Spoštovane članice in člani, spoštovani vsi prisotni, vabljeni, državna sekretarka, predstavniki ostalih institucij. Začenjamo našo 1. redno sejo. Zadržani na tej seji so Nataša Sukič, Felice Ziza in Sandra Gazinkovski. Kot edino pooblastilo do zdaj smo prejeli samo nadomestna članica Sandra Gazinkovski bo Lucija Tacer Perlin, ostalih pooblastil nismo prejeli. Udeležbo so na današnji seji opravičili ministrica Suzana Lep Šimenko, Bernard Sadovnik in Zveza slovenskih organizacij.

In tako bomo prišli kar na dnevni red današnje seje komisije. V poslovniškem roku ste prejeli gradivo, vabilo, predlogov za širitev in dopolnitev dnevnega reda ni bilo.

Tako da bomo začeli kar s 1. točko dnevnega reda. In bi kar besedo predal nekdanji ministrici, sedanji državni sekretarki Heleni Jaklitsch, ki nam bo predstavila kaj vse dobrega je bilo narejeno za Slovence v zamejstvu in po svetu na vseh področjih v letu 2025. Naj povem, za članice in člane komisije, da je to gradivo. Tudi ena dobra podlaga za naše nadaljnje delo, da malo vidite kaj se počne in kakšne so aktivnosti na tem področju, ker bomo v naslednjih sejah skupaj z uradom tudi in ostalimi ministrstvi organizirali po področjih, bodisi civilni del civilnih organizacij iz zamejstva in sveta. Tako da letošnje leto bo bolj namenjeno seznanitvi delu za nazaj in kaj aktualno počnejo naše naši predstavniki raznih organizacij. Današnja seja pa je, kot rečeno, namenjena letu 2025. Gradivo ste prejeli že 2. julija, tako da ste imeli prijetno poletno branje. Verjamem, da ste ga prepričali, da ste ga prebrali in da ga boste tudi, bom rekel, podprli. Gospa državna sekretarka, izvolite besedo.

Hvala predsedujoči za besedo, pa tudi lep pozdrav vam in pa vsem članom komisije ter vsem prisotnim na današnji seji.

Obenem prinašam tudi pozdrave ministrice, ki se je opravičila na današnji seji zato, ker je na obisku pri rojakih v Združenih državah Amerike. Tako da prinašam tudi vsem nam pravzaprav tudi pozdrave rojakov, ki tam na drugi strani oceana res gojijo slovensko, slovenski duh in slovensko srce in ostajajo povezani z nami. Obenem čisto uvodoma bi se želela pred, preden preidem na vsebinski del poročila, zahvalila tudi strokovnim sodelavcem po ministrstvih, ker so pripravljali ta strokovni del za posamezni resor, sodelavcem tudi urada, ki so skrbno zbrali vse to gradivo in ga pripravili za ustrezno obravnavo na vladi.

Če ste, ko ste prebrali gradivo, ste tudi videli, da se tudi v lanskem letu je nadaljevalo dobro delo in pa skrbno delo za naše Slovence, ki živijo zunaj Slovenije, tako v zamejstvu kot po svetu,

da je pravzaprav to eno drato poročilo tudi en odraz spoštovanja Ustave Republike Slovenije, kjer je v posebnem členu tudi namenjena skrb za naše Slovence zunaj Slovenije. In tudi se mi zdi, da ves čas vsa ministrstva, pa tudi vse, tudi druge institucije se zavedajo velikega pomena, ki ga imamo, ki ga imajo naši rojaki in v letu, zdaj kar letos praznujemo 35. obletnico, naj to priložnost še izkoristim in verjamem, da v imenu tako predsednika komisije, nekdanjega ministra, katerega to je poročilo je odraz tudi odlično delo, pač dela odličnega dela, ki je bilo v lanskem letu opravljeno, tako vas kot ostalih ministrstev in ministrov. No, in naj bo ta 35. letnica pač res priložnost še za zahvalo za to, kar so pred 35 leti naši rojaki naredili, ko so bili odlična diplomacija, kar vedno znova ponavljamo, ampak se zdi, da nikoli ne dovolj za to, da smo kot samostojna država bili kmalu priznani, in da tudi dober glas o naši domovini, državi tudi s svojim delom prenašajo pač tudi v svojih domovinah, ki so postale njihove nove domovine, krepijo.

