dobropis za plačila institucionalnega varstva. Namen teh ukrepov je v zakonodajnem gradivu obrazložen kot odprava posledic zamud pri odločanju o pravicah do dolgotrajne oskrbe v obdobju vzpostavljanja sistema. Zamud pri odločanju ni mogoče pripisati zgolj vzpostavljanju sistema v prehodnem obdobju, ker lahko izhajajo tudi iz sistemske ureditve po veljavnem Zakonu o dolgotrajni oskrbi in ureditve po Zakonu o socialnem varstvu, saj tako dolgotrajno oskrbo kot institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu izvajajo izvajalci dolgotrajne oskrbe oziroma domovi za starejše. To pomeni, da bi do zamud pri odločanju lahko prihajalo tudi po 1. januarju 2028, medtem ko se bodo predlagani začasni ukrepi iztekli 31. decembra 2027. Da bi se zakonodajalec lahko v prihodnje izognil očitku neenake obravnave zamud, bi bilo treba v zakonodajnem postopku temeljiteje pojasniti vsebino in naravo primerov, ki povzročajo zamude, ter opredeliti nedopustno zamudo, ki jo je treba odpraviti s predlaganimi ukrepi. To je pomembno predvsem zaradi predlagane ureditve po 14. členu, po kateri bo oskrbovanec do izenačitve plačila upravičen, četudi ne bo vložil vloge za pridobitev pravice po zakonu o dolgotrajni oskrbi oziroma izrazil volje za prestop v sistem dolgotrajne oskrbe. V tem primeru po naravi stvari izenačitev plačila ne bo namenjena odpravi posledic zamud pri odločanju o pravicah do dolgotrajne oskrbe. To torej pomeni, da po eni strani niso opredeljene zamude pri izvajanju sistema dolgotrajne oskrbe, ki se rešujejo s tema začasnima ukrepoma. Po drugi strani pa ukrep za izenačitev plačil ni oblikovan tako, da bi kompenziral razliko do plačil institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu, ki ga oskrbovanec plačuje, ker se zaradi zamud pri odločanju v sistemu dolgotrajne oskrbe vanj ne more vključiti.

V zvezi s 14. in 15. členom predloga zakona, h katerim so bili sicer vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin je treba opozoriti še na naslednje pomanjkljivosti. Glede 2. alineje prvega odstavka bi bilo treba pojasniti zakaj je izpuščena prva kategorija oskrbe, še posebej glede na to, da je bila ta kategorija oskrbe po Zakonu o dolgotrajni oskrbi in Zakonu o ukrepih za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo prevedena v prvo kategorijo dolgotrajne oskrbe. Preveriti je treba, zakaj se ureditev nanaša na vse primerljive storitve, če se dejansko preverja le prejemanje dodatka za pomoč in postrežbo,

ki je zgolj ena od primerljivih, primerljivih pravic. To je zlasti pomembno pri zbirki podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bi bilo treba pojasniti nujnost vseh v njej določenih osebnih podatkov za dosego namena, saj se s podatki preverja le izpolnjevanje pogojev zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. V devetem odstavku 14. člena bi bilo treba jasno urediti, da poračun razlike med plačilom institucionalnega varstva in plačilom nastanitve in prehrane uporabnika dolgotrajne oskrbe pomeni odločitev o pravici oskrbovanca, o kateri je treba odločiti z odločbo. Iz sedanje ureditve to izhaja, iz predlagane ureditve, to izhaja le posredno iz izjeme glede oprostitve plačila institucionalnega varstva. Odločba bi bila ustrezna podlaga za skupni zahtevek izvajalca dolgotrajne oskrbe do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre namreč za odločitev o pravici oskrbovanca, ki se izplačuje iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, torej javnih sredstev. Zato je izdaja odločbe nujna. Deseti odstavek, ki ureja razliko oziroma izračun izenačitve, uporablja pojme, ki v zakonu o socialnem varstvu niso jasno opredeljeni. Določbo bi bilo treba ponovno preveriti in uskladiti s pojmi sistemske ureditve po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, za posamezne elemente izračuna.

