Dobro jutro vsem skupaj. Torej, spoštovane članice, spoštovani člani odbora, spoštovani vabljeni na seji odbora, začenjam 1. sejo Odbora za infrastrukturo in energetiko.

Obveščam vas, da so bili za to sejo zadržani in se ne morejo udeležiti seje naslednji člani. Torej, do zdaj imam obvestilo zgolj za Vladimirja Šego. Nimamo ... Aha, hvala, imamo tudi eno obvestilo o nadomeščanju, in sicer gospa Andreja Katič nadomešča poslanca Damijana Bezjaka Zrima.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, s sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami: 1. točka Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2025, 2. točka Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2025 in 3. točka Poročilo o izvajanju projekta drugi tir Divača-Koper, vključno s poročilom o izvajanju projekta vzporedni tir. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Kot običajno ob predstavitvah poročila agencije, skladno s prakso iz preteklih let predlagam, glede na to, da je letno poročilo pripravila agencija tako za 1. kot za 2. točko, predlagam, da se združita 1. in 2. točka, da se poda poročilo v celoti za obe točki, da se tudi razprava opravi za obe točki skupaj. In seveda najprej sprašujem, če ima kdo od članov odbora kaj proti temu. Če ne, potem smatram, da je tako sprejeto in bomo 1. in 2. točko obravnavali skupaj.

Torej Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2025 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi 37. člena Energetskega zakona, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2025 pa na podlagi 53. člena Energetskega zakona. Odbor za infrastrukturo in okolje torej in prostor, oba odbora dokumenta obravnavata na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Začenjam torej obravnavo obeh dokumentov in dajem najprej besedo predstavnici Agencije za energijo, direktorici magistri Duški Godina. Izvolite, gospa.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Sprva si, glede na to, da sta dve točki, želim predstaviti poročilo o stanju na področju energetike v preteklem letu. Agencija za energijo vsako leto pripravi pregled stanja na področju energetike za preteklo leto in o tem poroča Evropski komisiji, Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru. Tudi v poročilu za leto 2025 so celovito predstavljena ključna dogajanja in spremembe v zvezi z oskrbo z električno energijo, plini in toploto in tudi podatki o napredku pri zagotavljanju učinkovite rabe energije ter varstvu pravic odjemalcev.

