Spoštovane kolegice, spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni prav lepo pozdravljeni! Pričenjam 3. sejo Odbora za finance. Ravnokar sem dobil zelo pomembno informacijo, da kolega Martin danes praznuje rojstni dan. Tako da mu želimo, jaz upam, da lahko rečem v imenu celotnega odbora, vse najboljše, pa še predvsem veliko zdravja, pa uspešno delo v Državnem zboru. Evo, začeli smo, začeli smo prijetno, pa upam, da bomo tako tudi nadaljevali. Se pravi, pričenjam 3. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, in sicer Vladimir Šega. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo se pravi, poslanca Nedeljka Todorović zamenjuje oziroma nadomešča poslanec Boris Mijić, poslanca Aleksandra Gungla nadomešča poslanec Janez Beja in poslanca Luka Simoniča nadomešča poslanka Manja Lesnik. S sklicem seje ste prejeli v dnevni red seje odbora, ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen takšen dnevni red: seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Pričenjamo s 1. točko dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov, skrajšani postopek EPA/X. Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 17. seji, 24. 8. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta, ki so pa svojo prisotnost opravičili pri vseh štirih točkah pa kasneje tega ne bom ponavljal. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, pojasnila Ministrstva za finance na mnenje Zakonodajnopravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 1. 10. 2026, amandmaje so vložile poslanske skupine SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati., k 1., 4., 5., 9. in 25. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo. Želi predstavnik Ministrstva za finance, z nami je novoimenovani sekretar, gospod Miran Vičič in mu predajam besedo.

Hvala. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o trgu finančnih instrumentov je potreben, zaradi prenosa zakonodajnega svežnja Evropske unije za povečanje privlačnosti javnih kapitalskih trgov, tako imenovanega svežnja listing act, ki sta ga Evropski parlament in svet sprejela 23. Oktobra 2024. Osrednji del predloga zakona pomeni prenos direktive, ki prenavlja ureditev investicijskih raziskav. Uvaja se nov institut raziskav, ki jih plača izdajatelj. Te bo dovoljeno tako označiti le, če bodo pripravljene v skladu s kodeksom ravnanja Evropske unije, ki ga pripravi Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Agencija za trg vrednostnih papirjev pri tem dobiva nova nadzorna pooblastila, vključno s pooblastilom, da zahteva prekinitev distribucije neustrezno označenih raziskav in da o tem javno opozori. Olajšuje se tudi delovanje razvojnih trgov malih in srednjih podjetij, saj se bo kot tak trg lahko registriral tudi posamezni segment večstranskega sistema trgovanja, če bo jasno ločen od preostalih segmentov. Dodatna pogoja za uvrstitev delnic v uradno borzno kotacijo sta predvidena tržna kapitalizacija izdajatelja najmanj en milijon evrov in prosti obtok najmanj 10 odstotkov vpisanega kapitala. Črta pa se zahteva po objavi letnih poročil izdajatelja za zadnja tri poslovna leta, saj je njena informacijska funkcija zagotovljena že z uredbo o prospektu. S predlogom zakona se prenašajo tudi tisti del, se prenašajo tudi tisti deli direktive o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico, ki se nanašajo na delovanje večstranskih sistemov trgovanja. Izdajatelj, ki je sprejel ali spremenil delniško strukturo z delnicami z večkratno glasovalno pravico, bo moral podatke o tej strukturi vključiti v prospekt oziroma v dokumentu o uvrstitvi, spremembe teh podatkov pa razkriti v letnem poročilu. Upravljavec večstranskega sistema trgovanja uvrstitve delnic ne bo smel zavrniti zgolj zato, ker ima družba tako delniško strukturo. Take delnice pa bo moral na trgu jasno označiti. Korporacijski temelj te ureditve je v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zakon o trgu finančnih instrumentov pa ureja obveznosti, ki se nanašajo na delovanje kapitalskega trga. Za slovenski kapitalski trg predlagane rešitve pomenijo lažji dostop podjetij, zlasti manjših, do lastniškega financiranja, boljšo pokritost izdajateljev z raziskavami ter s tem večjo prepoznavnost in likvidnost slovenskih delnic. Za državljane kot vlagatelje pomenijo več kakovostnih in preglednih informacij za naložbene odločitve, razvitejši domači trg kapitala pa podjetjem omogoča rast in ustvarjanje delovnih mest. Pripombe Zakonodajno-pravne službe državnega zbora smo natančno preučili in jih upoštevali. Na tej podlagi so bili vloženi predlogi amandmajev, s katerimi je Vlada Republike Slovenije soglašala. Predlagam, da predlog zakona skupaj z vloženimi amandmaji podprete. Hvala.

