Predsednica mag. Alenka Bratušek: Spoštovane gostje, spoštovani gosti, drage članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, ura je 2 in mislim, da je prav, da tako kot je seja sklicana, tudi začnemo. kar nekaj nas je danes tukaj, tako da bomo morali spoštovati malo reda in seveda tudi eden drugega.

Začenjam 3. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ in vas obveščam, da poslanca Klemna Boštjančiča nadomešča Sara Žibrat.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. in edino točko dnevnega reda, to je Vpliv Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na državni proračun in ostale blagajne javnega financiranja.

Kot običajno, je gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Jaz, če se strinjate, ne bi tudi brala vseh vabljenih, ker vas je res veliko, tako da tisti, ki ste tukaj vas lepo pozdravljam. Nekaj se jih je pa tudi opravičilo.

Bom pa uvodoma izkoristila našo poslovniško prakso in naredila kratek uvod k tej točki; mislim, da je več kot potreben. In kot drugo, nazadnje, ko smo govorili o javnih financah na Komisiji za nadzor javnih financ, so mi člani odbora iz koalicije očitali, da pravzaprav nisem imela nobenega ali pa zelo skromen uvod, tako da si bom zdaj vzela nekaj minut, da pojasnim, zakaj danes tukaj smo. Tako.

Kot smo že rekli, zakon, ki ste ga poimenovali Zakon interventni zakon za razvoj Slovenije, posega v deset sistemskih, poudarjam sistemskih zakonov, ali pa devet sistemskih, pa mogoče enega malo interventnega: Zakon o dohodnini, Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o dolgotrajni oskrbi, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o davku na dodano vrednost. In tukaj posebej želim poudariti, da niti črke ni o naftnih derivatih, čeprav smo zdaj večkrat slišali, kako bi, če bi ta zakon veljal, lahko bili naftni derivati cenejši. Ne, ker niste niti n od naftnih derivatov dali v ta zakon. Znižuje se, predlagano je na elektriko in stvari, povezane s kurjavo.

Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Skratka, devet, osem sistemskih zakonov želite povoziti z enim interventnim zakonom, kar seveda nikakor ni okej.

Razlog, zakaj bi ta intervencija naj bila potrebna, je, tako ste vi povedali in tudi napisali v zakon, slaba gospodarska situacija v naši državi. Slovenija je v drugem četrtletju rasla za 5 odstotkov, kar je najvišje v Evropski uniji. Se pravi, vam vaš osnovni argument pade.

Nobene intervencije ni potrebne, vse bi lahko urejali s spremembami sistemske zakonodaje. Pet odstotna gospodarska rast v drugem kvartalu, to je to, kar ste dobili v roke od prejšnje vlade, to ne vključuje niti enega vašega samega ukrepa oziroma dejanja. Če se primerjamo z ostalo Evropo, tisti slajd prej je bilo četrtletno, tam ste lahko videli, da smo najboljši, sploh, tukaj je gospodarska rast letno. Nemčija, Francija, Madžarska, Hrvaška. Avstrija, povprečje. Skratka, po vseh kazalnikih je Slovenija daleč prva. Brez kakršnega koli vašega ukrepa oziroma kot vi temu rečete, intervencije.

Finančne posledice interventnega zakona. Po vašem predlogu je to nekaj čez 500 milijonov evrov. Zanimivo, da ste preprosto pozabili v zakonu napisati vpliv na pokojninsko blagajno, vpliv tega, da bi upokojenci lahko tudi delali in hkrati dobili polno pokojnino. Te finančne posledice v zakonu sploh ni, kot da je nič, ima pa 230 milijonski učinek in seveda so tudi ostale postavke, kako naj rečem, te ocene, podhranjene oziroma ocenjene prenizko.

Ocena Vlade, edine, ki smo jo dobili, se pravi, to je ocena še prejšnje Vlade. Ta Vlada ocene zakona od sebe ni dala, kljub temu, da smo jo večkrat k temu pozvali. Ocena Vlade, Ministrstva za finance, je, da ta zakon posega v proračun in ostale blagajne javnega financiranja, v višini 990 milijonov evrov letno, 990 milijonov evrov letno. Bomo lahko na koncu ta slajd še enkrat dali gor, pa mogoče z Ministrstvom za finance še malo bolj natančno pogledali.

Zakaj smo nekateri ta zakon poimenovali zakon za bogate? Zato, ker povprečen Slovenec s povprečno plačo bo od tega zakona imel zaradi nižjega DDV na hrano in elektriko 19 evrov, če upoštevamo, pa bom naprej pokazala košarico, ki ste jo zelo omejili, v višini 100 evrov in elektriko in ogrevanje povprečno v višini 150 evrov, to skupaj znese 19 evrov. Najbolje plačan menedžer bo pa samo od plače domov prinesel 20000 evrov več. Lahko pa tu napišemo 20019, toliko bi imel več v denarnici najbolje plačan menedžer v naši državi. To potrjujejo številke. Vam bom tudi v nadaljevanju pokazala.

