Spoštovane, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gostje. Začenjam 2. nujno sejo Odbora za infrastrukturo in energetiko. Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji člani odbora: Vladimir Šega in pa Boris Mijić. Namesto gospoda Borisa Mijića je po pooblastilu tukaj gospod poslanec Aleksander Štorek namesto gospoda Zvoneta Černača je tukaj po pooblastilu gospod Andrej Poglajen in pa namesto gospoda Martina Nikoliča je pooblastil tukaj gospod Aleksander Reberšek. Prav tako imamo še eno pooblastilo in sicer gospo gospoda Klemna Boštjančiča nadomešča gospa Tamara Vonta.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, s sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim se v poslovniškem roku ni bilo prejetega nobenega dodatnega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, to je na Predlog zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na seji, 20. seji, 8. 9. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 7. 9., mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je na žalost prišlo šele danes. Mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, pripombe Obrtno podjetniške zbornice. Slovenije smo dobili. Pripombe Združenja delodajalcev Slovenije, smo prav tako prejeli in pa pripombe Gospodarske zbornice Slovenije. Na sejo so bili k tej točki vabljeni sledeči torej Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, Ministrstvo za kmetijstvo, Državni svet, Gospodarska zbornica, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zakonodajno-pravna služba. Rok za vložitev amandmajev do zaključka razprave o členih na seji odbora. Do zdaj so amandmaje posredovali s strani Poslanske skupine Svobode, Poslanske skupine Levica in Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Torej pričenjam obravnavo predloga tega zakona o katerem bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Preden dam besedo, naj preberem še eno pooblastilo, torej poslanca Tomaža Laha nadomešča poslanka magistra Alenka Bratušek. Torej, kot rečeno, pričenjamo obravnavo predloga zakona. Besedo najprej dajem predstavniku predlagatelja oziroma Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, kjer

pozdravljam med nami državnega sekretarja, magistra Damijana Jaklina.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, poslanke, poslanci, predstavniki ministrstva in vsi ostali cenjeni gostje, dober dan in lepo pozdravljeni v imenu Ministrstva za infrastrukturo in energetiko!

Mednarodni trg nafte je zaradi geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu v veliki negotovosti. Motnje plovbe skozi ožino, skozi katerega poteka približno petina svetovnih naftnih derivatov, vplivajo na evropski trg pogonskih goriv. Slovenija nima lastnih nahajališč nafte, niti rafinerij, zato se na gibanje cen svetovnih trgov ne moremo v okviru tega vplivati. Lahko pa ukrepamo in damo doma in preprečimo, da bi se posledice v celoti prenesle na gospodarstvo in ljudi. Razmere zahtevajo odziv. 1. septembra 2026 je referenčna cena dizelskega goriva znašala 1 evro, en cent na liter, kar je 0,26 centa več od zgodovinske oziroma v skladu s predlogom zakona. pragovne cene goriva, 0 75 cela, nula 75 centa na liter v mesecu juniju. Razkorak torej ni teoretičen, temveč je tukaj in danes ter se vsakodnevno odraža v predvsem višjih stroških. Pomoč po tem zakonu ne bo dodeljevana, bo dodeljevana skladno z dvema instrumentoma, eno je z začasnim okvirjem Evropske unije, ki je veljal že na začetku tega leta oziroma v prvih mesecih in po shemi deminimus.

Ključni ukrepi naslavljajo ne samo splošno uveljavljanje cene goriva, ampak so ciljno usmerjeni, ciljno usmerjeni, merljivi, na osnovi relevantnih, transparentnih podatkov in tudi upravičencev. Prvi je pomoč cestnim prevoznikom, ki jih bomo skladno z začasnim evropskim okvirom povrnili do 70 odstotkov dodatnih stroškov dizelskega goriva, potem bo pa višina vezana na razliko med referenčno ceno, to pomeni najnižjo ceno v mesecu juniju in pa trenutno ceno, ki bo na posamezno obdobje vlaganja. Pomoč je namenjena prevoznikom z veljavno licenco ter podjetjem, ki prevoz opravljajo za lastne potrebe, je mogoče uveljavljati za obdobje 4. julija, junija, do 31. decembra 2026, ko preneha, ko se izteče začasni okvir Evropske unije. razen, če bo slučajno Evropska unija zadevo podaljševala, v primeru na stanja na svetovnih trgih.