Zdaj pa k poročilu, glede na to, da je gradivo bilo že, ste ga že prejeli, bi šla v podrobnosti, morda potem na razpolago za vprašanja, tako z vidika urada. z nami so tudi strokovni sodelavci, državna sekretarka z Ministrstva za kulturo, če bodo kakšna podvprašanja, bodo zagotovo lahko strokovno in dobro odgovorili. Sicer pa glede na sredstva, vidite v tabeli, sprva je tabela, ki povzema vse, finančno strukturo, ki je bila v lanskem letu, sredstva, ki so bila namenjena za naše Slovence zunaj meja, seveda je največji del gre za Slovence v zamejstvu, kar je logično, gre za naš skupni gospodarski, kulturni, narodni prostor, zato je seveda ta skrb za Slovence toliko bolj potrebna in pomembna. Govorimo o 18 milijonih in pol, ki so bili namenjeni, seveda je logično, da največji delež ali pa pač pričakovano največji delež nosi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je pravzaprav tisti koordinator in nekje vez med strukturami, društvi, posamezniki, ki delujejo zunaj Slovenije, pa tudi znotraj Slovenije, ko gre za vprašanje Slovencev zunaj meja naše domovine. Tudi v preteklem letu, zdaj, če smo ta finančni del, kot vidite, je velik delež in zelo pomemben delež namenja tudi Ministrstvo za pristojno za izobraževanje. Njihova skrb, in to velja posebej še poudariti, je za to krepitev slovenskega jezika izobraževanja, tako da na tem mestu verjamem, da velja tudi zahvala vseh nas. Potem pomembno je tudi področje gospodarstva, tudi začela se deluje koordinacija, imamo nekaj zamejskih koordinacij, ki so bile ustanovljene v preteklih letih, ki so zagotovo odlična osnova in tudi ta vez za delo na različnih področjih, tako izobraževanja, kulture, gospodarstva in pa tudi kmetijstva, pa seveda že dolga leta deluje. Potem mogoče samo še, kar bi poudarila, da seveda ni samo to, ko gledamo pač finančni okvir, teh 18 milijonov pa pol v skupni vrednosti, ki je višji znesek kot v letu 2005, 2024, kar je seveda razveseljivo. Ampak velja tukaj v tem poročilu ste lahko prebrali, ne samo te finančne projekte, ampak tudi zelo pomembne so v bistvu projekti, aktivnosti, ki jih različna ministrstva, urad in pa različna ministrstva res izvajajo, niso mogoče finančno ovrednotena, so pa pravzaprav izjemnega pomena, to je ta vsakodnevni tedenski stik z našimi rojaki, to je to stalno povezovanje, svetovanje, tudi razstave, v lanskem letu smo imeli odlično razstavo, ki je prikazovala družino iz doline, ki jo je pripravil inštitut v dolini. Potem so to tudi srečevanja z različnimi predstavniki oblasti v sosednjih državah, tudi o tem je beseda v poročilu, kar je bilo zagotovo tudi zelo dobro, ker tudi na tej ravni lahko marsikaj prispevamo k boljšemu položaju naših Slovencev predvsem v zamejstvu. Kaj bi še poudarila? Mogoče zdaj ne vem, ali grem po posameznih ministrstvih, je to potrebno, kaj je bilo ali je v tem začetnem, uvodnem delu dovolj? Vsekakor pa naj še enkrat poudarim, da je tudi iz poročila razvidno, da je res ta skrb za naše rojake vseprisotna in verjamem, da bo tako tudi ostalo.

Hvala.