Hvala za predstavitev. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Z nami je gospa Helena Rus.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo opozorili na načelo legalitete, na določbe Zakona o gospodarskih družbah, ki urejajo delnice z večkratno glasovalno pravico, ter podali pripombe z namenom večje jasnosti in določnosti ter notranje skladnosti predloga zakona. Kot je že povedal državni sekretar, amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevajo nekatere naše pripombe, glede drugih pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila. Hvala.

Hvala tudi vam. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne. Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih, v razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati. Želi kdo razpravljati o tem členu? Vidim, da ne. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje k amandmaju k 1. členu.

Glasujemo. Prekinjam glasovanje. Deluje. No, glasujemo še enkrat oziroma ponavljamo, glasovanje k 1. členu o amandmaju poslanskih skupin SDS, NSi in SLS, FOKUS in Demokrati.

Glasujemo. Navzočih 12, za osem, proti nihče.

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 2. in 3. člen, h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Zaključujem razpravo.

Prehajamo na razpravo in glasovanje k 4. členu in amandmaju Poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ne.

Glasujemo. Navzočih 12, za osem nihče proti.

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na razpravo in glasovanje k 5. členu in amandmaju poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ne.

Glasujemo. Navzočih 13, za proti, pardon, za devet proti nihče.

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 6. do 8. člen h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Zaključujem razpravo,

Prehajamo oziroma v razpravo dajem 9. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati. Želi kdo razpravljati? Zaključujem razpravo.

Glasujemo. Navzočih 13, za devet, nihče proti.

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 10. do 24., katerimi, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 25. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati. Želi kdo razpravljati? Zaključujem razpravo.

Glasujemo. Navzočih 14, za devet, nihče proti.

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 26. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Zaključujem razpravo.

Zaključujem tudi razpravo o členih in vloženih amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih 14, za devet, nihče proti.

Ugotavljam, da so vsi členi potrjeni oziroma sprejeti.

S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.

Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora. Če se strinjate, bom to izvedel sam? Hvala lepa za zaupanje. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, skrajšani postopek EPA 209/X. Predlog zakona je predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 17. seji, 24. 8. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekal 1. 10. 2026. Amandmaje so vložile Poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati in sicer k 2., 6., 9., 12., 19., 21., 22., 23., 24., 25., 29., 31., 36., 39., 40., 44., 46., 55., 58., 60., 63. in 65. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, državnemu sekretarju, gospodu Vičiču, izvolite.

Hvala. Glede na to, da 2., 3. in 4. točka današnje seje v bistvu naslavljajo isto prenos iste direktive in je vsebinsko zadeva zelo povezana. Dovolite, da z nagovorom zajamem vse tri točke.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci! Pred vami so trije tesno povezani predlogi zakonov, ki skupaj posodabljajo slovensko ureditev upravljavcev investicijskih skladov ter jo usklajujejo z novimi pravili Evropske unije. Paket zajema alternativne investicijske sklade in njihove upravljavce ter vzajemne sklade in družbe za upravljanje. Najpomembnejši skupni sklop je upravljanje likvidnostnega tveganja. Pri odprtih alternativnih investicijskih skladih mora upravljavec poleg možnosti prekinitve vpisov, ponovnih odkupov in izplačil praviloma izbrati najmanj dve dodatni orodji iz zakonsko določenega nabora ter sprejeti politiko njihove uporabe. Primerljiva ureditev se uvaja tudi pri vzajemnih skladih. Pri skladih denarnega trga velja posebnost, saj zadošča izbira enega dodatnega orodja. Agencija za trg vrednostnih papirjev se o začetku oziroma prenehanju uporabe teh orodij obvešča o primerih in rokih, ki jih določa zakon. Agencija pa v predpisanih primerih obvesti tudi pristojne organe drugih članic in evropske nadzorne organe. Namen je boljše obvladovanje pritiskov na izplačila v stresnih razmerah ter večje varstvo vlagateljev. Drugi pomemben sklop se nanaša na alternativne investicijske sklade, ki dajejo posojila. Vzpostavlja se usklajen evropski okvir za njihovo delovanje. Uvajajo se zahteve glede odobravanja in spremljanja posojil, omejitve izpostavljenosti do posameznih posojilojemalcev iz finančnega sektorja, prepovedi posojanja določenim povezanim osebam ter omejitve finančnega vzvoda. Določajo se tudi pravila o zadržanju dela kreditnega tveganja ob prenosu posojil na tretje osebe. Za specialne investicijske sklade se zagotavlja uporaba istega okvira. Hkrati se odpravlja dosedanja omejitev, po kateri je tak sklad lahko posojal le gospodarskim družbam, s čimer se razširja krog možnih posojilojemalcev. Pomembne so tudi spremembe na področju upravljanja in organizacije. Za člane uprave upravljavca alternativnih investicijskih skladov se uvaja dovoljenje agencije. Podrobneje se določajo zahteve glede kadrovskih in tehničnih virov, uprava upravljavca pa mora posle voditi v Republiki Sloveniji. Pri specialnih investicijskih skladih se dodatno ureja primer, ko se spremeni naložbena strategija ali začne oziroma preneha upoštevati okoljske ali socialne značilnosti. Za takšno spremembo je potrebna presoja agencije in dovoljenje v skladu z zakonom. Pripombe Zakonodajno-pravne službe smo pri vseh treh predlogih natančno preučili in jih v največji možni meri tudi upoštevali. Na njihovi podlagi so bili vloženi amandmaji, s katerimi je Vlada soglašala.