Kot sem rekla, če upoštevamo kaj ste predlagali v DDV, košarica, ki jo določa interventni zakon, če danes stane 100 evrov, še enkrat opozarjam, zelo ste omejili te artikle, zelo, bi bil prihranek 4,11 verjetno lahko zaokrožimo na 4 evre. Če elektrika, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje oziroma to, s čimer se ljudje ogrevajo, danes stane 150 evrov povprečno na mesec, bi po novem stalo 15 evrov manj 15 + 4 je 19, toliko bi ljudje imeli od znižanega DDV-ja. Seveda je povprečje to še enkrat več v denarnici.

Tukaj bom seveda ponovila stališče vašega ministra za finance, da nasprotuje spremembi oziroma znižanju davka na dodano vrednost. On je rekel, da od tega učinka ne bo in to na hearingu, pa potem še na eni seji Odbora za finance in lahko se tudi strinjamo, potem ne bo učinek 19, ampak bo samo 15. Pa še povem, da mislim, da je bilo pred kratkim objavljeno kakšen je v Avstriji učinek znižanega DDV-ja, polovico manj kot so načrtovali, polovico manj kot so načrtovali, ker ostalo pač, tako kot opozarjamo, poberejo trgovci.

Dolgotrajna oskrba, kjer pravite, da je treba znižati za upokojence plačilo prispevka, v višini enega odstotka. Se pravi, če ima upokojenec danes 1000 evrov pokojnine, plača 10 evrov, če ima 500 evrov pokojnine, plača 5 evrov, če ima pa 3000 evrov pokojnine, plača pa 30 evrov. Vi bi to opustili, kakšna bi bila pa cena tega, kako bi se položnice v DSO-jih ponovno dvignile za nekaj 100 evrov? Položnice so nižje za 500, 600, 700 evrov. S tem, ko boste naredili luknjo na dolgotrajni oskrbi, bodo te položnice spet lahko enako visoke, kot so bile.

In še primerjava plač, ki jaz mislim, da so pravzaprav največje jedro spora pri tem zakonu. Bruto plače, ki so tukaj prikazane, so seveda plače iz leta 2025 in lahko naštejemo poklice; prodajalka, učitelj razrednega pouka, bolničar, bolničarji in bolničarke v domovih za starejše, zdravnik specialne, specialist splošne medicine, inženir strojništva, inženir telekomunikacij, programer računalniških aplikacij, razvijalci programske opreme. Vse to, kar vi pravite, da je razvojni kader, je daleč pod vašo kapico. Od 1820 do 3900, pri inženirju telekomunikacij je povprečna bruto plača in tukaj lahko še enkrat vidite, koliko bi imeli več od tega ljudje po teh specifičnih poklicih in koliko bi ostalo direktorju NLB-ja ali pa direktorju Petrola? Ta dva zneska sta malo zaokrožena, da me ne boste za besedo držali, so zneski mislim, da še nekoliko višji. In še enak prikaz za upokojenca, če bi enako kupil košarico za 100 evrov in danes plačeval 15 evrov in ne bi plačal prispevka za dolgotrajno oskrbo, bi mu v denarnici ostalo 29 evrov, 29 evrov zaposlenim, 19, ker se jim pri plači nič ne spremeni, direktorjem pa 10, 20 ali pa še kaj več. Tako da jaz mislim, da je razlika več kot očitna.

Se bom dotaknila še obračuna davkov in prispevkov za normirane espeje, kjer tudi poslušamo kako vam gre za male espeje, mini podjetnike. Tisti, ki je domov prinesel lani 30000 evrov, to pomeni, da je zaslužil na mesec eno povprečno plačo, ostaja popolnoma na istem, niti evra se mu ne bo poznalo. Pa jaz mislim, da ena povprečna plača že ni najmanj, seveda govorim povprečje, se pravi jih je veliko, ki zaslužijo manj. Tistemu z 90000 evri bo pa v žepu ostalo 12000 evrov več. Zato ta zakon, jaz mislim, povsem upravičeno imenujemo zakon za bogate.

In na koncu še enkrat prikaz, koliko daste medicinski sestri, učitelju, komunalnemu delavcu, frizerju, pa še bi lahko, kuharju in še bi jih lahko našla, koliko pa menedžerju, ki je že danes dobro plačan, pa absolutno sama osebno nimam nič proti, da so menedžerji dobro plačani. Vprašanje pa je, če je treba za to, da bodo oni imeli še več, opustošiti pokojninsko in zdravstveno blagajno? Naš odgovor je seveda nikakor.