V letu 2025 je bilo v elektroenergetski sistem iz proizvodnih enot, ki so v Sloveniji priključene na prenosni distribucijski sistem, prevzeto 13 tisoč 719 gigavatnih ur električne energije, od tega 40,1 odstotek iz obnovljivih virov energije. Ob upoštevanju celotne proizvodnje v NEK je Slovenija tudi v letu 2025 neto izvoznica električne energije. Dejanski delež primarnih virov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji, če upoštevamo le 50 odstotkov proizvedene in sistem prevzete električne energije iz nuklearke, znaša 51,8 odstotkov iz obnovljivih virov energije, 24,4 odstotke fosilnih goriv in 23,8 odstotkov jedrsko gorivo. Podatki v tem poročilu kažejo, da se je tudi v preteklem letu povečala proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah, in sicer za 25 odstotkov glede na leto 2024, a je zaradi manjše proizvodnje v hidroelektrarnah skupna proizvodnja iz obnovljivih virov energije v letu 2025 za 13,3 odstotkov nižja kot v letu 2024. Zaradi manjše proizvodnje v hidroelektrarnah in Termoelektrarni Šoštanj je bila skupna domača proizvodnja nižja, zato smo z njo pokrili le 82 odstotkov domače porabe električne energije. Po ocenah Inštituta Jožef Stefan je delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v letu 2025 dosegel 25,4 odstotka, s čimer smo drugič po letu 2020 z lastnimi proizvodnimi viri presegli zastavljeni cilj. K temu je največ prispevalo zmanjšanje porabe energije v prometu. Kljub doseženemu napredku pa ostaja cilj 33 odstotnega deleža obnovljivih virov do leta 2030 še precej oddaljen. V preteklem letu je obratovalo dobrih 64000 proizvodnih naprav za samooskrbo. Delež odjemalcev, ki so hkrati tudi proizvajalci električne energije, se je povečalo na 6,6 odstotkov, beležimo tudi ponovno povečanje skupnega števila električnih vozil. V letu 2025 je bilo registriranih 29219 električnih vozil in delujočih 2545 javnih polnilnih mest. A glede na skupno registriranih vozil, na skupno število registriranih vozil v Sloveniji je v kategoriji osebnih vozil in lahkih tovornih vozil skupni delež električnih vozil še vedno zgolj dvoodstoten. Na ravni Evropske unije je dobrih 6 odstotkov. Skupna izmerjena poraba električne energije vseh končnih odjemalcev je bila v preteklem letu za 4,2 odstotka višja kot v letu 2024. Pri čemer je za poudariti, da je prvič v elektroenergetski bilanci upoštevana dejanska poraba na merilnih mestih z letnim netiranjem. Poraba plina se je v preteklem letu povečala za 10 odstotkov, poraba toplote pa za 4,3 odstotka. Slovenski trg z električno energijo leži na stičišču štirih velikih evropskih trgov: nemškega, avstrijskega, italijanskega in trga jugovzhodne Evrope ter je vključen v medregijsko spajanje trgov. Za dan vnaprej in znotraj dneva na vseh sosednjih mejah. Povprečne cene pasovne energije na borzah so bile za 12 odstotkov višje kot v letu 2024. Najnižjo vrednost pasovne energije so znova zabeležili na nemški borz EX in je znašala 89,32 evrov na megavatno uro, za primerjavo leto pred tem 79,57 evra. Najvišjo pa so zabeležili na italijanski borzi. Zabeležili smo 22 odstotno rast negativnih cen na trgu za dan vnaprej, najnižja negativna cena je znašala -126,46 evra na megavatno uro. Največkrat se je pojavila v aprilu, in sicer kar 72-krat. V letu 2025 beležimo 4,3 odstotno znižanje povprečne, znižanje povprečne letne končne rabe oskrbe za značilnega gospodinjskega odjemalca cene. Ta cena je bila bistveno nižja od povprečja EU in tudi nižja kot v vseh sosednjih državah. Beležimo pa tudi 12,6 odstotno znižanje končnih cen oskrbe za povprečen poslovni odjem. V preteklem letu smo zabeležili tudi vrednost na najvišjo raven naložb v omrežja za distribucijsko, za distribucijo električne energije in delež podzemnih vodov v distribucijski sistem je ob koncu leta 2025 znašal dobrih 56,4 odstotka. Do konca leta 2024 je bilo že 98,8 odstotkov vseh merilnih mest v Sloveniji opremljenih z naprednimi števci. Na področju trga s plinom, s plini beležimo 9,3 odstotkov več prenesenih količin plina, zaradi 10 odstotkov večje porabe plina vseh končnih odjemalcev. Beležimo tudi 36 odstotkov manj prenesenih količin plina od drugih prenosnih sistemov. Slovenija je izgubila, dejansko izgubila vlogo tranzitne države za plin. Zabeležili smo tudi 584 manj odjemalcev plina kot v letu 2024 ter 25 odstotni padec priključitev na distribucijske sisteme. Nižje pa so bile tudi cene plina, in sicer za vse skupine odjemalcev, pri čemer je bila cena oskrbe s plinom za gospodinjstva v letu 2025 kar 27 odstotkov nižja od povprečja EU. V letu 2025 je bilo več kot 90 odstotkov uvoženega plina tako imenovanega avstrijskega porekla oziroma uvoženega iz smeri Avstrije. Presenetljivo se je zmanjšal uvoz plina iz Alžirije. Iz vidika varstva pravic odjemalcev je za izpostaviti ponovni upad števila odklopov odjemalcev, tako električne energije kot tudi plina. Najpogostejši razlog za odklop električne energije še vedno ostaja neplačilo, večina odklopov plina pa se izvede na zahtevo odjemalca, iz česar sklepamo, da je večinski razlog prehod na drug energent. Na področju oskrbe s toploto beležimo za 4,7 odstotkov višjo porabo glede na leto 2024. Pri proizvodnji toplote je plin prevzel vlogo primarnega energenta. Beležimo za skoraj 17 odstotkov manjšo porabo premoga in 18,9 odstotni delež obnovljivih virov energije. 70,1 odstotkov distribuirane toplote je bilo proizvedene v kogeneracijskih procesih. Dobrih 58 odstotkov distribucijskih sistemov pa je glede na merila energetskim z zakonom energetsko učinkovitih. Povprečna maloprodajna cena toplote je bila v preteklem letu 3,5 odstotkov nižja kot v letu 2024. Najvišja še dalje ostaja v Ravnah na Koroškem, sledi Trbovlje in Maribor, najnižja pa je tudi v letu 2025 bila v Velenju in Šoštanju.

