21. redna seja

Kolegij predsednika Državnega zbora

11. 9. 2026

Transkript seje

Dobro jutro vsem skupaj, lep pozdrav. Začenjam 21. sejo kolegija, vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da ste bili včeraj 10. 9. z dopisom obveščeni o širitvi dnevnega reda seje z novo točko, in sicer Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem postopku, ter da vam je bilo takrat posredovano tudi novo gradivo, in sicer k 2., 4. in 5. točki dnevnega reda.

Glede na nadomeščanje članov kolegija doktor Asto Vrečko nadomešča gospod Vladimir Šega.

Pa kar prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem postopku.

Tudi tukaj ste gradivo prejeli z dopisom o širitvi seje kolegija. Razpravljali in odločali bomo o tem, da se po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe.

Kar izvolite, predstavnik Vlade.

Tone Mestnik

Hvala lepa za besedo.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, saj je njegova takojšnja uveljavitev nujna za zagotovitev nemotenega izvajanja sistema dolgotrajne oskrbe, zagotavljanje izenačitve plačil oskrbovancev institucionalnega varstva za uporabnike dolgotrajne oskrbe ter zagotovitev kontinuiranega plačila storitev dolgotrajne oskrbe izvajalcev dolgotrajne oskrbe do konca leta 2027. Čimprejšnje sprejetje predloga zakona je potrebno, ker se ključni ukrepi in odstopi od Zakona o dolgotrajni oskrbi nanašajo na zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja sistema dolgotrajne oskrbe, optimizacije posameznih postopkov, administrativne razbremenitve izvajalcev dolgotrajne oskrbe in vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo ter zagotavljanje nemotenega izvajanja pravic in storitev dolgotrajne oskrbe, pri čemer je večino določb treba uveljavljati najkasneje s 1. oktobrom 2026. Posebej pomembno pa je, da se ohrani vsebinsko enak način financiranja, kot velja v obstoječem prehodnem obdobju, tudi po 30. 9. 2026, ko obstoječa pravna podlaga za tak način financiranja preneha veljati, drugačni mehanizmi pa še niso realizirani. V kolikor nekatere določbe predloga zakona ne bi bile uveljavljene s 1. oktobrom 2026, bi to povzročilo večje sistemske težave pri izvajanju sistema dolgotrajne oskrbe po veljavnih predpisih, kot je na primer izvrševanje plačil izvajalcev dolgotrajne oskrbe.

Hvala lepa.

Gospod Šega, izvolite.

Hvala za besedo.

Ta zakon oziroma to neskladje bi lahko bilo že sprejeto aprila. Sedaj bo sedem mesecev kasneje. Govorimo o par sto evrih, ki jo ljudje plačujejo sedaj v domovih več kot bi sicer po sistemu dolgotrajne oskrbe, če bi pred pol leta sprejeli ta zakon. Govorimo o par sto evrih, ki pa tem ljudem ogromno pomeni. Odlašanje s tem zakonom sicer ne pomeni, da ti ljudje ne bodo tega denarja dobili nazaj, ampak nekateri bi si lahko teh pol leta privoščili malo lepše življenje, otroci, ki plačujejo dodatek tem staršem, bi lahko svojim otrokom, vnukom teh ljudi kaj nudili. Marsikateri izmed njih bo do sedaj si lahko privoščili kvečjemu lepši nagrobnik. Torej, kadar obravnavamo take stvari, bi takrat aprila morali razmišljati o ljudeh, ne pa o tem, kdo je vložil zakon.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Šega.

Gospod Sajovic, izvolite.

Hvala lepa.

V Poslanski skupini Gibanja Svoboda nujnemu postopku in obravnavi te točke ne bomo nasprotovali. Razumemo zgodbo bistveno širše in bistveno drugače, kot jo je razumela prejšnja opozicija. Za izhodišče si vzamem samo sporočilo, ki smo ga dobili iz Nemčije,

da tam sistem dolgotrajne oskrbe gradijo in korigirajo že 15 let, pa še vedno ni idealen. In tako se obravnavajo resne države. In zato seveda jaz cenim, da boste stvari, ki niso dobre, popravljali, odpravljali, se jim bom tudi pridružil, to presega domet politike, kaže se pa, da seveda zakon ni tako slab, da tudi prihodki zbiranja sredstev ne smrdijo več. Moramo pa paziti na odhodke. Noter imamo določbo o pavšalu, 300 evrov vsem. Vprašati se je treba, kakšno je to sporočilo drugim javnim uslužbencem, posebej v luči enega nenavadnega intervjuja iz teh dni, ki obravnava višek uslužbencev v javnem sektorju, pomanjkanje v gospodarstvu in če damo eni skupini kar tako, ad hoc, pavšalno, en signal, ga bodo zagotovo slišale tudi druge skupine in vsi skupaj bomo imeli izziv. Kar se pa tiče poprave krivic, gospod Šega je povedal, ampak tudi danes bolje pozno kot nikoli, za to ne nasprotujemo.

Najlepša hvala, gospod Sajovic. Bi še kdo razpravljal?

Gospa Godec, izvolite.

Ja, jaz bi samo replicirala gospodu Šegi.

Tega zakona oziroma teh popravkov ne bi bilo, če bi prejšnji minister Maljevec iz vaših vrst ne sprejel oziroma celotna vladna koalicija takšen zakon, ki je pač omogočila te anomalije. In če bi takrat tega ne bi bilo, tudi danes ne bi popravljali zakona oziroma se bo še verjetno popravljalo. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli nujni zakon, zato, ker je potrebna uveljavitev do 30. septembra. Torej, da se vendarle popravijo krivice, krivice, ki jih je prejšnja vlada storila tistim, ki so danes v domovih za starejše. Hvala.

Najlepša hvala, gospa Godec.

Bi še kdo razpravljal? Ni razpravljavcev, zato zaključujem in prehajamo na glasovanje.

Glasujemo o sklepu, da se Predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe obravnava po nujnem postopku.

Glasujemo. Kdo je za? Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Gremo na 1. točko dnevnega reda, to je na Pripravo predloga odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora.

Delovno besedilo predloga odloka ste prejeli v ponedeljek, 7. septembra 2026. Pripravljeno je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, ki ga je Državni zbor sprejel na 12. izredni seji 9. junija 2026. Ker so se z zakonom spremenila delovna področja nekaterih ministrstev, je treba nekoliko prilagoditi tudi pristojnosti nekaterih delovnih teles.

Pa kar odpiram razpravo. Bi kdo razpravljal? Gospod Sajovic.

Hvala lepa.

Vsaka vlada ima dolžnost in pravico, da ministrstva razreže tako, kot misli, da je za to državo najbolje, s tem se strinjamo, temu sledi tudi razrez v delovnih telesih. Tudi to razumemo, imamo pa pobudo, da se recimo pri lokalnih volitvah, ki so, kar je razumljivo in logično, da se z njimi ukvarja Ministrstvo za notranje zadeve, da tam ostanejo vse volitve na enem mestu, zakaj bi bile lokalne volitve bistveno drugačne in jih dajemo na področje lokalne samouprave. Ne vidim te potrebe, niti razloga. Ministrstvo za notranje zadeve, skrb za javno upravo. Mislim, da bi bilo pametno, da so vse volitve, ki jih imamo v tej državi, na enem mestu.