Tako, da to so razlogi zakaj danes želimo od kar nekaj povabljenih slišati učinke, predvsem pa finančne posledice glede tega interventnega zakona, ki ga koalicija imenuje za razvoj, mi pa pravimo za razkroj oziroma za bogate.

Zdaj, tako kot je navada, bomo razpravo opravili tako, da bomo najprej povabili, bom najprej povabila prisotne predstavnike Vlade.

zdaj vidim samo Ministrstvo za finance, če ne, mi boste pa še, a, res je še kmetijstvo, / oglašanje iz dvorane/ zdravstvo, evo, se pravi, štirje, torej štirje predstavniki oziroma predstavniki štirih ministrstev, potem bomo šli pa naprej. Jaz prosim mogoče za, predstavnike Vlade to lahko še spustimo, vse ostale pa prosim, ker nas je res oziroma vas je res veliko, če se lahko omejimo nekako na 5 minut, ker v nasprotnem primeru bo seja kar dolga. Tako da to je moja prošnja.

Zdaj pa dajem besedo najprej verjetno lahko državnemu sekretarju z Ministrstva za finance, izvolite.

Gospod _________ (državni sekretar MF): Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, vsi prisotni!

Zdaj, po tej uvodni predstavitvi ne vem, ali govorimo o istem zakonu. Ker to ni zakon za bogate, če so za vas upokojenci, mladi, bogati, potem ne vem kako si to interpretiramo? Glede samega vpliva na javne finance, kot vsak zakon oziroma večina zakonov, ima tudi ta zakon vpliv na javne finance. Tega ne zanikamo, samo moramo pri tem zakonu povedati bistvo, to je zakon, ki je v korist ljudi in gospodarstva. Ljudem nič ne jemlje in zmanjšuje njihova bremena in jim pušča več njihovega denarja v žepih. In mislim, da je prav, da za izhodišče te razprave dejansko povemo kaj ta zakon pravzaprav prinaša oziroma kaj se bo zgodilo, če ta zakon ne bo začel veljati, pa poglejmo.

Prvič, upokojencev se ne bo ukinil prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ne bo možnosti, da posameznik, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino, še naprej dela in hkrati prejema 100 odstotkov svoje starostne pokojnine. Ne bo posebne nižje stopnje za osnovna živila, od kruha do testenin. Ne bo nižjega davka za oddajanje premoženja v najem. Ne bo posebne obdavčitve za mlade za dolgoročni najem stanovanj. Samozaposleni in kmetje bodo imeli višje prispevke. Ne bo razvojne kapice. Ne bo nove ureditve za normirance prav tako vlada ne bo dobila novega inštrumenta, ki bi lahko začasno znižala DDV na elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in drva na devet pa pol odstotka. In seveda ne bo ukrepov s področja zdravstva, ki so v korist zdravstva in ljudi, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Tako da se še enkrat sprašujem, kaj je tukaj za bogate?

To je vsebina zakona. In ne razumem tistim, ki mu odločno nasprotujete. V bistvu, zakaj pa se postavlja vprašanje, kateremu od teh ukrepov pravzaprav nasprotujete? Nasprotujete, da se ukine prispevek za dolgotrajno oskrbo, da upokojenci dobijo več denarja, da bo nižja obdavčitev za stanovanja, da bodo normiranci lahko boljše delali. Ali v bistvu, da bo konkurenčno gospodarsko okolje. Ali nasprotujete temu, da bomo lahko v morebitnih novih šokih začasno znižali DDV za energente? Ali pravzaprav nasprotujete boljšim pogojem v zdravstvu? Tako, da to se na tem mestu sprašujem in verjamem, da boste skozi debato nam in tudi ljudem povedali kaj konkretno vas moti in kaj pravzaprav ta zakon jemlje? Ker ni dovolj samo reči, zakon ima javno finančne posledice, seveda jih ima, kot tudi večina drugih zakonov. Ne vem, ali vidim v samih nasprotnikom nekakšno zavist oziroma da bi ljudje živeli boljše, da je zdaj to problem v tej državi ali je problem, da je dejansko druga vlada? Tako da verjamem, da bomo to skozi razpravo razčistili.

