Dobro jutro!

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vsi ostali prisotni!

Začenjam 12. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: podpredsednik odbora gospod Boris Mijič. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni tudi poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta in vse navzoče, zdaj smo se vsi zbrali, prav lepo pozdravljam!

S sklicem seje, tole bo malo odmevalo, bom šla jaz bolj nazaj. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela podatkov za njegovo, predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem. Prejela sem pooblastilo, da poslanca Nedeljka, da poslanec Nedeljko Todorović nadomešča poslanca Borisa Mijiča.

Gradivi k 1. in 2. točki sta vsebinsko povezani in bi ju, če se strinjate, obravnavali skupaj? Ne vidim nasprotovanja.

Torej, prehajamo na 1. in 2. točko dnevnega reda - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), evropskem certifikacijskem okviru za kibernetsko varnost in varnost dobavne verige IKT ter razveljavitvi uredbe (EU) 2019/881 (Akt o kibernetski varnosti 2) ter Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2022/2555, glede ukrepov za poenostavitev in uskladitve s predlogom akta o kibernetski varnosti 2.

Gradivo k točkama smo prejeli od Vlade 27. 8. 2026.

Na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo obeh predlogov stališč v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve in javno upravo kot matičnemu delovnemu telesu, slednji ga ni obravnaval in prosim vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, doktor Nik Gamulin, da nam predstavi predlog uredbe, predlog direktive ter zlasti predloge stališč. Izvolite.

Hvala za besedo.

Torej, Predlog akta o kibernetski varnosti 2 oziroma CSA 2 je osrednji del novega evropskega svežnja o kibernetski varnosti. Evropska komisija je 20. januarja 2026 predlagala nov akt o kibernetski varnosti 2, ki naj bi nadomestil sedanjo uredbo EU 2019/881, Akt o kibernetski varnosti.

Predlog temelji na treh glavnih stebrih, to je o okrepljenem in posodobljenem mandatu ENISA, hitrejšem, preglednejšem in širšem evropskem certifikacijskem okviru za kibernetsko varnost ter novem zavezujočem okviru EU za obravnavo tehničnih in netehničnih tveganj v dobavnih verigah IKT. Namen predloga uredbe CSA 2 je posodobiti in okrepiti evropski okvir o kibernetski varnosti z jasnejšim in razširjenim mandatom ENISA, z učinkovitejšim evropskim certifikacijskim okvirom ter vzpostavitvijo usklajenega horizontalnega mehanizma EU za obravnavo tehničnih in netehničnih tveganj v dobavnih verigah IKT. Poseben poudarek je na zmanjševanju razdrobljenosti nacionalnih pristopov. o obravnavi tehničnih in netehničnih tveganj v dobavnih verigah ter zmanjševanju odvisnosti od dobaviteljev z visokim tveganjem.

Predlog zato povezuje kibernetsko varnost tudi z gospodarsko varnostjo, geopolitično odpornostjo in zaščito kritične infrastrukture. Republika Slovenija predlog načeloma podpira, saj krepi kibernetsko odpornost Evropske unije, omogoča hitrejše in uporabnejše certifikacijske sheme ter odpravlja razdrobljenost pri obravnavi dobaviteljev z visokim tveganjem. V pogajanjih bomo posebno podrobnost namenili jasni razmejitvi pristojnosti med ENISA, Evropsko komisijo in državami članicami. ENISA mora ostati močan strokovni, podporni in koordinacijski organ, ne pa nadomestilo za nacionalne skupine CSIRT ali pristojne nacionalne organe.

Slovenija mora v nadaljnjih pogajanjih vztrajati pri ohranitvi primarne odgovornosti nacionalnih organov in nacionalnih skupin CSIRT za obravnavo incidentov. Certifikacija mora ostati sorazmerna in praviloma prostovoljna ter ne sme podvajati obveznosti po niz 2 in aktu o kibernetski odpornosti, digitalnim omnibusom ali selektorsko sektorsko zakonodajo.

