Spoštovani članice in člani ter cenjeni gostje, lepo vas pozdravljam in pričenjam 5. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, aha, teh nimamo, imamo pa eno pooblastilo in sicer poslanca Srečka Ocvirka nadomešča poslanec Aleksander Gungl.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje 11. septembra 2026 ste prejeli naslednji dnevni red pod 1. točko: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in pod točko dve: Posledice deregulacije novih genskih tehnik na slovensko kmetijstvo in prehransko varnost Slovenije. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato je določen dnevni red seje kot je bil določen s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. točke dnevnega reda, torej Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Odbor predlog rebalansa proračuna obravnava kot zainteresirano delovno telo. Na sejo sem k tej točki vabila Vlado, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kmetijstvo in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Gradivo za sejo s predlogom rebalansa proračuna je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Želi besedo državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gospa Mojca Erjavec, da predstavi predlog rebalansa proračuna v delu, ki se nanaša na področje kmetijstva, gozdarstva in prehranske suverenosti?

Izvolite.

Najlepša hvala spoštovana predsedujoča, vsi prisotni, lep pozdrav!

Danes sem tukaj, da predstavim sprejet rebalans, ki smo ga kar dolgo usklajevali in se kar trudili, da smo na koncu zagotovili pravzaprav vse tisto, kar je bilo obljubljeno, zlasti s strani prejšnje vlade. In na ministrstvu smo, kot smo že večkrat tudi povedali, prejeli situacijo, ki ni bila zavidljiva. Nato smo na poziv Ministrstva za finance seveda vse temeljito pregledali in pogledali, kje bi se našli lahko tudi prihranki. Pa smo vendarle uspeli, da smo zagotovili nemoteno izvajanje naših projektov, tekočih obveznosti javnih služb in kar je najpomembnejše, izplačil tudi za kmete, ki zagotavljajo prehransko varnost, suverenost, kar je bistven element zanesljive oskrbe s hrano.

Podrobneje o proračunu. Predlog rebalansa finančnega načrta našega ministrstva za leto 2026 je pač pripravljen ob upoštevanju dodeljenih limitov Vlade Republike Slovenije in nismo povečevali nobenih postavk, dodatno nad tisto, kar smo ocenili, da je nujno.

Dodeljeni skupni limit je bil je bil torej že vnaprej določen. S predlogom pa smo vendarle zagotovili dodatna sredstva, zlasti za izvajanje zakonskih obveznosti na področju sofinanciranja zavarovalnih premij. Tam je bil tisti manko, ki nas je pričakal in smo uspeli v pogajanjih z Ministrstvom za finance zagotoviti to, kar je pomembno, da naše kmetijstvo pripravimo na preventivo, da ga pripravimo na to, da kmete spodbujamo tudi v vlaganje v zavarovalne premije, ki jih sofinanciramo po zakonu v 70 odstotkih in to so naše zakonske obveznosti za katere pa nismo imeli ob prevzemu mandata zagotovljenih sredstev, in potem smo skupaj z Ministrstvom za finance našli ta proračunska sredstva.

Potem izvajanje ukrepov strateškega načrta skupne kmetijske politike v perspektivi 2023-2027 smo uspeli zagotoviti, in pa tudi nujno finančno podporo kmetom. Zaradi izjemnega povečanja stroškov ključnih kmetijskih vložkov, to je pri gnojilih, energiji in gorivih, tam smo zagotovili dodatne 4,4 milijone. Tako da smo tam, kjer smo. Začeli, ostali smo v limitih ob dogovorjenih povišanjih, ki sem jih omenila in smo zelo veseli in tudi hvaležni Ministrstvu za finance za posluh, ki ga je izkazal minister in državna sekretarka na teh pogajanjih, da smo v v zakonskih obveznostih kar, in v obveznostih do Evropske unije. In na to smo, na to smo ponosni in lahko našim deležnikom, kmetom, pridelovalcem, ki zagotavljajo prehransko varnost v Sloveniji, zagotovimo, da imajo našo podporo ne samo v besedah, ampak tudi v financah in dejanjih.

Hvala.