Torej, če pa gledamo še glede javnih financ dejansko, kaj so javne finance. Država bo pobrala manj ali več, ampak država mora delati v korist ljudi, ker država dejansko ne živi od davčnih stopenj, ampak živi od gospodarstva in ljudi, ki ustvarjajo. In mi imamo v Sloveniji dejansko trenutno konkretne izzive. Imamo visoko obremenitev dela, premalo zasebnih investicij in tudi omejeno ponudbo, same delovne sile. Pa če gledamo dolgoročno, če želimo

finančno stabilnost, financirati, pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, šolstvo, rabimo večjo produktivnost, več investicij in več kakovostnih delovnih mest, kar ta zakon, ki ni za bogate, tudi prinaša, ker je zakon za razvoj ljudi. Me pa moti ena zadeva oziroma tukaj se je zdaj pokazal tudi tale zapis v predlogu zakona, ocena Vlade glede samih finančnih sredstev. Vsi gledate nek statični model, kaj pa bo vse ta zakon prinesel tudi s finančnega vidika, pa ni bilo omenjeno. Ker ekonomija in javne finance niso zgolj statična tabela v dveh vrsticah, kot je tukaj prikazano. Torej naša odgovornost je dvojna. Da ustvarimo pogoje za razvoj in hkrati vzdržne javne finance. Naj vse tukaj prisotne in državljanke in državljane potolažim, ta zakon ne bo skopal takšne luknje, kot je tukaj navedeno, govorimo pa o tem, da ima zakon pozitivne učinke za upokojence, za višje pokojnine, za malega človeka, samozaposlene z nizkimi dohodki, kmeta, mlade podjetnike, normirance, družine, človeka, ki najema stanovanje in, če hočete, tudi za visoko usposobljen kader, za katerega Slovenija tekmuje z Avstrijo, Nemčijo, Švico in drugimi državami in podjetja, ki se dejansko odločajo ali bo naslednja investicija izvedena v Sloveniji ali kje drugje. Zato dejansko nasprotnike tega zakona danes pozivam, ne povejte nam samo, da zakon nekaj stane, povejte ljudem in gospodarstvu, kateri od teh ukrepov bi črtali. In se bo lahko potem tudi bolj konkretno pogovarjali. Se mi zdi, da je potem to poštena politična in tudi vsebinska razprava. Naj ponovno poudarim, ta zakon ljudem ne jemlje ničesar, jemlje pa bremena, znižuje davčne in prispevne stopnje, daje več možnosti za delo, olajšuje podjetništvo, ustvarja pogoje za večjo konkurenčnost in ljudem pušča več njihovega denarja. Hkrati pa tudi kot vlada ostaja odgovornost jasna: javne finance bomo varovali, spoštovali fiskalna pravila. Zdaj, kakšno stanje smo dobili po tej vladi oziroma prejšnji vladi, mislim, da ni tukaj razprava. Tistih 5 procentov, ki je bilo omenjeno, naj povemo, da se končuje načrt za okrevanje in odpornost, zato so statistike takšne. Mi bomo gradili Slovenijo, kjer se splača delati, kjer se splača ustvarjati, kjer se splača investirati, predvsem pa to, da bodo v Sloveniji ljudje ostali in ne bodo odhajali v tujino. Temu je tudi namenjen ta zakon in zato ga tudi zagovarjamo. Mogoče vi vidite izpad za državo, mi pa vidimo denar, ki ostane ljudem in gospodarstvu. In prav to je razlika med vami in nami.

Najlepša hvala.

Najlepša ... / oglašanje iz dvorane/ Samo trenutek. Najlepša hvala. Čeprav, državni sekretar, bi od Ministrstva za finance pa vseeno pričakovala, da nam končno enkrat razkrijete učinke interventnega zakona po tem vašem ne-statičnem modelu. Prosimo za to že tri mesece in nič, na žalost. Tako da upala sem, da ste do danes uspeli to izračunati, očitno niste, ampak v redu. Zato še vedno velja vladna, vladno mnenje, da ta zakon skoplje za 990 milijonov evrov luknje. Drugega na žalost nimamo, pa ste imeli več kot dovolj časa, da bi nam ga pripravili.

Je treba postopkovno? Izvolite gospa Žibert.

Ja, če nadaljujem še vašo misel. Bi tudi predlagala, da opomnite predstavnike vlade oziroma ministrstev, da strokovno razpravljajo. To, kar smo zdaj poslušali, je zvenelo kot politična razprava poslanca SDS, ampak pred nami je državni sekretar, ki je obračunaval tudi z vabljenimi in jih provociral. Mislim, da se to ne spodobi. Tega v prejšnjem mandatu nikoli nismo poslušali in upam, da tudi v tem ne bomo.

Glejte, vsak bo povedal, kar misli, da je prav. Se pa strinjam s tem, da verjetno od predstavnikov Vlade pričakujemo kaj več konkretnih besed in odgovorov.