Drugi ukrep je subvencija za energetsko učinkovitost in varne pnevmatike razreda a ali b za tovorna vozila, priklopna vozila na avtobuse. Subvencija se predlaga v znesku 150 evrov na pnevmatiko. Za ukrep pa je namenjenih cirka pet milijonov evrov, pomoč pa bo dodeljevana v skladu z deminimus pravili, kar je bilo tudi v preteklosti že trikrat izvedeno.

Tretji ukrep je pomoč kmetijstvu, gozdarstvu, čebelarstvu, ribištvu in marikulturi. Upravičencem bomo vrnili del podražitve goriva glede na razliko med referenčno in blagovno ceno ter upoštevaje dejanske aktivnosti oziroma priznane količine glede na normativno porabo na posamezni tip obdelovalne površine oziroma za namene uporabe obdelovalne površine(?). Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so organizirani kot pravne osebe ali espeji, ribiči in osebe, ki opravljajo marikulturo, bodo pomoč prejemali po začasnem okviru in bo znašala do 7(?) odstotkov dodatnih stroškov goriva. Ostali nosilci kmetijskih gospodarstev, družinske kmetije, lastniki gozdov, čebelarji ter izvajalci del s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, pa po shemi deminimus.

Ukrepi se financirajo iz sredstev iz centra za podporo, ki jih opravlja Borzen, ne neposredno iz državnega proračuna. Skupni finančni učinek za šestmesečno obdobje je ocenjen na približno 36 milijonov evrov, od tega slabih 30 milijonov evrov za cestne prevoze in 1,9 milijona za kmetijstvo in pet milijonov za pnevmatike. Ocena temelji na dejanskih lanskih količinah, za katere so prevozniki uveljavljali vračilo trošarine, dejanski strošek pa bo odvisen od števila upravičencev in gibanja cen goriva. Če ne bomo ukrepali, bodo dodatni stroški goriva, ne bodo izginili, prenesli se bodo v cene prevoza, hrane in drugega blaga, na koncu bodo prišli tudi do ljudi, ki jih bodo plačevali. Hkrati bi bili pod največjim pritiskom manjši prevozniki v kmetijstvu

in kmetije, kar lahko vpliva tudi na stabilnost prometne in prehranske oskrbe države. Pri tem gre za poudariti, da gre za časovno omejeno možnost, kajti začasni okvir Evropske komisije za del pomoči velja predvidoma do 31. decembra 2026, zato moramo ukrepati pravočasno oziroma zdaj, da se ta ukrep v okviru ne izteče. S tem zakonom tudi jasno sporočamo, da v času draginje ne bomo stali ob strani, pomagamo tistim, ki so zaradi visokih cen goriv najbolj izpostavljeni in so hkrati ključni za nemoteno prometno in prehransko oskrbo države. Pomoč je torej časovno omejena, ciljno usmerjena in vezana na dejansko aktivnost, kajti ni pavšal, vezan je na realizacijo kilometrov in obdelane kmetijske površine. Naš cilj je zaščita ljudi, gospodarstva, prehranske varnosti ter preprečiti, da bi se višji stroški goriva v celoto prelevili višje cene na državljane in državljanke. Zato vas prosimo za podporo obravnavi po nujnem postopku in za sprejem tega zakona.

Hvala za začetek.

Hvala lepa, državni sekretar. Želi besedo še državna sekretarka, gospa Mojca Erjavec z Ministrstva za kmetijstvo.

Ja, najlepša hvala.