Spoštovani, s temi spremembami želimo zagotoviti jasnejši in sodobnejši okvir za delovanje upravljavcev in skladov, okrepiti varstvo vlagateljev ter uskladiti slovensko ureditev z novimi pravili Evropske unije. Zato predlagam, da vse tri predloge zakonov skupaj z vloženimi amandmaji podprete. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus? Izvolite.

Hvala za besedo. Tudi ta predlog zakona je Zakonodajno-pravna služba preučila z vidika svojih nalog in pripravila pisno mnenje. Naše pripombe so bile namenjene predvsem večji jasnosti, določnosti ter notranji skladnosti predloga zakona, amandmaji koalicijskih poslanskih skupin naše pripombe upoštevajo. Hvala.

Hvala tudi vam. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne. Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Izvolite kolegica Pešl Šater.

Hvala za besedo. Nimam čisto tako podrobno o amandmajih, bolj na splošno me zanimajo investicijski skladi, ki lahko zdaj tudi po svoje podjetjem, če prav razumem, da je bistvo vseh teh predlogov v bistvu bolj posodobitev pravil za investicijske sklade. Zanima me, ker pač vemo zdaj, da je gospodarska rast letos pač višja od pričakovanj in da je prejšnja vlada slovensko gospodarstvo predala pač v stanju, ki omogoča nadaljnjo rast in razvoj, se pravi, da je zdaj ugodnejši gospodarski položaj pa me zanima ali bomo več pozornosti namenili investicijam, produktivnosti in konkurenčnosti slovenskih podjetij kot pa če je vlada zdaj obljublja? Predvsem me konkretno zanima, kako bodo te spremembe pomenile, kaj bodo te spremembe pomenile za slovensko gospodarstvo? Ali pričakujete, da bodo slovenska mala in srednja podjetja zaradi njih lažje prišla do kapitala za investicije in razvoj, se pravi, preko teh investicijskih skladov? In pa, ali je ministrstvo ocenilo kakšen bi lahko bil dejanski učinek teh sprememb za slovenska podjetja? Na primer, koliko dodatnega kapitala bi lahko bila zaradi teh sprememb na voljo slovenskim podjetjem in koliko podjetje bi dejansko od tega imelo koristi?

Potem me pa tudi to zanima glede zasebnih prihrankov. Prejšnja koalicija je sprejela zakon o individualnih naložbenih računih, ki je pospešil razvoj na kapitalskem trgu in spodbudil vlagatelje k vlaganju sredstev, ki v višini približno 30 milijard ležijo na bančnih računih. Slovenski varčevalci smo v bistvu v primerjavi z drugimi državami Evropske unije nadpovprečno, imamo visok delež teh sredstev naloženih v bančnih depozitih pa me zanima, ali ministrstvo oziroma vlada ali bo spodbudila, da bi se tega več tega zasebnega kapitala usmerjalo v slovenska podjetja, se pravi njihove investicije in razvoj? In pa, ali načrtujete kakšne ukrepe tudi na tem področju, kakšne dodatne ukrepe? Hvala.