Želite zdaj naslednji po kakšnem določenem vrstnem redu, ali lahko jaz berem? Lahko je naslednja gospa iz, državna sekretarka z Ministrstva za zdravje, gospa

Teja Košir.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci, poslanke!

Ker danes govorimo o vplivu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na javne finance, bi želela z vidika Ministrstva za zdravje najprej poudariti nekaj zelo pomembnega. Zakon ljudem nič ne jemlje, ampak prinaša boljše, kvalitetnejše zdravstvo. Ukrepi na področju zdravstva niso nastali zaradi želje po povečanju javne porabe. Nastali so zato, ker se je v praksi pokazalo, da nekatere rešitve novele Zakona o zdravstveni dejavnosti povzročajo resne težave pri organizaciji zdravstvene dejavnosti in predvsem pri dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev. Predstavljajte si mater danes, ki za svojega otroka išče ortodonta, ko pokliče v zdravstveni dom izve, da ortodonta ni in da programa ne izvaja več. Otroci potrebujejo zdravljenje, ne zato, ker ne bi bilo denarja za storitev, ampak ker ni zdravnika, ki bi to lahko opravljal. Kot smo že večkrat poudarili, v središču vseh naših odločitev je pacient. Zdravstvenim zavodom bomo omogočili, da lažje zagotovijo dovolj ljudi za delo in tako pacientom hitreje zagotovijo storitve. Delali bodo lahko tam, kjer jih pacienti najbolj potrebujejo. Če obstaja možnost, da pacient zdravstveno storitev prejme, potem moramo storiti vse, da do nje pride. Pacient ne sme nositi posledic organizacijskih pomanjkljivosti sistema. Novi zakon to možnost ponovno vzpostavlja. Po zadnji noveli zakona o zdravstveni dejavnosti je bilo takšno pogodbeno sodelovanje prepovedano. Zagotoviti moramo, da se vsa razpoložljiva sredstva, finančna, materialna, kadrovska pretvorijo v boljšo dostopnost, krajše čakalne dobe, boljšo izkušnjo pacienta. Naš cilj s tem zakonom je uporabiti ljudi, zmogljivosti, sredstva, ki jih v sistemu že imamo, in da jih lahko usmerimo tja, kjer jih pacienti najbolj potrebujejo. Ni dovolj, da v sistem namenjamo več denarja, vsa vlaganja se morajo pokazati v boljši dostopnosti, krajšem čakanju in boljši oskrbi pacientov. Danes v sistem pride, za primerjavo, v letu 2022 slabe štiri milijarde, danes, štiri leta kasneje sedem milijard. Malodane dvakrat se je povečala, povečala vreča denarja, ali imamo danes storitev kaj boljšo, nimamo. Čakalne dobe niso se skrajšale, na osebnega zdravnika čakamo. Ko govorimo o javno finančnih učinkih ne moremo gledati samo ene vrstice v finančni oceni zakona. Tudi nedostopnost ima svojo ceno. Če javna bolnišnica kupi aparat, vzdržuje prostore, zaposluje ekipo, na to pa zaradi pravil programa ne more izvajati, to je javno finančni strošek. Če zaradi pomanjkanja domačih zmogljivosti paciente pošljemo na zdravljenje v tujino, gre za strošek, če zaradi kadrovske krize preusmerimo paciente iz ene bolnišnice v drugo, ponovno pacient lahko uveljavi pri ZZZS, da dobi povračilo, tako celo v nekaterih primerih malico, tako da na dolgi rok seveda se strinjam, finančna luknja. V momentalnem času bo, vendar na dolgi rok se bo ta denar obrnil in prišel nazaj, zaradi tega, ker bodo zdravniki tisti, ki bi želeli delati, pa jim sistem tokrat to ne omogoča, delajo samo še privat, in to, in v tem primeru bi, če bi, v kolikor bi ta zakon veljal, bi zdravniki lahko delali, se pravi, koncesionarji bi lahko delali in poskrbeli za pacienta, zdravstveno zavarovanje bi lepo bilo plačano, čakalne vrste bi se zmanjšale in sistem bi deloval. Hkrati bi tudi pokazalo, da je to

gospodarno. Vsi vemo, da sistem trenutno res ne deluje. In ko bi dali primerjalno, da ti ljudje, ki so pripravljeni delati tudi več, bi lepo pokazali, da z manj ljudmi ljudi lahko naredimo več. Digitalizacija je ena izmed stvari, katera je nujno potrebna v enem letu, da imamo transparentno pokazatelj, kam denar gre. In res ne vidim, sploh ne vidim vaših, ne morem razumeti, da ne vidite smisla in da tako zavirate celoten sistem. Zato je stališče Ministrstva za zdravje zelo jasno: učinkovito uporabo obstoječih kadrovskih in infrastrukturnih zmogljivosti javne zdravstvene mreže je tudi ukrep odgovornega upravljanja javnih financ. Ključno merilo vseh naših ukrepov gre za korist pacienta. Tako da, hvala lepa za enkrat.