In še nekaj besed o poročilu, o letnem poročilu o delu agencije. Pravkar predstavljeno poročilo o stanju na področju energetike v preteklem letu je ena izmed obsežnih in pomembnih nalog agencije, a še zdaleč ni edina. Agencija za energijo je nacionalni regulativni organ na področju trga z energijo, ki s svojimi pravili, usmeritvami in odločitvami ter nadzorom zagotavlja stroškovno učinkovito delovanje izvajalcev dejavnosti prenosa in distribucije električne energije in zemeljskega plina; skupno gre za 19 podjetij. Agencija nenehno spremlja poslovanje teh podjetij, ki jih usmerja v stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti in razvoj omrežij, ki bo zagotavljal zanesljivo, varno in trajnostno oskrbo z energijo, ki mora biti tudi cenovno dostopna. Agencija vsem navedenim podjetjem na podlagi metodologije z odločbo zameji stroške poslovanja. Vsako leto znotraj regulativnega okvira spremlja in z odločbo ugotovi odstopanja. Načrtovani oziroma priznani stroški reguliranih podjetij se odrazijo v tarifah za obračun omrežnine, ki jo plačujejo odjemalci. Ob tem agencija spremlja poslovanje in daje soglasja tudi k izhodiščni ceni toplote.

Poleg navedenega, agencija nadzira delovanje trga, izvaja stalni monitoring trga in na podlagi evropske uredbe vodi preiskave za ugotavljanje in preprečevanje tržnih manipulacij in zlorab trga. Agencija tudi odloča o sporih med uporabniki omrežja in operaterji, odloča kot drugostopenjski organ v pritožbah zoper soglasja za priključitve, izdaja deklaracije in odloča o podporah za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in soproizvodnji. Spremlja in poroča o izpolnjevanju ciljev na področju učinkovite rabe energije in izvedbe energetskih pregledov. Agencija je tudi nadzorni organ s pooblastili, kot jih imajo posamezne inšpekcijske službe, ter je tudi prekrškovni organ. Evropska in nacionalna zakonodaja naloge regulatorjev nenehno širi, saj je področje energetike v povezavi s cilji Evropske unije o doseganju podnebne nevtralnosti in vzpostavitvi zares delujočega notranjega trga z energijo pred številnimi izzivi. Tako z vidika razvoja in delovanja omrežij kot pravilno delujočega trga z energijo, ki potrošnikom zagotavlja trajnostno naravnano energijo po dostopnih cenah.

Tudi v letu 2025 je agencija odgovorno izvedla vse naloge, tako tiste, ki smo si jih zastavili v programu dela, kot tudi tiste, ki jih nismo mogli načrtovati, ob tem pa smo ravnali tudi stroškovno učinkovito, saj so bili odhodki agencije po načelu denarnega toka za 8,3 odstotke nižji od načrtovanih. Podrobneje so dosežki v preteklem letu tudi slikovno prikazani v poročilu, ki je danes pred vami.

Toliko za enkrat na kratko iz moje strani, sicer pa na vsa dodatna vprašanja z veseljem odgovorim. Hvala.

Hvala lepa, direktorica.

Zdaj dajem besedo doktorju Žagarju z Ministrstva za infrastrukturo, izvolite, doktor Žagar, državni sekretar.

Hvala lepa za besedo.