Hvala za predstavitev. Želi besedo predstavnica Kmetijsko gozdarske zbornice, gospa Jana Žiberna? Ja.

Ja, glede tega samo pričakujemo pač uravnotežen proračun v dobro slovenskega kmeta, kaj drugega pa ne bi / nerazumljivo/ Hvala.

Predsednica Katja Kokot: Najlepša hvala, gospa Žiberna.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Izvolite, gospod Lenart.

Hvala lepa. Spoštovani gostje, dobrodošli v zboru, spoštovane kolegice in kolegi.

Torej, pomembna zadeva, ki je pred nami, proračun Ministrstva za kmetijstvo, enega najzahtevnejših resorjev v seveda državi od vseh resorjev. Nekako moramo se tudi zavedati, da smo približno proti koncu tričetrtletja, in da so bile stvari zastavljene dejansko od prej in nekatere, če se tako izrazim, nujne tehnične popravke tukaj notri zasledimo. Verjamem, da bomo v naslednjem letu seveda za kmetijstvo namenjali še nekaj več sredstev. V tem trenutku pa tudi verjamem, da z vsemi problemi, s katerimi se je v letu 2026 srečalo kmetijstvo, imamo nekako tudi pozicijo, ko ne moremo iti od odstopanja tistih načrtovanih, prej načrtovanih, če tako rečem, nujnih izdatkov in pa seveda pokrivanja tekočih stroškov za delovanje. Tukaj je dejansko v tem Odboru za kmetijstvo verjamem, da smo vsi za to, da naše kmetijstvo, ki je nekako tudi ohranja našo naravo, seveda krajino in pa zagotavlja prehransko varnost, deluje dobro, zato tudi vem, da se bo ta Vlada in minister zavzemala za to, da bomo tudi v prihodnosti ministrstvo peljali dobro in tukaj tudi zagotavljali, da se načrtovani izdatki in prihodki potrjujejo.

Hvala lepa.

Hvala, gospod Lenart. Sedaj ima besedo gospod Janez Beja.

Hvala za besedo. Dober dan, dobro jutro.

Če bi tako rekel, ves rebalans poleg obrambnega, ker tam so bile določene obljube in se niso izpolnile, bi moral sloneti na kmetijskem ministrstvu v pozitivnem smislu. Zakaj? Nič novega ne bom povedal, ampak bom utemeljil zakaj bi morala vsa sredstva, ki so, če so na razpolago, biti na kmetijskem ministrstvu. Glejte, jaz mislim, da takšno leto, kot ga letos kmetje doživljajo, morda lahko govorimo o, da takšno leto ni bilo mogoče v zadnjih sto letih. Zakaj? Prvič, spomladanska suša, spomladanska toča, razna neurja, vetrolomi in tako naprej in nadaljevanje suše, da ne rečem do pred enega tedna. In za piko na i je pa še draginja. Vemo, kje so energenti, vemo kje, kako so šle cene, cene repromateriala v višave in nenazadnje padec cen v kmetijstvu, padec cen. Pa bom vseeno ponovil, padec pri pšenici, velik padec pri mleku, velik padec pri goveji živini in tudi pri prašičih. In če vse to združimo v en imenovalec, je resnično v kmetijstvu letos katastrofa.

In jaz sem vesel, da se ministrstvo maksimalno trudi in tako kot je rekla sekretarka, da je prisluhnilo Ministrstvu za finance, ampak sam sem pa mnenja, da bi moralo Ministrstvo za finance znatno več in bolj prisluhniti glede na, glede na letošnje leto, glede na vse, kar se dogaja. Zakaj to govorim? Govorim predvsem iz vidika, da ne bodo dodatno in znatno ugašale kmetije, predvsem pa že tako se ne odločajo mladi prevzemniki za prevzem kmetije. In ko bodo letošnje leto potegnili črto, ekonomsko, bilančno, finančno, kakorkoli želite, se bojim, da še tisti, ki je imel kanček upanja in veselja do kmetije, da bo rekel, ne, ne, hvala lepa, tega se pa jaz ne grem. In jaz verjamem, da je tudi rebalans proračun in tudi kakorkoli, blagajna ima tudi kakšne rezerve in da se do konca leta poskuša najti še kak evro, ne bom govoril zdaj o milijonih ali več, ampak predvsem v tej smeri, da se apelira v to, da poskušamo resnično kmetom pomagati. In veste, pregovor pravi, kdor hitro da, dvakrat da, pa tudi če je ta pomoč majhna ali manjša. Prav zaradi tega, kot ponavljam, da se ne bodo dodatno ugašale kmetije, da ne bomo odvračali mladih prevzemnikov od prevzema kmetij. Res je, jaz še enkrat, vse napore, ki je minister in ministrstvo naredilo za ta rebalans, se zahvaljujem in sem vesel, ampak glede na vse, razumem pa tudi Ministrstvo za finance, da imamo zelo omejena sredstva. In v okviru tega je verjetno bilo mogoče maksimalno narediti, kar se je dalo. In res pa je, da vsak evro,