Pri dobavnih verigah podpiramo obravnavo netehničnih tveganj in enoten evropski pristop, vendar morajo biti morebitne omejitve dobaviteljev objektivne, dokazno utemeljene, sorazmerne in pravno preverljive. Predlagamo, da odbor predlog stališča Republike Slovenije podpre.

To je, kar se tiče CSA 2. Zdaj pa še 2. točka, je pa Predlog direktive, Predlog direktive niz 2. Tukaj je pravzaprav del istega zakonodajnega svežnja kot revizija akta o kibernetski varnosti CSA 2. Tukaj ne gre za celovito ponovno odpiranje direktive niz 2, temveč za ciljno usmerjene spremembe, katerih namen je odpraviti nejasnosti, ugotovljene pri prenosu in izvajanju niz 2, zmanjšati administrativna bremena, povečati pravno varnost ter zagotoviti bolj enotno izvajanje pravil v državah članicah.

Predlog posega predvsem v naslednja področja: področje uporabe in razvrščanja zavezancev, večja harmonizacija ukrepov za obvladovanje kibernetskih tveganj, harmonizirano zbiranje podatkov o izsiljevalskih napadih, certifikacija kot dokazilo skladnosti, prehod na post kvantno kriptografijo, čezmejno sodelovanje in vloga ENISA in varnost dobavnih verig. Republika Slovenija načeloma predlog podpira, saj zasleduje poenostavitev, večjo pravno jasnost, zmanjšanje razdrobljenosti izvajanja med državami članicami, krepitev čezmejnega sodelovanja ter večjo koherentnost med niz 2 in novim evropskim okvirom kibernetskega

certificiranja CSA 2. Predlagamo, da odbor predlog stališča Republike Slovenije podpre.

Hvala za predstavitev.

Na 59. seji, 1. 9. 2026 je gradivo k točkam obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. In za njuno predstavitev prosim članico komisije doktor Branko Kalenič Ramšak, izvolite.

Hvala lepa za besedo, dobro jutro vsem.

Res je, naša komisija je 1. septembra obravnavala ti dve točki, ki sta tukaj na dnevnem redu, 1 in 2. Tudi mi smo se podrobno seznanili s predstavitvijo predlagatelja, tako da tega ne bi ponavljala, bi pa osvetlila nekaj vidikov, ki jih je izpostavila naša komisija v razpravi.

Izpostavili smo vprašanje vpliva predlaganih ukrepov na področju kibernetske varnosti na univerze, raziskovalne inštitute ter mednarodno znanstveno sodelovanje. Komisijo je zanimala, kako bo mogoče uskladiti zahteve po varovanju podatkov in kibernetske varnosti z načeli odprte znanosti (open science). Ob tem je komisijo zanimalo, s katerimi institucijami in deležniki so bila pri pripravi slovenskih stališč opravljena posvetovanja, zlasti ali so bila v procesu vključena Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Harnes. Predstavnik predlagatelja je pojasnil, da področje, ki ga izpostavlja komisija, v pomembnem delu ureja direktive NIS2, ki univerze izrecno izvzema iz svojega področja uporabe, v Sloveniji pa je bil na področju visokega šolstva kot zavezanec prepoznan Inštitut Jožef Stefan. Poudarjeno je bilo, da je kibernetska varnost izrazito horizontalno področje, zato se pri pripravi stališč poskuša vključiti čim širši krog deležnikov. Predstavnik predlagatelja je tudi pojasnil, da ENISA opravlja številne naloge na področju kibernetske varnosti. Od sprejetja prvega akta o kibernetski varnosti leta 2019 je agencija prejela dodatne naloge Evropske komisije in držav članic, zato revizija pravnega akta med drugim omogoča jasnejšo določitev in prioritizacijo njenih nalog ter ustreznejšo razporeditev potrebnih finančnih in kadrovskih virov. Komisija se je nadalje zanimala za roke za izvajanje zahtev iz direktive NIS2 in morebitne spremembe rokov v okviru novega zakonodajnega okvira. Predlagatelj je pojasnil, da končni roki še niso določeni, saj so predmet nadaljnjih pogajanj. Slovenija si bo prizadevala za smiselne in izvedljive roke, ki bodo omogočili tudi pravočasno izvedbo potrebnih nacionalnih zakonodajnih sprememb in prilagoditev gospodarstva. Zato Slovenija bo zagovarjala ustrezno dolga prehodna obdobja. In po opravljeni razpravi je komisija stališču predlagatelja izrekla soglasno podporo.