Hvala lepa. Ja,

Nadaljevanje) ko je poročilo tako dobro in izčrpno napisano, se mi zdi smiselno potem odgovarjati na morebitna vprašanja. Tudi ostali predstavniki Vlade, ki ste danes tukaj prisotni in ministrstev, ste dali svoj prispevek k temu gradivu. Če želite dodatno ga obrazložiti se prosim prijavite k besedi. Sicer pa, kot rečeno, sem bolj s stališča, da se odgovarja na morebitna vprašanja in da damo najprej vabljenim seznam vabljenih ste tudi prejeli s sklicem same seje. Tako da bi potem v zadnji fazi pa tudi članice in člani, če boste imeli dodatna vprašanja za pojasnila dobili besedo. Tako da najprej pozivam k besedi, če želi kdo od vabljenih na sejo dati svoj prispevek k temu poročilu, izvolite. Korajžno, pogumno. Izvolite.

Zastopam Narodni svet koroških Slovencev, zastopstvu še predsednika Valentina Inzka, ker smo imeli vmes neposredne volitve Narodnega sveta. Kot prvo bi se rad zahvalil Republiki Sloveniji v celoti, specifično uradu za izredno dobro sodelovanje, ki je temeljilo, bi rekel, na dobrih medsebojnih odnosih, redni izmenjavi aktualnih tematik.

Izpostavil bi samo tri zadeve. V odnosu do Republike Avstrije, ki zdaj po takratni podvojitvi podpor po 25-letni stagnaciji zopet krajša podporo vsem manjšinam, tudi koroškim in štajerskim Slovencem. Bi rad opozoril na to, da je treba redno z avstrijskimi sogovorniki opozoriti na sledeče dejstvo. Približno dva milijona podpore Republike Slovenije, ki je namenjena Slovenski narodni skupnosti v Republiki Avstriji gre od tega 10 procentov v avstrijski proračun, ki v zahvalo za to krajšo podporo manjšinam. Mi tam plačujemo davke. In to gre v avstrijski proračun s slovenskim denarjem. Rad bi na to opozoril, da se avstrijskim sogovornikom to precej jasno pove, da vsaj za to vsoto bi lahko dopolnili podporo manjšini in jo ne krajšali.

Izredno rad bi se zahvalil tudi za učinkovitost dela urada prej vi kot pristojen minister, ko je šlo za rešitev otroškega vrtca v Velikovcu. To je bil takrat hiter, konkreten pristop z interventnimi sredstvi, ko smo lahko zagotovili prednakupno pogodbo za nabavo te hiše, ki je zdaj kupljena v lasti društva dvojenvečjezičnih vrtcev, je ostala v krogu naših, naše mreže dvojezičnih vrtcev. Hiša je v celoti obnovljena. Eden najlepših objektov, najlepših vrtcev, ki jih ima Velikovec. Takratna izbira je bila konec slovenščine severno od Drave ali pa hitro ukrepanje in to ji je uspelo. Danes je v tem vrtcu že 20 otrok. Na čakalni listi jih imajo 30. Po tem se šele zavemo, kaj je hitro ukrepanje takrat urada imelo trajnosten učinek, ki koristi Velikovcu in vsem, ki hočejo svoje otroke izobraževati tudi v slovenščini.

Če sem že tu, bi pa rad, ker mi je to srčna zadeva že 30 let, odkar hodim v Republiko Slovenijo, 30 let. Rad bi izpostavil morda en srednji in dolgoročni cilj ravno na primeru Velikovca. Spomnim se enega strateškega posveta v tej dvorani, ko je šlo za strateški nakup zemljišč, objektov v zamejstvu. In prej ko slej sanjam v Republiki Sloveniji o enem skladu, ki hitro, učinkovito, tako kot v primeru Velikovca, strateško nabavlja zadeve, ki so dolgoročno v rokah koroških Slovencev. In se tam dogajajo izobraževalni programi, kmetijski, gospodarski.

Mislim, da so te vse zamejske koordinacije en odličen primer, kako videti čez mejo Republike Slovenije učinkovito delovati, podpirati tam zamejske skupnosti in zato še enkrat iskrena hvala.

Hvala lepa. Še kdo se prijavlja k besedi? Ja, izvolite.