Tako kot je bilo že rečeno, Agencija za energijo je v skladu s 53. členom Energetskega zakona najmanj enkrat letno pripravi tako poročilo o stanju na področju energetike in ga predloži tako Vladi in Državnemu zboru Republike Slovenije kot tudi poročilo o delu agencije, letno poročilo o delu agencije, ki ga predloži Državnemu zboru.

Zdaj, po prvem odstavku 33. člena Energetskega zakona je agencija pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti samostojna in neodvisna. Direktor, zaposleni in člani sveta agencije v svojem delu niso vezani na sklepe, na navodila ali usmeritve državnih organov, organov lokalne skupnosti ali drugih organov pravnih oseb ali posameznikov, niti takih navodil ali usmeritve ne smejo zahtevati. Agencija tudi sama odloča glede svoje notranje organizacije in sistematizacije, samostojno pa se odloča tudi o potrebnem številu zaposlenih in finančnih virov za učinkovito izvajanje svojih nalog, ki so opredeljene v svojem programu dela in finančnem načrtu dela. O tem programu dela in finančnem načrtu je govora v letnem poročilu Agencije za energijo za leto 2025, ki je pač tema te prve točke, pripravljen na podlagi osem..., štiridesetega(?) člena Energetskega zakona in je poročilo o samem poslovanju agencije kot inštitucije in je predvsem računovodsko in poslovno poročanje o izvrševanju finančnega načrta in poslovanju Agencije za energijo. Ravno zaradi neodvisnosti in ker ne gre za vsebinsko oceno stanja slovenskega energetskega sistema, se ta poročila v bistvu na Vladi ne daje nobene pristojnosti za sprejetje, tako da ga v bistvu poslušamo. To je v skladu z 48. členom, Vlada Republike Slovenije daje pristojnosti za sprejetje, podelitev ali dajanje soglasja k letnemu poročilu agencije. Druga točka je pa poročilo o stanju na področju energetike. Pa je pomembno strokovno regulatorna ocena energetskega sistema in je pripravljen na podlagi 53. člena Energetskega zakona. Temelji na podatkih in ugotovitvah, ki jih agencija pridobiva pri izvrševanju svojih zakonskih tonih nadzornih in monitorskih nalog. Je eno zelo pomembno poročilo direktorice. Hvala lepa za zelo natančno poročanje o tem stanju. Za vlado je to poročilo in ti podatki so pomembni za odločanje o prihodnosti, za oceno dejanskega stanja energetskih tokov na trgu in tudi v omrežjih.

Tako kot je bilo že rečeno, bi mogoče izpostavil samo ene par takšnih vsebinskih zadev. Na področju recimo električne energije je zanimivo bilo, da kljub temu, da se je v bistvu ja, proizvodnja iz obnovljivih virov energije, sonca se je povečala, vendar je recimo skupna proizvodnja obnovljivih virov energije na področju elektrike pa se je zmanjšala, kar je bila slaba hidrologija. To nam kaže, kako je v bistvu ta cilj obnovljivih virov energije zelo odvisen od vremena. Pač, če je veliko vode, pa lažje dosegamo cilj, če je malo manj vode, težje dosegamo cilj. Tako da tukaj nam daje mogoče razmislek, kako v bistvu te cilje si postavljati tudi v prihodnosti.

Druga pomembna stvar, ki izhaja iz tega področja pa mislim, da je prav, da poudarjamo tukaj in tudi v Evropski uniji je pa, da Slovenija na tem področju nizkoogljičnih virov, skupaj s svojim deležem v Jedrski elektrarni Krško z obnovljivimi viri energije že zelo dobro kotira na teh panelih. Kajti, mi imamo več kot 80 procentov vse proizvodnje že nizkoogljične oziroma brez izpustov toplogrednih plinov. In seveda tudi na ta način niso odvisni od fosilnih virov energije, ki je eden izmed glavnih problemov za hitra, nepredvidljiva cenovna gibanja na teh trgih. Namreč, cene uvoženih fosilnih virov energije so danes zelo volatilne.