In še glede točke 2. Tudi tu se je komisija seznanila s predstavitvijo predlagatelja. V razpravi se je izpostavilo vprašanje razvrstitve zavezancev na bistvene in pomembne subjekte v okviru direktive NIS2. Naša komisija se je zanimala, ali predlagane spremembe na novo določajo bistvene in pomembne sektorje ali predvsem posodabljajo njihov obstoječi seznam. In predstavnik predlagatelja je pojasnil, da v okviru predlaganih ciljno usmerjenih sprememb na tem področju ni predvidenih bistvenih vsebinskih sprememb, temveč gre predvsem za jasnejšo določitev meril glede velikosti podjetij oziroma za omejitev, kdo je vključen med zavezance. Tudi po tej opravljeni razpravi je komisija predlog soglasno podprla.

Hvala lepa.

Hvala spoštovani državni svetnici.

Odpiram razpravo k 1. in 2. točki dnevnega reda. Spoštovane poslanke in poslanci. Izvolite.

Andrej Černigoj (PS NSi, SLS, FOKUS): Spoštovana gospa predsedujoča, gospa predsednica odbora, hvala za besedo.

Jaz moram reči, da Akt o kibernetski varnosti 2 ni samo tehnična posodobitev Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost, ampak mnogo, mnogo, mnogo več. Tukaj govorimo predvsem o varnosti in odvisnosti dobavnih verig informacijsko komunikacijske tehnologije.

Zdaj, zakaj bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus to zadevo podprli? Zaradi tega, ker ta akt prinaša močnejšo agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost. Tu govorimo o večjem, o večjem proračunu in upamo, da tudi večjem številu strokovnjakov na tem področju. Predvsem pa tukaj govorimo o bolj enotnem sistemu kibernetskega certificiranja. In predvsem kar mene zelo zanima je boljša varnost dobavnih verig informacijske komunikacijske tehnologije.

Zdaj, kar se tega tiče, bi mogoče odprl tudi eno vprašanje, da kot sem že na začetku rekel, podpiramo cilj večje kibernetske varnosti, vendar ne želimo, da bi pri tem z novim evropskim aktom dobili še en sloj pravil. Predvsem tukaj govorimo, sloj pravil za gospodarstvo, ne, in tukaj me predvsem zanima ali bo ta uredba, v bistvu podjetja, naše gospodarstvo, dejansko življenje poenostavila, ne, ali bomo v praksi dobili še neke, ta podjetja dobili še neke dodatne obveznosti?

Hvala.

Hvala kolegu Černigoju.

Želi še kdo od poslank in poslancev? Kolegica.

Hvala predsednica.

Tudi jaz se zahvaljujem za predstavitev vršilcu dolžnosti in pa tudi predstavnici Državnega sveta. Mislim, da je zelo celostno predstavila, kako je debata se odvila in je bilo zanimivo slišati poudarke s področja znanosti in visokega šolstva.

Jaz imam dve vprašanji, mogoče, ker tudi nisem toliko seznanjena s tem področjem, pa verjamem, da mnoge državljanke in državljani tudi ne in bi bilo zanimivo slišati, v bistvu ta, ta premik, kakor vidimo, uredba, ki je veljala do zdaj, se razveljavlja in je zdaj namesto tega se uveljavlja in uredba in direktiva, če prav razumem, če lahko to malo bolj dodatno razložite, pač kaj botruje temu drugačnemu pristopu, tudi, da gre zdaj tudi za zavezujoče cilje, ki jih vsaka država članica implementira v skladu s svojimi, s svojimi lokalnimi okoliščinami in ne samo uredbo, kot je bilo prej, če prav razumem.