ki pride, je boljše kot nič. In nenazadnje bi kljub temu, da je rebalans in ga bomo potrdili, vsaj upam, bom omenil še nadaljnje delo do konca leta. Tako kot sem rekel, finančno stanje je grozno na kmetijah in da ne govorim, da je treba predvsem voluminozno krmo nabaviti in za to je potreben denar. In apeliram na Ministrstvo za kmetijstvo, da do konca leta morda s kakšno akontacijo, akontacijo za sušo, za letošnje leto, govorimo za sušo v letošnjem letu, da kakšno akontacijo, ki se bo v naslednjem letu, ko se bo, pač, bomo dobili, bodo dobili kmetje odločbe, da se pač poravna, pa če hočete tudi kdo, če ni pač imel takšne suše, tudi kaj vrača, ampak dajmo, dajmo res pomagati hitro, takoj, in tudi pri ukrepih kmetijske politike so določene zadeve, ki jih lahko predčasno ali pa hitreje nakažemo od seveda OMD, pa mogoče še kakšna zadeva. In tukaj bi res, apeliram na ministrstvo, da maksimalno zavihate rokave in nekako greste naproti kmetu, kmetijstvu. Konec koncev, vse to, kar sem zdajle govoril v tem monologu, je povezano s prehransko varnostjo, s potrošniki, ker potrošniki velikokrat se tega ne zavedajo. Res je, da minister in tudi in tudi včeraj na otvoritvi na sejmu Agra, Agra, pardon, Mosa, v Celju, je predsednik Vlade o tem govoril, da, tako kot smo desetletja zanemarjali prehransko varnost, smo zdaj začeli nekaj na tem delati, ampak glejte, to, prehranska varnost ne gre čez noč in ne bo dovolj, da se samo o njej pogovarjamo, pa mogoče tudi dogovarjamo, ampak je treba resnično nameniti tudi denar, ker smo pač pri rebalansu proračuna in z roko v roki, z ozaveščanjem celotnega prebivalstva ali potrošnika, z ukrepi, ki bodo prišli, ponavljam, prišli do kmeta, ne za kmetijstvo, veste, to je velika, velika razlika. Ali govorimo o denarju, ko je dve milijardi, če pa pogledamo koliko resnično teh dveh milijard pride v nekaj, nekaj letih do kmeta, je pa to, se pa resnično potem vprašamo, ja, pa kam ta denar gre?

In te stvari, ampak vse to, kar sem zdajle govoril, ne kažem s prstom na nikogar, na nikogar. To je bila napaka, če tako rečem, da ne rečem že v Jugi, ampak tudi v samostojni Sloveniji in če želimo, glejte, vsak dan ugasne kakšna kmetija, jaz razumem, da mi to ugašanje ne bomo preprečili, lahko pa preprečimo s pametnim in umnim načrtovanjem, predvsem pa financami, preprečimo množično zapiranje kmetij. Hvala lepa.

Hvala, gospod Beja, sedaj ima besedo gospod Robert Janev, izvolite.

Predsednica, hvala za besedo, lep pozdrav vsem!