Na drugem področju, kar se tiče oskrbe s plinom, se strinjamo, da se v bistvu po teh izrazitih spremembah v letu 2022, so se tudi v letu 2025 in tudi letos se to nekako nadaljuje. Razmere na oskrbi s plinom so se umirile, stabilizirale. Pomembno dejstvo k temu je pač, da je celotna Evropska unija, oskrba plina z Evropsko unijo se je spremenila bistveno. Pred letom 2022 smo bili zelo odvisni od plina, ki je prišel po ceveh iz izhoda iz Rusije. Danes je tega v bistvu zelo malo. Večina plina, bom rekel, prihaja v tej obliki utekočinjenega zemeljskega plina preko terminalov, se pravi tankerji ali pa iz Severnega morja z Norveške. Tako da to je in tudi zato so se obrnili in spremenili razmere na slovensko plinovodno mrežo, ki ni več takšnega tranzitnega značaja. Plinski tokovi tukaj se obračajo, kar pa predstavlja potem nek drug izziv za prihodnost, da mogoče načrtujemo malo več povezav v drugo smer, ker mogoče bodo ti plinski tokovi se tudi malo drugače obrnili v prihodnosti.

Pozdravljamo tudi zelo pregleden nadzor dobave toplote, se pravi ogrevanja. Tukaj se mi zdi zelo pomembno te ugotovitve, da so nekatere občine imajo to boljše urejeno, imajo več obnovljivih virov energije, že manj, nizkoogljične sisteme tudi, nekatere pa imamo še vedno v zaostanku. In tudi tukaj, če prav razumem, je občina Velenje ena izmed občin, ki ima najcenejše ogrevanje s toploto daleč naokrog.

Tako da to poročilo, kot sem rekel, je korektno, nam zelo koristi pri deli, pri delu. Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko tudi ocenjuje, da je poročilo Agencije za energijo zelo korektno, da je dober pogled na dogajanje v energetiki v letu 2025. In na podlagi energetskega zakona se Vlada s tem poročilom, v bistvu s sklepom seznani. Tako da Vlada je 3. septembra sprejela sklep na 132. seji, pardon, na 122. seji, ki je potekala 29. junija je sprejela sklep, da se seznani s tem poročilom. Tako da hvala lepa za besedo, s tem tudi zaključujem-

Hvala lepa doktor Žagar. Zdaj dajem pa še besedo predstavniku Državnega sveta, gospod Pogačar, izvolite.

Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in seveda vsi prisotni. Zdaj, dovolite mi, da naredim kratek povzetek obeh mnenj, kajti celotna mnenja sta bila poslana z gradivom. Kot rečeno, se je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj seznanila z letnima poročiloma Agencije za energijo ter poročilom o stanju na področju energetike. Komisija je obe poročili ocenila kot strokovno in korektno pripravljeni ter pozitivno ocenila delo Agencije za energijo, ki s svojim delom zagotavlja pomembno strokovno podlago za spremljanje razmer na področju energetike in pripravo nadaljnjih ukrepov. Komisija kot pozitivno izpostavlja rekordne naložbe v distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so v letu 2025 dosegle 267 milijonov evrov. Ustrezno zmogljivo in odporno omrežje je namreč ključno za priključevanje novih proizvodnih naprav, zlasti iz obnovljivih virov, pa tudi za razvojne naložbe na lokalni ravni. Komisija zato pričakuje, da bodo izvedene naložbe omogočile hitrejše priključevanje novih zmogljivosti, ter izboljšale zanesljivost oskrbe. Ob tem pa opozarja na zmanjšanje domače proizvodnje električne energije, ta je v letu 2025 znašala 10 tisoč 948 gigavatnih ur, leto prej pa 12 tisoč 328. Delež pokrivanja domače porabe za domačo proizvodnjo pa se je zmanjšal 27,1 na 82,8 odstotka. Komisija meni, da je treba temu trendu nameniti posebno pozornost z vidika zanesljive oskrbe in zmanjševanja uvozne odvisnosti Slovenije. Opozarja tudi na zmanjšanje prihrankov energije, doseženih z ukrepi učinkovite rabe energije ob hkratnem povečanju porabe. Zato poudarja potrebo po nadaljnjem spodbujanju teh ukrepov in preverjanju njihove učinkovitosti.