Druga zadeva, ki me pa zanima še, za malo bolj plastično razumevanje zadeve je pa, če lahko navedete kakšne konkretne administrativne pa finančne razbremenitve, ki bi jih slovenskim zavezancem ta zadeva prinesla, nova direktiva in uredba? Hkrati pa tudi, če nam osvetlite točko, na kateri je zdaj zakonodajni proces, kje smo, kdaj se lahko potem dejansko pričakuje sprejetje tega in implementacija. Hvala.

Hvala kolegici Tacer Perlin.

Še kdo želi? Če ne vidim želje po razpravi poslank in poslancev, bi še sama postavila vprašanje. Tukaj pri 1. točki ste zapisali pri stališču, da morajo biti pri nacionalnih organih za kibernetsko certificiranje zagotovljeni zadostni kadri, ustrezno strokovno znanje, stabilni finančni viri, seveda sorazmerno z obsegom nalog; pa me zanima, kakšno stanje je tukaj pri nas? Ali je dovoljšnje število kadrov, glede na to, da zdaj poslušamo, kako preveč je zaposlenih v javni upravi in seveda tudi glede virov, kako kaže v prihodnje?

Želi še kdo od poslank in poslancev, če ne, prosim predstavnike Vlade za odgovore.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Torej, kar se tiče varnosti dobavnih verig, tukaj vsekakor je cilj kvečjemu poenostaviti procese in se, kot omenjeno, se bomo zavzemali za to, da mislim, da ne bi dodatno ustvarili nove birokracije, ki je sama po sebi pomeni, namen, ampak vsekakor je to praktično usmerjeno. Je pa poleg tega, ja, mislim, normalno moramo to obravnavati, ker vpliva to tudi na varnost države, ne. Mislim, vemo, da

so zelo pomembne te dobavne verige in mislim, tukaj notri imamo dosti opreme proizvajalcev iz tretjih držav, ki so pa dolžni po njihovi zakonodaji, mislim, posredovati podatke, tako da, svojim državam oziroma vladam, tako da je neizbežno to, posodobiti, to zakonodajo. Kot pravim, ne mislim, si prizadevamo, da se ne generira birokratskih procesov, ki bi bili sami sebi namen. Kar se tiče pa administrativnih in finančnih razbremenitev ter datumov. Tukaj kar se tiče finančnih razbremenitev. če bi, če bi, če bi pregledali, mislim, kakšen je finančni vpliv ta trenutek brez konkretnega popisa celotnega inventarja opreme, težko govorimo, mislim, kakšen je finančni obseg in brez tega tudi mislim zdaj težko konkretno planiramo kakšne bi bile možne finančne, finančne in administrativne razbremenitve. Ja, manjši, manjši zavezanci bodo, bodo izločeni iz tega, tako da mislim, tukaj bomo šli na roko tem mislim, kar ste razumeli, mislim, manjšim zavezancem vsak dodaten strošek predstavlja dodatno oviro, tako da tukaj, mislim, s tem bomo šli naproti manjšim zavezancem.

Kar se pa kadrov tiče, je pa to, se zavedamo, da je to zelo, zelo velik izziv, mislim, tudi pri nas. Tako da zdaj, če govorim malo širše, se trudimo tudi, da bi uvedli nove, mislim dodatne ukrepe, ki bi privabili deficitaren kader, da bi delal na tem področju, je pa definitivno to velik izziv. Tudi trenutno se soočamo s pomanjkanjem kadra že za trenuten obseg dela, ampak se tega zavedamo in ne zanemarjamo in vsekakor, mislim, se trudimo, da bi naredili ta delovna mesta bolj privlačna za ljudi, ki bi lahko opravljali to delo.

Kolegica Tacer Perlin vas je vprašala, med staro pa novo, če bi lahko malo več. Vem, da je matično delovno telo Odbor za notranje pa javno upravo, če bi oni to obravnavali bi verjetno mi lahko pogledali malo več, tako pa nam je ta tematika bolj kot ne tuja. Tako da prosim...