Gospa ___: Spoštovani predsednik komisije, spoštovana državna sekretarka, člani komisije, gospe in gospodje! V imenu slovenske skupnosti na Madžarskem bi se rada zahvalila prvotno Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za vso podporo in tudi vsem ministrstvom. Ta podpora, katero smo dobili, katero dobivamo iz Slovenije, to naj bo, to je moralna in tudi finančna podpora. Nam zagotovi možnost, da delamo v prid naše skupnosti. Lahko rečemo, da podpora s strani urada omogoča, da delajo naše kulturne skupine, da delamo na področju založništva, da izvajamo svoja dela na področju kulturnega življenja. Ministrstvo za šolstvo v veliki meri prispeva k temu, da se kvaliteta pouka na dvojezičnih osnovnih šolah viša, da imamo danes že tudi naravne govorce tam in izredno smo hvaležni, da imamo možnost imeti gostujoče profesorje tako na šolski ravni, kot tudi v osnovnih, kot tudi v vrtcih.

Kar se tiče podpore z Ministrstva za gospodarstvo, moram povedati, da prav Porabci smo lahko najbolj hvaležni Sloveniji v smislu, da smo imeli možnost izvajati gospodarski program za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Ta program je ogromno prinesel v Porabje in se veselimo, da se bo ta program tudi nadaljeval v bodoče. In danes imamo tudi tukaj Ministrstvo za kohezijo in z Madžarsko imamo tudi skupni sklad. In ta skupni sklad pa tudi na gospodarskem področju prinaša razvojne možnosti za slovensko Porabje. In tukaj se moram zahvaliti, ker tudi zdaj oziroma prav sedaj potekajo, potekajo obnove v Slovenskem domu, v kateri se pa financira že iz skupnega sklada.

In kar se pa tiče gospodarskih, športnih in kmetijskih koordinacij dejansko, jaz sem mnenja, da da to je tisto, katero ogromno lahko prinese na področju izobraževanja, sploh kar se tiče kmetijstva. Ta koordinacija je prvotno namenjena sedaj temu, športna koordinacija, dejansko mi smo na področju športa bili res začetniki, nismo imeli nič postavljenega v slovenskem jeziku. Danes lahko rečemo, da športni strokovnjaki so danes že prisotni v osnovni šoli. 23. septembra, ko bomo imeli dan slovenskega športa, se bo že to izvajalo s pomočjo slovenskih trenerjev, športnih strokovnjakih na obeh dvojezičnih šolah. Tako da in šport je tisti, s katerim lahko mi nagovorimo prav mlade in tega smo seveda izredno veseli in hvaležni.

Kot pri vsaki narodni skupnosti tudi pri nas se pojavljajo izzivi, kakšne težave in tukaj bi se rada zahvalila ponovno v Sloveniji, ker tudi takrat prisluhne nam in pride za pomoč. Nam, da, nudi pomoč. Seveda kot skupnost jaz sem mnenja, da skupaj z državno slovensko samoupravo. In mogoče tukaj bi opravičila našega novega predsednika, ker je bilo tako, da bo prišel, ampak bi on direktno prišel iz Budimpešte in je nekaj prišlo vmes, tako da danes njega ni tukaj, ampak je pa rekel, da se bo udeleževal sestankov oziroma seje komisij, da si oziroma obe koordinaciji, obe ne koordinaciji, ampak v organizaciji delajo v korist Slovenske skupnosti in pri tem, da mi normalno lahko delamo in uspešno. Se pa namenja velika zahvala Sloveniji in Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za pomoč. Hvala lepa.

Hvala lepa. Gremo na Hrvaško.

Barbara Antolić Vupora (Zveza slovenskih društev na Hrvaškem) : Hvala lepa. Jaz sem Barbara Antolić Vupora, sem predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Mi imamo 18 društev. In se bi pridružila zahvali Republiki Sloveniji, da nas akceptira kot partnerje in tiste, ki čuvamo slovenstvo na Hrvaškem.