Rebalans milijarda sto milijonov. Zdaj, ko smo poslušali ves ta čas kako so prazne kašče, se jaz vprašam kako je možno sprejemati rebalans s povečanjem za več kot milijardo, če so kašče prazne? Naj mi to nekdo, naj mi razloži to matematiko, namreč meni ta matematika ne gre v kup. Če pa pogledaš podatke, potem ti je jasno, kako je, gospodarska rast pet procentna, trenutno seveda, na medletni ravni je 3,8, rekordno v Evropski uniji. Napovedi Umarja,

dvakrat višje kakor so bile v začetku leta. In potem moram reči, da se kar nasmejem, ko poslušam poslance SDS in Nove Slovenije, ko razlagajo, da je to zaradi optimistične klime. No, zdaj poslanec Breznik tudi kima, tako da jaz upam, da si bo Breznik pogledal tudi kakšno knjigo o ekonomiji. Namreč, gospodarska rast ni odvisna od optimistične klime, gospodarska rast je odvisna od drugih faktorjev. Eden od teh je seveda potrošnja, v prvi vrsti zasebna potrošnja, kar pomeni, da je bila kupna moč gospodinjstev v Sloveniji na visoki ravni. Drugo je potrošnja države in tretja so investicije, ciklus investicij največjih, vemo, kdaj in kje se je začelo, od tega je odvisna gospodarska rast, ne od optimistične klime. In temu pritrjujejo tudi bonitetne hiše, ki so dale Sloveniji najvišjo bonitetno oceno, kar pomeni, da se Slovenija lahko danes zadolžuje po najnižji zgodovinski obrestni meri. Seveda to privabi tudi tuje investitorje. Vsi se spomnimo leto 2025 Sandos, torej s 400 milijonsko investicijo, pa nenazadnje tudi Novartis. Ampak okej, zdaj smo pri kmetijstvu. Javni dolg je v letih od 2021 do 2026 padel iz, v bruto procentih bruto družbenega proizvoda iz 74,9 na 64,8. Da. Navkljub rekordni rasti v gospodarstvu smo uspeli ta dolg znižati za deset odstotnih točk. In sedaj poslušati kako je 20 milijonov več v proračunu za kmetijstvo, ta dodana vrednost, veste, mene zelo žalosti, zelo žalosti. Žalosti me tudi to, da je bila predstavnica Kmetijsko gozdarske zbornice relativno kratka in bom rekel, kar tiha na podlagi tega dejstva. Še nedavno je minister za kmetijstvo, Janez Cigler Kralj zelo na glas razlagal kako je v kmetijstvu 90 milijonska luknja. Ja, oprostite, če je 90 milijonska luknja, pa jaz močno dvomim v to, kako jo bo z 20 milijoni pokril, pri milijardi sto milijonov rebalansa je kmetijstvo dobilo 20 milijonov. In tukaj se strinjam s tem, kar je nenazadnje razpravljal tudi moj predhodnik Beja, da. Veste, to niti drobtinice niso, lahko bi rekli kaplja v morje. In to počne kdo, to počne, nekdo, ki pravi, kako pomembna je prehranska varnost države. Jaz bi pričakoval od Vlade, ki prehransko samooskrbo postavlja kot prioriteto, da te prioritete dejansko tudi udejanji. In danes se postavlja samo eno vprašanje, kaj bo imel slovenski kmet zaradi tega rebalansa? Pa naj spomnim to, kar je tudi moj predhodnik povedal, verjetno je to eno tistih let, ko je kmetijstvo utrpelo največjo škodo in krizo. In če spomin ne vara, je v letu 2023, ko so bile poplave, kmetijstvo prejelo s strani Vlade doktor Roberta Goloba za pomoč v tisti situaciji 100 milijonov, 100 milijonov. Danes, ko poslušamo, da je to še večja kriza v kmetijstvu, pa se pogovarjamo o 20 milijonih. Ampak kar se tiče teh 20 milijonov, pa tudi znotraj teh 20 milijonov ni glih vse tako, kakor bi nekdo rekel, kako lepo, vsaj 20 so dali. Zdaj, če gremo po postavkah, poglejte, za administracijo na področju kmetijstva, za administracijo gre milijon 900 tisoč več, milijon 900 tisoč več, administracija, torej od Vlade, ki pravi, da se bo birokracija zmanjšala. Skratka, več za administracijo in manj, za kaj, za kmetijstvo. Na drugi strani se pa istočasno zmanjšujejo sredstva za svetovanje na področju kmetijstva za približno 200 tisoč evrov oziroma, če sem natančnejši, 188 tisoč evrov.