V zvezi s pripombami k 15. členu prav tako ostajajo neopravljene skoraj vse pripombe iz pisnega mnenja, zato ZPS izpostavlja, da bodo do dobropisa upravičeni le tisti, ki so bili sprejeti v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu od 1. decembra 2025 in bodo na dan uveljavitve predloga zakona še vključeni, ne pa tudi tisti, ki so storitve institucionalnega varstva prenehali koristiti pred uveljavitvijo predloga zakona. Podobno kot v 14. členu tudi tukaj ni predvidena izdaja odločbe, na kateri dobropis temelji. Zato je treba opozoriti, da gre za premoženjsko in ne osebno pravico in bi bilo zaradi tega treba pojasniti razloge za predlagano ureditev iz pravice do dobropisa izključuje tiste, ki so storitve prenehali koristiti v vmesnem času, torej po 1. decembru 2025 pa do uveljavitve predloga zakona. Ostale pripombe k členom, ki so bile podane predvsem z vidika 2., 14. in 22. člena Ustave so z amandmaji večinoma odpravljene. Izpostavila bi pa amandma k 8. členu, ki sicer odpravlja terminološko neskladje v besedilu člena, vendar pa predlagana ureditev še zmeraj po našem mnenju ne preprečuje prenosa opravljanja teh storitev na druge osebe. Niti ne zagotavlja, da bi morale osebe, ki bodo storitve dejansko izvajale, izpolnjevati zakonske pogoje. Zato je še zmeraj relevantna pripomba iz mnenja ZPS, da možnost sklepanja pogodb s samostojnimi podjetniki pomeni odmik od veljavne ureditve, ki temelji predvsem na neposrednem izvajanju storitev z zaposlenimi pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, s čimer se dosegajo cilji kakovosti in neposredne odgovornosti izvajalca. Hvala.

Hvala. Besedo dajem predstavnici Državnega sveta, Lidiji Jerkič.

Hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni. Zdaj, daljše mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ste prejeli, mislim, da včeraj. Komisija je zasedala v ponedeljek popoldan. Jaz pa bi želela vseeno predstaviti nekaj poudarkov iz tega mnenja.

Kot rečeno, komisija se je sestala na 29. izredni seji septembra, 14. septembra. Pri tem se je seznanila s stališči Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Socialne zbornice Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Skupnosti centrov za socialno delo. Vsi navedeni so predlogu zakona izrekli vsaj načelno podporo, nekateri pa so aktivno sodelovali tudi pri njegovi pripravi. V okviru njihovih predstavljenih stališč je bil večkrat izpostavljen poziv, naj se v sistem dolgotrajne oskrbe vključijo tudi uporabniki posebnih socialno varstvenih zavodov in da naj bodo ukrepi takšni, da bo sistem deloval čim bolj učinkovito. Navedene pripombe je podprla tudi naša komisija, ki tudi sicer izraža podporo vsem rešitvam, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu in dostopnejšemu sistemu dolgotrajne oskrbe. Kot pomembno rešitev smo prepoznali izenačitev cen storitev za vse uporabnike na območju Slovenije, ne glede na to, ali so vključeni

v institucionalno oskrbo po zakonu o socialnem varstvu ali po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Pozdravljamo namero predlagatelja, da se s posebnim dodatkom za zaposlene v sistemu dolgotrajne oskrbe ustrezno ovrednoti zahtevno delo, ki ga opravljajo. Na podlagi izkušenj iz časa epidemije covida 19 pa so nekateri člani komisije vseeno izrazili skrb, da predlagani ukrep ne bi povzročil novih neenakosti in porušil plačnih razmerij, vzpostavljenih v javnem sektorju. Menimo tudi, da bi bilo treba enako obravnavati primerljivo zahtevno delo pri izvajanju oskrbe, ne glede na to, ali se ta izvaja v domovih za starejše, v posebnih socialno varstvenih zavodih ali zdravstvenih zavodih. S tem se bo preprečilo morebitno nezadovoljstvo zaposlenih zaradi razlik v prejemkih za opravljeno delo. Ugotavljamo tudi, da trenutna ureditev obračuna izvedenih storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe, ki temelji na pavšalu in ne na tako imenovanem storitvenem delu, očitno ustreza izvajalcem dolgotrajne oskrbe, saj na tak način prejmejo veliko več sredstev, kot bi jih v osnovi zamišljenem sistemu financiranja. Podprli smo predlog za znižanje števila postelj, namenjenih za nadomestno oskrbo, saj na to nakazujejo izkušnje iz prakse.