Nadaljevanje) Kajti, društva so tista, katera resnično so temelj delovanja Slovencev na Hrvaškem. In zveza kot takšna po 30 letih je v letu 2025 prvič pridobila svoje prostore. In pri tem gre zahvala Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je prepoznalo problem tega, da sedež društev nima svojih prostorov in s tem, da jih je v letu 2025 potem pridobil. Torej zveza ima končno svoj prostor in to v centru Zagreba. Imeli smo srečo, da smo izvedli zelo tako primeren nakup, zelo veliko smo dobili za to ceno in danes bi rekla, da že ta nekretnina ceni enkrat več, kot smo za njo plačali. In se še naprej zahvaljujem uradu. Kajti, tudi to leto je prepoznal urad, da je potrebno še kakšna mala obnova in skrbi za to, da ne propade ta prostor in da se to, ta vložek ne ovrednoti. S tem, da je to začetek neke institucionalne podpore, ki smo jo začeli na Hrvaškem preko zveze, preko teh hvalevrednih koordinacij športa, gospodarstva, kulture, tudi napovedane znanstvene koordinacije, da se preko teh koordinacij vključujejo vsa ministrstva. In se mi zdi neznansko pomembno, da se pri tem združujemo tudi z drugimi zamejstvi in medsebojno z dobrimi praksami vpeljujemo potem tudi v svoje življenje zamejstva te iste.

Hvala lepa vsem, ki sodelujete, še posebej Ministrstvu za izobraževanje. Tukaj vidim gospoda Grudna, le desetletja zdaj že sodelovanja, ki je rezultiralo več kot 300 učencev, kateri se učijo slovenski jezik in kulture na Hrvaškem. In pri tem gre zahvala resnično vsem ministrom in minister iz vseh vlad, desnih, levih, onih, onih, ki so resnično skrbele za to, da se razvija in obdrži slovenstvo na Hrvaškem. Kajti glede na starostno strukturo moramo biti zaskrbljeni, kako stvar pelje v naprej. Hvala lepa.

Hvala lepa. Še kdo? Ja, izvolite.

Gospa ___: Dober dan. / Nerazumljivo/ Štajerske. Ja, pridružil se kolegom in kolegicam in bi se zahvalila za dobro sodelovanje in sem prepričana, da bo šlo to tako tudi naprej. Ne bom zdaj dolgo govorila o situaciji na Štajerskem, ampak bi rada postavila eno vprašanje. Namreč, Ministrstvo za kulturo je lani postavilo koordinacijo za kulturne organizacije v zamejstvu, bil je razpis tudi za kroženje kulture. To je bilo leto, takrat je bilo bolj kratkoročno, letos je bil ta razpis februarja in naj bi držal do zdaj, do septembra. In zdaj me pa zanima, kako izgleda s tem razpisom za kroženje kulture kulturnih dogodkov, ker doslej ni bilo nekih odgovorov na prošenj. Jaz sem vse prošnje junija oddala in bi me zanimalo tudi, če se načrtuje kaj podobnega tudi recimo za naslednje leto. Torej, kar se da, kulturniki, mi tudi lahko malo planiramo, kako in kaj.

Hvala za vaše vprašanje. Je predstavnica Ministrstva za kulturo na voljo za odgovor? Izvolite.

Hvala lepa za vprašanje.

To vprašanje se nanaša na letošnje leto. v preteklem tednu je bil na vladi sprejet rebalans proračuna, ki mora biti potrjen še v vladi. Ampak po tem proračunu je bilo ocenjeno, da je Ministrstvo za kulturo potrebuje dodatne spodbude. Uspelo nam je doseči, dodatne zneske in hkrati vse razpise, ki so bili do sedaj začasno zaustavljeni, sprostiti. Tako da boste zagotovo odgovore tudi na vprašanja glede razpisa za kroženje projektov dobili odgovor,

če ga še niste v tem tednu, ali v prihodnjem, in se bodo ti projekti sprostili zahtevki za opravljene storitve, ki so že bile v tem letu, se bodo lahko izdali in bodo tudi poplačani. Za naprej pa vsekakor računamo, tudi na takšne in tudi druge spodbude. Namreč zelo si bomo prizadevali za ta skupni slovenski kulturni prostor, kar pomeni, da meje naše države niso meje. Slovenskega naroda in tudi ne slovenskega jezika. Zato absolutno računamo, da bomo tudi tam, kjer ni, vzpostavili podlage pravne za to, da bomo lahko vključevali v naše razpise tudi zamejske Slovence.

Hvala lepa.

Še kdo želi besedo? Ja, izvolite.