Torej, na Ministrstvu za kmetijstvo smo sodelovali pri pripravi tega predloga zakona z namenom, da se ublažijo posledice teh resnično visokih cen in smo hvaležni Ministrstvu za infrastrukturo, da je vključilo tudi kmete, kmetovalce, čebelarje, lastnike gozdov, izvajalce kmetijskih in gozdarskih storitev, ribiče in izvajalce Mari kulture. Tukaj je pomembno poudariti, da bodo torej te pomoči resnično temeljile na stroških, ki so jih vsi ti omenjeni imeli oziroma jih bodo uveljavljali za nazaj za obdobje, ki bo lahko tudi daljše od enega meseca, torej in dejansko na podlagi dokazil, kot je povedal državni sekretar, tako da tudi s strani ministrstva za kmetijstvo, kjer si resnično prizadevamo za dosego stabilne in trajne prehranske oskrbe, oskrbe s hrano in podporo tem deležnikom, tudi v njihovem imenu prosimo za podporo temu zakonu.

Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Mateja Tavčar je z nami, izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni.

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili v skladu z našimi pristojnostmi in podali pisno mnenje. Žal še posebej izpostavljamo, da zahteva vsebina predloga zakona temeljito pravno presojo predlaganih rešitev, vendar smo imeli za pripravo mnenja na voljo izjemno kratek čas. Iz mnenja izhaja večje število podobnih oziroma ponavljajočih se pomanjkljivosti. Predlog zakona je treba medsebojno uskladiti, saj se posamezne določbe neupravičeno podvajajo, uporabljajo se različni izrazi za primerljive institute ali so določeni napačni oziroma vsebinsko neusklajeni klici. V drugem in tretjem poglavju je treba predvsem zagotoviti jasno in določljivo opredelitev upravičencev upravičenih stroškov upravičenih dejavnosti, ter pogoje za dodelitev posameznih oblik pomoči. Način izpolnjevanja posameznih pogojev v več določbah ni jasno opredeljen, kar lahko povzroča težave z vidika pravne varnosti in določnosti zakona. Posebno pozornost zahteva ureditev dokazil in postopka ugotavljanja izpolnjevanja pogojev, saj zakon pri nekaterih ukrepih določa materialne pogoje ne da bi hkrati zagotovil jasen način njihovega preverjanja. Pri več ukrepih ni jasno, katera dokazila so potrebna in kako se preverjajo odločilna dejstva. Zlasti uporaba goriva za upravičeno dejavnost, namestitev pnevmatik, status posameznih upravičencev ter podatki o površinah. Opozorjeno je še na neusklajenost glede vrste goriva, formul za izračun pomoči ter časovnih pogojev za ugotavljanje upravičenosti. Pri ukrepih, katerih namen je preprečevanje prenosa višjih stroškov v končne cene, je treba zagotoviti enotno izvedljivo in postopkovno določeno ureditev obveznosti upravičencev. V zvezi s šestim poglavjem ZPS opozarja na podvajanje posameznih ureditev in nesistematičnost, zato bi bilo treba nekatere

vsebine urediti na mestu, kjer se posamezni ukrep vsebinsko ureja. Pri urejanju nadzora je treba preveriti širino predlaganih pooblastil in jasneje opredeliti podlago za nadzor nad uporabo sredstev, pa tudi za obračun obresti in izterjavo. Nenazadnje je treba natančneje določiti tudi podatke, ki se vodijo v evidencah objavljajo oziroma posreduje Evropski komisiji ter urediti vsebino in način poročanja. Pomoči in subvencije so, kakor je določeno v petem poglavju predloga zakona, v celoti financirane iz sredstev za podpore, za kar pa ni podano pojasnilo glede ustreznosti in skladnosti s pravom EU. Predvsem v šestem in sedmem poglavju predlog zakona na več mestih neposredno sklicuje na določene točke začasnega okvira. Vendar takšno sporočilo Evropske komisije samo po sebi ni pravni akt iz 288. člena pogodbe o delovanju Evropske unije, ki bi neposredno zavezoval države članice. Nenazadnje velja opozoriti, tudi na problematiko določanja strožjih ali dodatnih pogojev z odločbo Evropske komisije o teh, ki so določeni s predlogom zakona, saj ima taka ureditev za posledico nejasnost ter nedoločnost v pravnem redu. Toliko za enkrat. Pa če bodo vloženi še amandmaji kot odziv na mnenje ZPS se pa še oglasim. Hvala.

Hvala lepa. Z nami je tudi državni svetnik doktor Matjaž Štolfa. Želite besedo? Izvolite.

Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Na komisiji v Državnem svetu zakon podpiramo. Menimo, da je predlog zakona dober. Začasni interventni ukrepi poleg neposredne pomoči upravičencem in tudi širši gospodarski in socialni učinek ima. S tem se tudi nekako ublaži posledice visokih cen goriv za prevoznike, kmete, gozdarje, ribiče in druge upravičence.

Bi pa mogoče izpostavili par stvari, ki smo jih mogoče še malo bolj predebatirali. Na področju prometa je komisija posebej opozorila na določbo, ki omejuje zviševanje cen prevoznih storitev. Zanimalo je, kako bodo obravnavani prevozniki, ki so po 4. juniju 2026 že zvišali cene svojih storitev, vendar pred uveljavitvijo zakona, nato pa bi zaprosili za pomoč. Pomembno je namreč jasno določiti, kako se bo takšno predhodno zviševanje cen upoštevalo pri presoji upravičenosti do pomoči. Komisija je opozorila tudi na vprašanje nadzora nad izvajanjem te omejitve. Pri številnih prevoznih storitvah se cene oblikujejo na podlagi sprotnih dogovorov in tržnih razmer. Zato je lahko v praksi težko ugotoviti, ali je bilo zvišanje cene posledica višjih stroškov dizelskega goriva ali drugih stroškov poslovanja, na primer cestnin, zavarovanj in drugih stroškov dela. Posebej je izpostavila tudi položaj koncesionarjev, ki opravljajo javni potniški promet. Ti so zaradi sklenjenih koncesijskih pogodb pogosto vezani na vnaprej določene cene in zato višjih stroškov goriva ne morejo enostavno prenesti na naročnika. Komisijo je zato zanimalo, zakaj so izključeni iz pomoči pri nakupu dizelskega goriva, čeprav se soočajo s primerljivimi stroškovnimi pritiski. Na področju kmetijstva je komisija opozorila razmeroma majhen obseg predvidenih sredstev. Konkretno, za ukrepe področja kmetijstva je namenjenih 1,9 milijona evrov, kar predstavlja približno 6 odstotkov vseh predvidenih sredstev ob približno 470000 hektarjih upravičenih površin, pa tukaj niso upoštevana še gozdna površina. Komisija ocenjuje, da je takšen obseg pomoči glede na rast cen goriv in druge težave, s katerimi se sooča kmetijstvo, razmeroma majhen. Ob tem je tudi opozorila, da predlog zakona ne predvideva pomoči pri nakupu pnevmatik za kmetijsko mehanizacijo, čeprav kmetijska gospodarstva, zlasti živinorejska, opravljajo veliko prevozov, povezanih z razvozom gnojevke, prevozom krme in drugimi opravili, pri katerih so pnevmatike pomemben strošek. Komisijo je zanimalo tudi, kako bo pri dodeljevanju pomoči obravnavan nakup goriva na zalogo, saj kmetijska gospodarstva gorivo pogosto kupujejo vnaprej za potrebe intenzivnejših sezonskih opravil. Izpostavljeno je bilo tudi uporaba sredstev centra za podporne družbe Borzen za financiranje predlaganih ukrepov, pri čemer jo je zanimalo, ali je takšna uporaba sredstev, katerih pomemben vir predstavljajo prispevki za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnji z visokim izkoristkom pravno in vsebinsko ustrezna. Zanimalo jo je je tudi, ali je zaradi spremembe oziroma razširitve namena porabe teh sredstev potrebna odobritev Evropske komisije

ter kako bo zagotovljeno nadaljnje financiranje obstoječih in načrtovanih ukrepov za zeleni prehod in trajnostno mobilnost. Komisija je na vsa izpostavljena vprašanja in dileme prejela pojasnila predstavnikov Ministrstva za infrastrukturo in energetiko ter Ministrstva za kmetijstvo. Ob zaključku bi želel poudariti, da komisija predlagane ukrepe razume predvsem kot kratkoročen odziv na posledice visokih cen goriv, zato meni, da je potrebno tudi širši razmislek o trajnejših in razvojno usmerjenih ukrepih, ki bi dolgoročno okrepili konkurenčnost in odpornost posameznih sektorjev. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinkovitosti ukrepov in merljivim učinkom porabe javnih sredstev, tako da bi bil učinek vsakega vloženega javnega evra čim večji. Hvala.