Del razprave smo namenili tudi predlaganemu vključevanju fizičnih oseb, ki so samostojni podjetniki v izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, kar se ureja v 8. členu predloga zakona, pri čemer so bila izražena različna stališča članov komisije. Po eni strani je bila navedenemu predlogu izražena podpora, po drugi strani pa skrb zaradi slabih izkušenj pri uvajanju podobnega načina reševanja stiske z dostopnostjo zdravstvenih storitev v okviru zdravstvenega varstva. Pritrdili smo tudi opozorilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da morajo biti glede izmenjave podatkov med posameznimi deležniki v sistemu jasna pravila, predvsem pa je treba jasno urediti način izvajanja nadzora v sistemu dolgotrajne oskrbe. Zanimalo nas je tudi trenutno stanje informacijskega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga prepoznavamo kot temelj za učinkovito delovanje sistema. Na žalost napovedi glede hitrosti vzpostavitve resnično delujočega informacijskega sistema niso ravno optimistične. V najboljšem scenariju bodo pristojni za to namreč potrebovali vsaj še pol leta.

Ob izraženi podpori predlaganim rešitvam iz danes obravnavanega predloga se naša komisija pridružuje pričakovanjem strokovne javnosti, da se bo takoj po sprejemu in uveljavitvi te novele pristopilo k pripravi dodatnih predvsem pa celovitih posegov v sistem dolgotrajne oskrbe. In seveda na koncu še enkrat ponovim, da je komisija predlog zakona soglasno podprla.

Jaz bi se pa želela samo še opravičiti, ker hkrati teče seja Državnega sveta, tako da bom odšla pred koncem točke.

Hvala. Besedo dajem še drugim vabljenim na sejo. Pred tem vas seznanjam, da v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso lahko svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi izjavite ali obrazložite v tem uvodnem delu točke, kasneje pa jih dodatno obrazložite, če so k temu pozvali sodelujoči v razpravi. V dodatni obrazložitvi pa ne morete replicirati ali polemizirati s sodelujočimi v razpravi. Prosim vas tudi, da svoja stališča strnete v 5 do 7 minut. Prva je na vrsti Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Blaž Kovač, direktor.

Hvala za besedo, predsedujoči. Mislim, da se vsi strinjamo, da je interventni poseg v dolgotrajno oskrbo nujen in potreben, o tem ni dvoma. To smo oblasti že dolgo tudi pozivali. Ampak po drugi strani s tem tudi ni nič narobe, ker mora javnost razumeti, da smo v bistvu šele v prvem letu uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe. In pričakovano in razumljivo je, da se bodo pojavljali praktični izzivi, ki jih mora oblast razrešiti pač enkrat z interventnim zakonom. Kot je pa razvidno iz naših pripomb, pa obstajajo tudi sistemski manki, ki jih bo moral nasloviti sistemski zakonodajni poseg, ki ga je ministrstvo tudi nekako že napovedalo. Predvsem pozdravljamo, da se končno odpravlja ta neenakost med uporabniki v različnih sistemih POZSV in sedaj v sistemu dolgotrajne oskrbe. Ta mehanizem izenačitve je nekaj, kar so uporabniki in njihovi svojci občutili na svoji koži, predvsem preko finančne obremenitve in tudi mi menimo, da je prav, da se to odpravi. Pozdravljamo tudi podaljšanje sistema plačil preko obračunskega dne.

To bo sistemu državi omogočilo, da bo pregledala finančno stanje na letni ravni za prvi dve leti in šele potem bomo lahko vsi skupaj videli, kako sistem v resnici finančno deluje, kakšne so realne cene in na tej podlagi bomo lahko pripravili tudi vsi skupaj seveda nek pošten in boljši sistem dolgotrajne oskrbe, kot si ga uporabniki tudi zaslužijo.