Gospa Mojca Erjavec, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo bo naslednja.

Najlepša hvala, lep pozdrav vsem. Predstavila bom stališče Ministrstva za kmetijstvo in se dotaknila tistih ukrepov iz Predloga Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki se tičejo kmetijstva in tudi širše prehranske varnosti.

Najprej naj povem, ker ste že večkrat tudi vprašali po tem. Na Ministrstvu za kmetijstvo ta predlog zakona nima posledic na proračun, ima pa v primeru, da bo sprejet oziroma ko bo sprejet veliko posledic pozitivnih. za vsebine, ki zadevajo naše področje dela in širše slovensko podeželje. Prinaša namreč bistvene spremembe in davčne razbremenitve v primerjavi s trenutno veljavnim Zakonom o dohodnini. Nekaj teh ukrepov bom predstavila podrobneje. Prinaša pa na področju kmetijstva in hrane konkretne razbremenitve za kmete, spodbuja razvoj družinskih kmetij, prispeva k dostopnejši hrani in krepi pogoje za konkurenčno in odporno slovensko kmetijstvo. Zaradi nedokončanega zakonodajnega postopka se uveljavitev teh ukrepov zamika, zato kmetje, podeželje in potrošniki predvidenih koristi še ne morejo občutiti. Treba je poudariti, da gre za ukrepe, ki niso namenjeni le kmetom, ampak imajo neposreden vpliv tudi na vsakodnevno življenje ljudi od dostopnejše hrane in nižjih stroškov pridelave do lažjega razvoja družinskih kmetij in boljših pogojev za mlade prevzemnike, kar vse vpliva na vitalnost slovenskega podeželja. Zdaj pa h konkretnim ukrepom. Najprej petodstotni ddv za osnovna živila. Tukaj bi bila konkretna korist za državljane to, da bi bila nižja davčna obremenitev osnovne prehranske košarice: kruh, moka, meso, mleko, jajca, sadje in zelenjava s ciljem povečanja dostopnosti hrane. Zdaj, ker se to zamika, gospodinjstva in potrošniki še ne morejo koristiti te predvidene davčne razbremenitve osnovnih živil in vemo, da v času draginje to močno vpliva tudi na gospodinjski proračun ali na naše denarnice. Potem imamo tudi pet odstotni ddv, ki bi veljal za semena, sadike in gnojila. Mi vemo, da se spopadamo s kar veliko krizo. Gre za podražitve, ki niso naši, pod našimi, pod našim nadzorom, pod našimi vplivi in sicer so povezane z geopolitično situacijo. Visoke cene gnojil in goriv, zaradi česar smo tudi sprostili določeno evropsko in državno pomoč. Tukaj pa bi jim, torej pridelovalcem hrane, ki so odgovorni za našo prehransko oskrbo, sprostili, znižali ddv za semena in sadike. Ta nižja obdavčitev, torej teh ključnih vhodnih materialov za kmetijsko pridelavo bi pomenila nižje stroške proizvodnje in večjo konkurenčnost domače pridelave. Zdaj pa kmetje še naprej nosijo višjo davčno obremenitev pri nakupu ključnih proizvodnih sredstev.

Potem, če gremo na normirane odhodke za kmečka gospodinjstva.