Torej, pomembno je - kaj? - administracija, ne svetovanje kmetom. Še nekje so se znižala sredstva in sicer to je na področju promocije, ko smo rekli, da bomo kmeta postavili pred ostale. Veste, eno so besede, drugo so dejanja. Sredstva se zmanjšujejo, in sicer s 3, 3 milijonov 700000 na 2 milijona 700000. Torej, dragi kmet, znajdi se sam, za promocijo denarja ne bo v milijardo sto milijonov visokem rebalansu proračuna. Je pa v rebalansu ogromno denarja za orožje. Mogoče si bo pa kmet pomagal z raketami, ne vem, ugibam.

Tisto, kar je zanimivo v vsej tej zgodbi je pa to, da smo na ministrstvu poslušali ministra kako pravi, kako bo ravnal zelo šparavno, da rečem v žargonu, glede kadrovanja. Trenutno je rekorder po kadrovanju, tudi na zaupanje. In lahko bi rekli, da imamo kmetijsko ministrstvo s pridihom teološke fakultete. Ali bo teologija pomagala, ne vem.

In še ena zadeva, zelo zanimiva, namreč jaz sem bil predlagatelj Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici v prejšnjem mandatu. In veste, meni je zelo žal, da nisem vztrajal v eni zadevi, ki se danes, ki bi se danes pokazala kot pravilna. In to je bila, da se popolnoma ukine obvezno plačevanje zborničnega prispevka. Podgoršek za vodenje kmetijske zbornice, sebi viša plačo na račun kmetov, kmetov, ki se ne strinjajo s tem, da bi plačevali ta zbornični prispevek. Veste po čem je to videti? Po številu izvršb. Rekordno število izvršb v letu 2026 oziroma 2025, se opravičujem, 3191 izvršb zaradi neplačevanja zborničnega prispevka. Jaz ne pravim, da ni prav, da se na to stopi, ampak to nakazuje jasno, da se kmetje ne strinjajo z obveznim plačevanjem. Ker v kolikor bi zbornica opravljala svoje delo, bi danes bil tu njihov predsednik, pa nič proti vam kot predstavnica, Jože Podgoršek in zagovarjal najvišje cene goriva, zagovarjal, da dobi kmetijstvo samo 20 milijonov, pri rebalansu milijarda sto milijonov. Jaz osebno razumem, da predsedniku danes ni do tega, da pride tu, kajti takrat, ko je bil, ko je bila nafta evrov in pol so s kmeti in s traktorji že skakali po celi državi. Ampak očitno je kmetom tako v redu, glede na to, da so danes dokaj mirni glede tega.

Vprašanja, ki mene zanimajo glede rebalansa so pa naslednja: koliko več hrane bomo imeli zaradi tega pridelanega v Sloveniji, zaradi tega rebalansa? Koliko mladih bo zaradi teh ukrepov prevzelo kmetijstvo? Koliko hektarjev bomo dodatno opremili z namakalnimi sistemi? Veste, ko govorimo o krizah, kje so ti ukrepi. Ampak seveda, če imamo predsednika vlade, ki ne verjame v podnebne spremembe, potem ni za pričakovati, da bo drugače na resorju kmetijstva, žalostno. Koliko kmetij bo zaradi ukrepov lažje preživelo naslednjo sušo? Koliko boljši položaj bo imel kmet v prehranski verigi zaradi rebalansa? In seveda, koliko manj birokracije bo imel zaradi tega, da preživi? Dvajset milijonov evrov napram rebalansu milijardo sto milijonov. In to od nekoga, ki naj bi zagovarjal prehransko varnost Slovenije. Hvala.

Hvala, gospod Janev.

Jaz bi, kot predsedujoča bi opozorila vse prihodnje razpravljavce, da se držimo točke dnevnega reda.

Besedo ima gospa Mateja Čalušić.