Pozdravljamo tudi uvedbo dodatka za zaposlene. Tukaj vidim, da so bili vloženi tudi določeni amandmaji, nisem jih še prebral. Zavedamo se, da gre tukaj samo za začasen ukrep. Skupnost socialnih zavodov že dalj časa opozarja, da je treba oziroma si prizadevamo za ločen plačni steber, ločeno kolektivno pogodbo in vsaj 20 odstotni dvig plač za naše zaposlene, kajti slovenska javnost mora vedeti, da je pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe okoli 60 odstotkov zaposlenih na minimalni plači. Za njih je ta dodatek precej pomemben. Zdaj, kot sem omenil, zavedamo se, da je to ukrep začasne narave, si bomo pa še naprej prizadevali, da se tukaj diskusija nadaljuje in da pridemo do neke vzdržne in trajne rešitve, ki bi bila v dobro vsem zaposlenim in seveda tudi uporabnikom in na koncu koncev tudi izvajalcem, ki bi lahko na trgu pridobili primeren kader, da bi pač ta kadrovska stiska bila manjša, kot je zdaj.

Ministrica je že povedala, da se številne pripombe, tudi naše, v veliki meri osredotočajo tudi na sistemske spremembe. Drži. Mi smo opozorili na marsikaj, kar bo treba v prihodnosti razrešiti, gre predvsem za to dvojnost sistema POZSV in do na vprašanja kako vstopati v sistem ali preko enega tira ali preko dveh tirov. Tukaj so mnenja deljenja deljena. Imamo izzive, ki se tičejo manjka informacijskega sistema, ne samo na vstopnih točkah centrov za socialno delo, tudi med izvajalci. Če mi hočemo imeti pregled nad čakalnimi vrstami, nad stanjem, moramo pač te sisteme vzpostaviti, jih povezati in narediti to na neki centralni ravni učinkovito, da bodo lahko pač zaposleni do podatkov dostopali. Trenutno je pač zadeva precej analogna in mislim, da v sodobni informacijski družbi to ni najbolje.

Na koncu pa moram poudariti še eno sistemsko problematiko. Položaj posebnih socialno varstvenih zavodov, seveda tudi drugih, ampak oni so naši člani. Uporabniki v posebnih oblikah varstva tudi plačujejo zavarovanje, niso pa v enakem položaju, saj v bistvu do storitev dolgotrajne oskrbe ne morejo dostopati oziroma bolj pravilno povedano, če dobijo odločbo o upravičenosti sistem dolgotrajne oskrbe s storitvami ni prilagojen za njihove potrebe. Ta celotna skupina uporabnikov, gre za okoli 2300 uporabnikov v sistemu, je v resnici postavljena v neenakopraven položaj. In čeprav se zavedamo, da to ni predmet tega interventnega posega, pa je to nekaj, na kar moramo opozoriti, da bo treba na sistemski ravni nasloviti, jih vključiti, seveda gre pa za kompleksne vsebine, namreč ti uporabniki imajo kompleksne, dolgotrajne in povezane zdravstvene, socialne, vedenjske in funkcionalne potrebe in storitve, ki bi te potrebe naslovile, pač temu sistemu trenutno niso na voljo. Ampak to je, to je nekaj, kar bomo morali nujno nasloviti. Posledično, ker pač posebni socialno varstveni zavodi niso del dolgotrajne oskrbe, so pa njihovi zaposleni tudi izpadli iz tega dodatka in to med, med zaposlenimi ustvarja kar precej nekih, neke slabe volje. Mi si želimo, da bi pač država grb Republike Slovenije, sektor dolgotrajne oskrbe, težko je to jasno povedati, ampak želimo si imeti stabilen kader. Mi si želimo, da naši zaposleni pridejo na delo, delo opravijo, so pošteno plačani in gredo potem zadovoljni domov, ker so svoje delo pošteno naredili. In kadrovska problematika pri vseh izvajalcih dolgotrajne oskrbe je trenutno resna in pač tudi to je eden od sistemskih vidikov, ki jih bo treba v prihodnosti nasloviti.

Toliko na kratko, naše pripombe so sicer obsežne, so bile posredovane odboru in še enkrat hvala za besedo in možnost predstavitve naših stališč.