V razpravi je komisija posebno pozornost namenila zelenemu prehodu. Ocenjuje, da bo za njegovo uspešno izvedbo poleg povečevanja proizvodnje iz obnovljivih virov treba zagotoviti zadostne domače proizvodnje zmogljivosti, pravočasno krepitev omrežja ter usklajen razvoj proizvodnih in omrežnih zmogljivosti. Pri umeščanju energetskih objektov v prostor pa je treba zagotoviti predvidljive in strokovno utemeljene postopke, ter ustrezno vključevanje tudi lokalnih skupnosti. Komisija je odprla tudi vprašanje zanesljivosti oskrbe na lokalni ravni, zlasti pogostih in kratkotrajnih prekinitev oskrbe na posameznih območjih, ter pristojnosti Agencije za energijo pri zagotavljanju kakovosti distribucije. Zanimalo nas je tudi, prihodnje gibanje omrežnin in vpliv načrtovanih naložb v omrežje na gospodarske odjemalce. Komisija meni, da mora biti nadaljnji razvoj energetike usmerjen v povečevanje domačih proizvodnih zmogljivosti, krepitev omrežij, učinkovito rabo energije in zmanjšanje uvozne odvisnosti. Pri tem je pomembno pravočasno sprejemanje ključnih strateških odločitev in zagotavljanje jasne ter predvidljive razvojne usmeritve energetskega sistema. Na izpostavljena vprašanja je komisija prejela pojasnila direktorice Agencije za energijo ter državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, ki so podrobneje, kot sem že na začetku rekel, navedena v pisnem mnenju komisije.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Pogačar.

Torej, zdaj, preden začnemo z razpravo, bi dal en proceduralni predlog, predlagam seveda, da predstavniki agencije pa ministrstva ne odgovarjajo povsem na koncu, ampak da nekako združimo, tako kot običajno v teh naših razpravah, tri vprašanja nas poslancev, pa odgovorijo zato, da bo zadeva šla bolj vsebinsko močno. Ima kdo kakšen nasproten predlog temu? Nimate. Okej. Če se vsi strinjate, potem odpiram razpravo. Prva se je prijavila k besedi gospa, izvolite.

Hvala za besedo.

Moram opozoriti na izjemno visoke cene električne energije za energetsko intenzivna podjetja, ki električno energijo dnevno kupujejo na borzi. Cena električne energije v skladu z obstoječim režimom prodaje in odkupa tekom dneva za največje odjemalce nedopustno niha. Kot primer lahko povem za jeklarsko podjetje Si-Metal, kjer se dnevna cena megavatne ure električne energije giblje od 150 do 700 evrov. So pa tudi dnevi, ko najvišja cena doseže tudi okoli 1000 evrov za megavatno uro. Tako nepredvidljive cene električne energije so ključni problem pri načrtovanju in obvladovanju stroškov. To predstavlja recimo vsi Si-Metalu kar 20 procentov v ceni končnih izdelkov, se pravi, cena električne energije in tako se poslužujejo povsem neprimernih ukrepov varčevanja tako, da v času najvišje cene megavatne ure dnevno ustavljajo proizvodnjo in s tem tako visoka cena električne energije tudi povzroča, da niso konkurenčni na svetovnem trgu, kjer je recimo kot na primer Francija in Nemčija, to sta državi, ki s svojimi ukrepi zagotavljajo največjim jeklarskim podjetjem znatno nižje cene električne energije, tudi do 20-krat, če gledamo to najvišjo, se pravi okoli 50 evrov za megavatno uro. Zato se sedaj slovensko energetsko intenzivna podjetja povezujejo in predlagajo vladi, da bi omogočila in spodbujala dolgoročne dvostranske pogodbe med domačimi državnimi proizvajalci električne energije in slovensko energetsko intenzivno industrijo. Predlagajo tudi prenovitev tarifnega sistema omrežnin, in sicer tako, da bi vlada in Agencija za energijo uvedli posebne tarife ali razbremenitve v času največjih obremenitev omrežja. In kot tretjo predlagajo še okrepitev naložb v domače vire proizvodnje, in sicer so ti veliki porabniki pripravljeni soinvestirati v nove državne proizvodne enote električne energije, ki bi jim nato zagotavljala konkurenčne cene elektrike. Skratka industrija pričakuje dolgoročne ukrepe. Sicer so subvencije dobrodošle kratkoročno, ampak dolgoročno ne pomenijo rešitve za ta podjetja. Zato me zdaj zanima ali je vlada pripravljena omogočiti neposredno povezavo med domačo proizvodnjo električne energije z domačo industrijo. Drugo pa, drugo področje je to, kar ste omenili, gospa z agencije, zakaj je cena daljinskega ogrevanja v občinah, ki ste jih omenili, na primer Ravne na Koroškem, Trbovlje in tako dalje, še vedno najdražja v Sloveniji. Ali je razlog koncesionar, družba Petrol?