Predlagan je višji prihodkovni prag in ugodnejši sistem normiranih odhodkov za razvojno usmerjene družinske kmetije, manj administrativnih obremenitev in večja predvidljivost poslovanja. To pomeni debirokratizacijo, k čemur se je zavezala ta Vlada in kar prinaša konkretne koristi tudi za razvoj družinskih kmetij, ki so temelj slovenskega podeželja, vemo pa, da se nam to žal pospešeno prazni. Tako kmetije še ne morejo koristiti predvidenih administrativnih in davčnih razbremenitev, kar vse podaljšuje to agonijo, v kateri živijo. Trenutno nižjo prispevno osnovo za kmete z nizkimi prihodki se predlaga, pomeni znižanje najnižje zavarovalne osnove na 45 odstotkov minimalne letne plače za kmete z najnižjimi prihodki. To zlasti vpliva na mlade prevzemnike in omogoča lažji generacijski prenos kmetij, kar posledično pomeni bolj odporne družinske kmetije. Mi vemo, kdorkoli izhaja iz podeželja, da je velik problem. Demografska situacija na podeželju, odseljevanje, zlasti v nekaterih najbolj oddaljenih regijah, kot so Prekmurje, Koroška, Bela krajina. Ta predvidena razbremenitev socialnih prispevkov pa se sedaj zamika, kar najbolj občutijo prav manjše in razvojno mlajše kmetije, torej tiste kmetije, ki jim želimo dati nek razvojni zagonski pospešek. Predlaga se tudi nižja obdavčitev zakupnin kmetijskih in gozdnih zemljišč. To pomeni manjšo davčno obremenitev lastnikov zemljišč ter pomeni neko spodbudo k večji dostopnosti zemljišč za aktivne kmete, ker želimo nagrajevati delo, želimo nagrajevati tiste, ki ohranjajo slovensko krajino in vitalne slovenske gozdove. Tukaj je spet bistveno, da se s tem zamikom oddaljuje tudi razbremenitev tistih, ki vlagajo v slovenska kmetijska in gozdna zemljišča s svojimi rokami in še manj občutijo pozitivne sadove svojega dela. Naj omenim še sto odstotno pokojnino ob nadaljnjem opravljanju dejavnosti za tiste, ki so zavarovani in ki so prejemali dohodke iz te dejavnosti. Torej ta predlog omogoča starejšim nosilcem kmetij nadaljnje opravljanje dejavnosti ob prejemanju celotne pokojnine in potem takem lažje postopno vključevanje mlajše generacije, je pa pomembno, ker ravno tako prispeva k ohranjanju aktivnega slovenskega podeželja in generacijskemu prenosu, zdaj pa ta ukrep, ki je pomemben tudi za starejše nosilce kmetij in družinske kmetije, še ne more zaživeti.

Torej kot sklepno ugotovitev lahko podam, da sta z vidika našega ministrstva, Ministrstva za kmetijstvo, pomembna predvsem ta vitalnost podeželja, ki je tukaj zavirana z vsemi temi ukrepi, kot sem jih naštela, nižja obdavčitev, spodbujanja aktivnosti, vlaganja in pa tudi zaradi neuveljavitve, neuveljavitve nižje stopnje DDV na osnovna živila, kar pa pomembno vpliva na dostopnost hrane, na prehransko varnost in nenazadnje na vse potrošnike. Zato apeliram, da se seveda zakon čim prej sprejme.

Hvala.

Samo popravek bom dala. Zakon je že sprejet, uveljavljen še ni. In to bomo videli kmalu, kako se bodo stvari odvile.

Tako da jaz mislim, da zdaj gremo na Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. Državni sekretar gospod Kušar, potem MOP, tudi državni sekretar gospod Lovšin in mislim, da je z nami tudi državni sekretar za demografijo z Ministrstva za demografijo. Je? Aha, okej, no, še njemu bomo dali besedo, potem gremo pa na ostale vabljene. Tako da izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni in drugi gostje.

Pri zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je treba javnofinančne posledice, kot so jih predlagatelji zapisali, obravnavati resno. Vendar pa bi bila napaka, če bi zakon presojali samo kot seštevek statičnih nekih izpadov posameznih davkov in prispevkov, ne da bi pogledali, zakaj so bili ti ukrepi sploh predlagani. Tudi uvodoma smo bili z vaše strani seznanjeni