Hvala. Sedaj dobi besedo Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, predsednica Irena Ilešič Čujovič.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav. Tudi Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je podal predlog amandmajev v razmislek tako predlagatelju kot poslankam in poslancem Državnega zbora. Prav tako smo v postopku javne razprave podali obširne pripombe zakaj je temu tako. Naj vseeno začnem z eno pozitivno mislijo. Na sistem dolgotrajne oskrbe in na Zakon o dolgotrajni oskrbi smo imeli ves čas veliko pripomb odkar je sistem zaživel oziroma odkar je bil zakon uveljavljen. Zakon ima kar nekaj pomanjkljivosti in veselimo se, da se bodo te pomanjkljivosti, kot je ministrica dejala v nadaljevanju, odpravljale. Želimo si, da bi dolgotrajna oskrba kot nov sistem socialnega zavarovanja zaživel v polnosti in med drugim smo bili takrat kritični tudi do posebnega denarnega prejemka, ki je v tem zakonu bil takrat uveljavljen. Zakaj? Ker to ni storitev dolgotrajne oskrbe, ampak pravzaprav nek izhod v sili, ko nimaš na voljo storitev dolgotrajne oskrbe.

Zakon, interventni zakon, ki je danes pred nami je dobrodošel predvsem, kot so povedali tudi že predhodniki v delu izenačitve uporabnikov, na to smo tudi večkrat opozarjali in menim, da je to ključna dobra stran tega zakona. V nadaljevanju seveda, ker vedno sledi potem, ampak bom pa nekaj pripomb seveda naslovila.

Najprej morda glede postopka sprejemanja oziroma sodelovanja deležnikov, socialnih partnerjev pri tem zakonu tega sodelovanja. Do do trenutka, ko je bil zakon objavljen na e-demokraciji, torej dan v javno razpravo, ni bilo sploh. Mi smo za zakon, za predlog zakona izvedeli iz medijev, nato pa je bilo sodelovanje s pristojnim ministrstvom omejeno na nekaj ur predstavitve zakona. Tako da za to tudi širše pripombe, ki so nam pravzaprav edino omogočale podajo svojih stališč, čeprav nam ni bilo omogočeno usklajevanje. To obžalujemo, ker verjamemo, da rešitve, ki so nekako usklajene v socialnem dialogu so boljše in onemogočajo ali pa blažijo morda neke posledice, ki niso na prvi pogled vidne, pa kljub temu do njih kdaj pa kdaj pride.

Še beseda o začasnosti ukrepov. Večkrat smo slišali v času priprave tega zakona, da saj gre zgolj za začasne ukrepe v smislu obrazložitve ali pa alibija, da tudi če neka, neka določba ali pa nek ukrep v tem zakonu o interventnem ni najbolj izdelan, da bomo lahko to izdelali v nadaljevanju. Jaz sem do tega kritična. Jaz mislim, da je vedno dovolj časa, da dodamo neke varovalke tam, kjer se lahko začasnost včasih tudi spremeni v trajnost ali pa povzroči tudi na kratek rok kakšne nepopravljive posledice, pa bom o tem nekaj več v nadaljevanju.

Amandmaji, naše pripombe so obsežne. Jaz se bom skoncentrirala v svoji predstavitvi zgolj na tri člene. Prvi člen, ki ga bom, glede katerega se bom opredeljevala je 2. člen tega, tega interventnega zakona. Govori pravzaprav o odstopu od prepovedi sočasnega koriščenja primerljivih pravic. Omenja izrecno pravico do denarnega prejemka, ki sem ga omenila v začetku. In po našem mnenju pomeni posredno komercializacijo

dostopa do storitev javne mreže dolgotrajne oskrbe, če hočete, neke vrste v socialnem varstvu ali pa dolgotrajni oskrbi, sicer manj znano kot v zdravstvu, preskakovanje čakalnih vrst. To se nam zdi problematično. Žal do bolj podrobne razprave na to temo ni prišlo.