Hvala.

Hvala lepa, gospa Šater.

Naslednji je gospod Lah.

Ja, hvala za besedo.

Jaz bi se najprej seveda zahvalil agenciji in pa ministrstvu za, predvsem agenciji za to predstavitev. Mislim, da je bilo povedano kar veliko število ključnih podatkov. To poročilo, predvsem poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji, je letos 25. po vrsti. Prvo je bilo narejeno za leto 2001, takrat, ko se je pravzaprav energetski trg v Sloveniji začel zares odpirati in potem je pač tekel ta proces do danes. Danes je pač to poročilo kar zelo debela knjiga, ki jo tudi strokovna javnost zelo vedno, vsako leto čaka tudi za svoje delo. In res vsebuje široko paleto vseh podatkov, res prikazuje pravzaprav celotno energetiko slovensko, razen tekočih goriv. Tako da to bi tudi posebej opozoril vse poslanske skupine, ko včasih potem imamo razprave o kakšnih bolj konkretnih problemih, tako kot je recimo kolegica prej omenila ene težave, da potem tudi pogledamo v to poročilo, pa se, potem govorimo o dejanskih konkretnih in strokovnih podatkih. Recimo, ko se pogovarjamo o cenah električne energije, se vidi iz poročila, da so bile v lanskem letu kar solidne in sprejemljive, nižje kot v EU in nižje kot v vseh sosednjih državah . to je bilo pravzaprav vsa pretekla štiri leta. Recimo potem določeni podatki tudi kažejo, da smo na področju zelenega prehoda, mislim, da nismo tako slabi v Sloveniji, da ukrepi se izvajajo, da nekateri ukrepi tudi prijemljejo in dajejo rezultate, sploh recimo proizvodnja iz sončnih elektrarn, ne. Za hidrologijo je seveda povedal gospod državni sekretar, tam je stvar različna od leta do leta in seveda zato se nam ta pokritost porabe z domačo proizvodnjo pač iz leta v leto spreminja, pa nekako se giblje med, kaj pa vem, 82 pa 95 odstotkov. Predvsem je pa pomembno za energetsko politiko, da bomo ta odstotek pokritosti porabe z domačo proizvodnjo še tudi v prihodnosti obdržali čim bolj visok. Mislim, da so tudi cilji nekaterih strategij, da leta 2040 z seveda ustreznimi ukrepi, predvsem vlaganji v proizvodne vire pridemo na sto procentno pokritost. Ker to je tudi, v bistvu ta izraz uvozna odvisnost dandanes ni več ta pravi, ampak bolj gre za to pokritost, ker smo pač v razmerah energetskega trga in včasih se lahko tudi v tujini ceneje kupi energija za neko določeno obdobje in podobno, tako da tako pridemo do teh podatkov. Skratka mislim, da je poročilo tako kot vsako leto res zelo podrobno, zelo natančno prikazuje tudi določena področja, ki niso neposredna pristojnost agencije, ampak zaradi celotne slike, ne, recimo proizvodnja, energetska politika ni naloga Agencije za energijo, ki je energetski regulator, vendar mislim, da je ravno v tem poročilu skozi ta leta se, oblikovale so se vse te vsebine, tako da je res, bom rekel, zbrana cela energetska slika na enem mestu.

Tako da toliko mogoče z moje strani. Poročilo bi pač v bistvu pohvalil. Hvala lepa.