Hvala lepa, doktor Štolfa. Vabilu so se odzvali tudi predstavniki obrtne, gospodarske in kmetijske zbornice, zato sprašujem, če ima kdo od vabljenih željo, da kaj pove uvodoma? Pa lepo prosim, da se predstavite tudi za magnetogram za to, da bomo imeli evidenco, kdo ste. Kdo je prvi? Kdo bi se javil? Izvolite, Gospodarska zbornica.

Lep pozdrav. Predsedujoči, hvala za besedo. Pozdrav vsem članom Odbora za infrastrukturo in energetiko. (Sem Robert Sever, direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije.) Rad bi poudaril, da na Gospodarski zbornici pozdravljamo predlog zakona. Smo ga tudi usklajevali s pripravljavci predvsem predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in energetiko. Še danes smo usklajevali določene določbe tega zakona in tudi poslali smo določene pripombe na ta zakon. Predvsem zaradi tega, da bi lahko predvsem bilo bolj jasno, kdo je upravičen do pomoči oziroma subvencij po tem zakonu in pa predvsem, da ne bi prišlo do nelojalne konkurence med posameznimi upravičenci. Tukaj bi predvsem izpostavil 2. člen, se pravi, četrtega odstavka, kjer je bilo že izpostavljeno s strani predstavnika Komisije za lokalno samoupravo, kjer smo tudi predstavili ta zakon. Kjer je v bistvu bila izločena vsa vozila, ki jih uporabljajo koncesionarji za izvajanje gospodarske javne službe. Tukaj smo predlagali drugačno določbo. Kot sem bil seznanjen, naj bi to zdaj bilo upoštevano. In sicer predlagamo, da se upravičenec oziroma da se izloči iz pomoči samo vozila, ki v bistvu, ki se uporabljajo za izvajanje gospodarske javne službe, se pravi, ko se uporabljajo za izvajanje gospodarske javne službe. Kajti tukaj je treba poudariti, da koncesionarji in pa tudi podprevozniki uporabljajo vsa svoja vozila tako za gospodarsko javno službo, kot tudi za ostale prevoze. In v takem primeru smatramo, da so neupravičeni do subvencije, če uporabljajo taka vozila za gospodarsko javno službo, ker dobijo subvencijo s strani države po tem v bistvu pogodbi. Medtem ko uporabljajo vozilo za občasne prevoze oziroma za ostale prevoze, pa bi bili upravičeni do te subvencije. To, kot sem prej omenil, naj bi na ministrstvu pripravili oziroma popravili.

Druga alineja tega četrtega odstavka ravno tako bi lahko izločila vse upravičence, ki bi prejemali v bistvu po tem zakonu recimo subvencijo za pnevmatike in ta alineja bi potem pomenila, če bi dobili subvencijo za pnevmatike, ne bi moral uveljavljati recimo subvencijo za gorivo. In tudi ta alineja baje naj bi bila umaknjena.

Potem grem na 3. člen, se pravi v devetem odstavku, to je bilo tudi izpostavljeno, se pravi dvig cen v času subvencioniranja. Vemo, da predstavlja v stroškovni ceni prevoznika gorivo 30 odstotkov stroškovne cene oziroma prevoznine. In iz tega razloga bi bilo neupravičeno recimo vračati to subvencijo, če bi dokazali, da je prevoznik dvignil ceno prevoznino, zaradi stroškov dela, zaradi cestnin, ki so se v letošnjem letu dvignile ali pa ostalih stroškov, ki ravno tako vplivajo oziroma v 70 odstotkih vplivajo na stroškovno ceno prevoznika. Iz tega razloga smatramo, da bi bilo tukaj potrebno jasneje določiti, kaj pomeni dvig cene oziroma zaradi katerih vplivov se je cena prevoznine dvignila. To pa bi bilo tudi vse. Hvala lepa.