Naslednji člen, ki ga je omenila tudi ministrica in o katerem je, vem, da bilo kar nekaj pripomb je 8. Gre za člen, ki, če prav razumem predlagatelja, njegov namen je bil za nekatere profile, ki ne delajo v polnem delovnem času v dolgotrajni oskrbi, omogočiti tudi delo preko instituta samostojnega podjetnika. No, če si preberete ta člen, o tem ni ne duha ne sluha, da bi bilo to zgolj na to omejeno, tudi v obrazložitvi člena ne. V postopku, že po sprejemu zakona na vladi je bil zakon uvrščen na Ekonomsko-socialni svet in v okviru Ekonomsko-socialnega sveta so naknadno socialni partnerji, konkretno sindikalne centrale, predlagali amandmaje k temu členu, ki bi pomenili ustrezne varovalke. predvsem tudi glede cene storitve, ki ni določena v tem členu. Torej, ni povezano to s plačnim sistemom v javnem sektorju in tudi glede obsega storitev, ki bi ga tak zaposleni opravil. Žal ugotavljam, kolikor sem na hitro pogledala amandmaje, da tak amandma ni bil potem s strani koalicije sprejet.

In še zadnji člen, ki ga posebej poudarjam, je 16.. Gre za člen, ki določa, dodatek za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Podobno kot moj predhodnik, bom začela z vprašanjem enake obravnave. Zdaj pa s strani seveda zaposlenih naših članic in članov, ki jih predstavljam. V socialnem varstvu je veliko primerljivih storitev, ki bodo zdaj drugače plačane. Naj tukaj omenim posebne socialno varstvene zavode kot prve, pa potem tudi CUDV in VDC. Tukaj gre za delo, velikokrat z tudi istimi uporabniki, ki prehajajo med posameznimi zavodi iz takih in drugačnih razlogov, vsekakor pa za primerljivo delo. Iz obrazložitve tega člena nekako sicer izhaja, da gre za dodatek zaradi izvajanja dolgotrajne oskrbe. Vendar po mojem mnenju je to premalo. Eksaktna obrazložitev, da bi utemeljevala neenako obravnavo zaposlenih, sploh, ker je predlagatelj dodal, ustrezno sicer, ampak storitve pomoči na domu v ta člen. Glede tega, komu bi po mojem mnenju moral pripasti dodatek, to smo tudi posebej izpostavili, so, izpostavljam zaposlene na vstopnih točkah na centrih za socialno delo. Ti so pa nedvomno direktno vpeti v sistem izvajanja dolgotrajne oskrbe, pa so prav tako iz razloga, ki mi ni znan, izvzeti iz tega člena. Čeprav gre za začasen ukrep ali pa ravno zato, ker gre za začasen ukrep, izražam skrb, kako bo to sprejeto med zaposlenimi. Namreč, začasen ukrep, ki potem izzveni, zagotovo ni dobra motivacija za nekoga, da bi se odločil za delo v dolgotrajni oskrbi, kar po mojem si želimo. Želela bi si, da bi bil dodatek pretopljen v osnovno plačo. Zakaj je temu tako? Zato ker je to nekaj bolj trajnega in bolje razumljeno kot motivacija za delo.

In pa še zelo smo, zelo smo kritični do izrecne določbe, da se dodatek ne upošteva v nadomestilu plače.

Naj dam samo en primer. Poškodbe pri delu. Nekdo dela v dolgotrajni oskrbi, v septembru letošnjega leta se poškoduje. Prejema v oktobru, potem ko je doma zaradi poškodbe pri delu, torej na delovnem mestu. Prejema seveda nadomestilo in v to nadomestilo mu zaradi dela ne bomo upoštevali tega dodatka. Menim, da bo to izjemno težko razložiti zaposlenim pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe.

Še zadnja skrb. Iz člena je razvidno, da bo to, ta dodatek krit, razen pri pomoči na domu iz sredstev delodajalcev. Skrb, na katero nas opozarjajo naše članice in člani je, da bo zaradi tega zmanjšana delovna uspešnost. Ne želimo si tega, ker je to institut, ki je bil dolgo časa zamrznjen v javnem sektorju, komaj v nekih povojih zaživel. In napačno sporočilo bi bilo, da prav vsi, ne glede na to, kakšen je njihov uspeh pri delu, ali pa ne glede na kriterije, dobivajo enako, medtem ko se delovna uspešnost zmanjšuje.

Jaz si še vedno želim, da bi naši amandmaji bili sprejeti, ker, in s tem zaključujem, nič ni bolj trajnega kot so začasne rešitve. Hvala.