z rastjo 5 odstotkov, kar recimo pripravljavci interventnega zakona v času pisanja besedila niso vedeli. Ampak uvodoma ne bom operiral z napovedmi, kaj bo, če bo. Rad bi izpostavil javno dostopne in preverljive podatke. Slovenija ima po najnovejših podatkih OECD enega največjih davčnih primežev na delo med razvitimi državami. Pri samskem zaposlenem s povprečno plačo je leta 2025 ta znašal 45,3 odstotka stroškov dela, v povprečje OECD pa 35,1 odstotek. s tem je bila Slovenija šesta najbolj obremenjena članica OECD od 38. In to ni politična ocena, ampak primerljiv mednarodni podatek. Hkrati nam Surs kaže, da so se stroški dela na opravljeno uro v drugem četrtletju letos med letno povečali za 7 odstotkov. Brezposelnost je v tem trenutku okoli 3,5 odstotkov. Nikoli v zgodovini Slovenije nismo imeli tako nizko stopnjo brezposelnosti. 36000, mislim, da 400 ljudi nekje ne me držati za točno številko je v tem trenutku podatek o številu brezposelnih. To pomeni, da je trg dela izjemno napet in nadaljnje rasti ne moremo graditi samo na nekem dodatnem zaposlovanju iz domače brezposelnosti. Na drugi strani smo primerjali podatke o višini denarnega nadomestila, na primer za brezposelnost za prvih 7 mesecev 2025 in 2026. Ob štiri odstotku nižjem številu upravičencev za to nadomestilo. Po 62. členu Zakona o urejanju trga dela, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, se je poraba v prvih sedmih mesecih povečala za 36 milijonov evrov. In projekcije kažejo, da bomo v letu 2026 porabili 50 milijonov evrov več. Ne pozabiti, da je bil potrjen zakon, po katerem za prve tri mesece brezposelna oseba lahko dobi 130 odstotkov minimalne plače, za naslednje 3 mesece 110 odstotkov minimalne plače in šele potem v nadaljevanju pade pod mejo minimalne plače. Zato imajo ukrepi, kot so razvojna kapica, dvojni status in razbremenitev najmanjših podjetnikov, razvojno logiko. In razvojna kapica je namenjena temu, da v Sloveniji lažje zadržimo in privabimo visoko produktivne kadre. Pri čemer pa, opozarjam, je razvojna kapica samo eden ali pa celo prvi od večjega števila korakov. Po uveljavitvi interventnega zakona bo potrebno nagovoriti nove višine dohodninskih razredov. Nadalje. Študentsko podjetništvo, ne glede na to, ali bo to samostojni espe s posebnim statusom ali pa nek doo modelu EU 28, ki ga pripravlja Evropska komisija. Čaka nas nova določitev višine minimalne plače za leto 2027, sprememba zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, dvojni status odgovarja na demografsko realnost. Če človek želi in zmore delati tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, je v interesu gospodarstva in javnih financ, da mu sistem tega ne otežuje. Pri mikro podjetnikih pa znižujemo fiksno vstopno breme v obdobju, ko so prihodki najnižji. Tudi letošnja visoka rast ni razlog za samozadovoljstvo. Umar na letni ravni napoveduje 3,8 odstotno rast. Vendar pove jasno, da je del pospeška posledica enkratnih dejavnikov, zaključevanja velikih investicij in zagona novih proizvodnih zmogljivosti. Že prihodnje leto je napoved, da bi se naj rast umirila na 2,5 odstotka, v nadaljevanju pa celo na 2,1. Umar hkrati kot domače tveganje izpostavlja pomanjkanje delovne sile, rast stroškov dela in konkurenčnost, zato je naše stališče naslednje: javno finančni učinek zakona je treba spremljati in obvladovati, treba pa je razlikovati med začasnimi in trajnimi ukrepi ter med statičnim izpadom in srednjeročnim učinkom na gospodarsko aktivnost. Ne trdimo, da se vsak evro razbremenitve avtomatično povrne. Trdimo pa, da tudi neukrepanje ni brez stroška.

Če zaradi previsoke obremenitve izgubljamo kadre, podjetniško aktivnost in produktivnost, izgubljamo tudi prihodnjo davčno osnovo. Cilj zakona je za to preprost več prostora za delo, podjetništvo, znanje in razpoložljiv dohodek ljudi ob hkratni odgovornosti do javnih financ.

Za Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je to razvojna politika, ki mora pomagati in bo pomagala, da bo slovensko gospodarstvo konkurenčno tudi takrat, ko bodo letošnji enkratni impulzi rasti izzveneli? Hvala lepa.

Najlepša hvala, državni sekretar. Sem prav razumela tam, ko ste navajali podatke od OECD, da ste navajali za povprečno plačo, koliko je obremenjena? Saj veste, da ta interventni zakon te povprečne plače nič ne razbremeni. Sam sem mislila, da sem narobe slišala. Državni sekretar z Ministrstva za okolje in prostor, gospod Lovšin. Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci ter ostali vabljeni. Predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na področju stanovanj se dotika v 4. členu. V tem členu se spreminja 135.č Zakona o dohodnini, ki ureja dohodnino od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Stopnja davka se znižuje sedanjih 25 procentov na 15 procentov. Stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem pa se določa v višini 5 procentov, če se oddaja v stanovanjska hiša z največ dvema stanovanjema in pripadajočim zemljiščem državljanu, ki vzdržuje vsaj enega otroka do 18. leta starosti ali mladim do 30. leta starosti, pod pogojem, da v tej nepremičnini bivajo in imajo prijavljeno stalno prebivališče. Spremembo podpiramo, saj bo, zaradi davčne razbremenitve spodbudila oddajanje stanovanj v najem. Dohodnina po stopnji 5 procentov za rezidente, ki vzdržujejo otroke, in za mlade do 30 let je novost. Rešitev podpiramo, saj bo mladim in mladim družinam na začetku njihove stanovanjske kariere omogočala najemanje stanovanj v zasebni lasti po ugodnejših pogojih. Hvala za besedo.