Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vsi ostali prisotni, začenjam 14. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da smo prejeli dva pooblastila in sicer, da poslanec Luka Simonič nadomešča poslanca Franca Breznika in da poslanka Mojca Žnidarič nadomešča poslanko Ano Cajhen. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. In vse navzoče prav lepo pozdravljam še enkrat!

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. točko dnevnega reda. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju 28. 29. 9. 2026.

Gradivo k obema točkama dnevnega reda smo prejeli od Vlade 24. 9. na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. In prosim, gospoda Velislava Žviplja, državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju. Prosim.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, vsi drugi navzoči z mojim spoštovanjem!

Torej k točki dve in tri podajamo naslednje stališče. Gre za letno posvetovanje o ribolovnih možnostih za leto 2027 in sicer med EU in Združenim kraljestvom ter EU in obalnimi državami in Norveško. V okviru ribiških točk bo kot običajno v tem času, opravljena izmenjava mnenj o letnih posvetovanjih o ribolovnih možnosti za prihodnje leto, to je leto 2027, med obema skupinama EU in Združeno kraljestvo ter EU in Norveško in drugimi obalnimi državami.

Opredelitev. Ta vsebina v principu ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči žal lovijo le v severnem Jadranu. Načelno stališče Slovenije pa je, da je treba upoštevati stališča držav članic EU. Točka štiri: izvajanje podpore v ribištvu in akvakulturi v prihodnjem programskem obdobju 2028-2034, delni splošni pristop. Ta vsebina je bila na dnevnem redu že na junijskem zasedanju sveta Agri fiš, vendar je prejšnje, to je ciprsko predsedstvo, tik pred zasedanjem spremenilo pristop, in sicer je zgolj poročalo o stanju napredka obravnave. Šlo je namreč za to, da ni bilo zadostne podpore s strani držav članic, predvsem glede financiranja naložb v plovila v višino sredstev, na čelo brez znatne škode, "do not significant(?) harm" in izterjave sredstev v primeru hujših kršitev.

Novi predlog predsedstva, torej irskega, pa predstavlja pomembno nadgradnjo predloga komisije, saj vključuje tudi zbiranje podatkov, nadzor nad pridelavo in trženjem ribiških proizvodov ter odpira možnost financiranja obalnih skupnosti, torej community lead local development. Predlog hkrati omogoča tudi prenos podjetij za generacijsko prenovo brez dodatnih pogojev ter pod določenimi pogoji tudi nakup novih in obstoječih plovil v segmentih flote, ki niso v ravnotežju. Slovenija se opredeljuje, da podpira predlagane rešitve predsedstva in lahko podpre tudi dogovor za delni splošni pristop. V točki pet, revizija obstoječega sklada za podporo ribištvu in akvakulturi. To je politična razprava. Namen revizije je poenostavitev in večja prožnost, za kar si Slovenija in predvsem manjše države že dolgo prizadevajo za izvajanje sklada za posledično učinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev do konca programskega obdobja. Predvidena sprememba na področju generacijske prenove, malega priobalnega ribištva, varnosti na morju, energetske učinkovitosti in modernizacije flote, vključno z višino, z večjo podporo mladim kmetom in lažjim prenosom lastništva. Slovenija se opredeljuje na naslednji način. V preliminarnem odzivu

bo Slovenija pozdravila poenostavitev in večjo prožnost sklada, torej ESPRA, ter zlasti rešitve za generacijsko prenovo, mlade ribiče, malo priobalno ribištvo ter posodobitev in energetsko prenovo flote? Glede samega postopka obravnave lahko podpremo obravnavo predloga po hitrem postopku, vendar poudarjamo, da ne sme priti do zaostritve pogojev za črpanje sredstev in naj se to omogoči na hitrejši način in učinkovitejše črpanje.

Točka 6: skupne kmetijske politike po letu 2027, izvajanje podpore. Tokrat bo v ospredju razprava z vsebinskim predlogom, in sicer na predlog uredbe o določitvi pogojev za izvajanje podpore Unije v okviru skupne kmetijske politike. Predsedstvo želi od držav članic pridobiti politične usmeritve glede odprtih vprašanj, saj so ti jeseni morda, saj jih namerava doseči že jeseni, morda že na naslednjem zasedanju. Ključna odprta vprašanja ostajajo povezava predvsem z iskanjem ustreznega ravnotežja med skupnim evropskim okvirom in večjo prožnostjo držav članic. Vprašanja, to vključuje tudi vprašanja definicij kmet, aktivni kmet in upravičeni hektar ter poenostavitev izvajanja politike ob hkratnem ohranjanju njenih skupnih ciljev. Opredelitev Slovenije podpira večjo prožnost držav članic pri izvajanju skupne kmetijske politike ob hkratnem ohranjanju skupnega okvira. Ocenjujemo, da gredo številni predlogi predsedstva v pravo smer, med drugim prostovoljnost sheme za majhne kmete, območja z omejenimi dejavniki ter ustrezna opredelitev aktivnega kmeta. Pomembne so tudi ustrezne predhodne določbe za kmete z večletnimi obveznostmi.

Točka 7: razmere na kmetijskih trgih. Gre za izmenjavo mnenj in nadaljevanje razprave na to temo. V ospredju bodo predvidoma pogovori o posledicah letošnjih vročinskih valov, suše in pomanjkanje vode, ki so v številnih delih Evrope, seveda tudi v Sloveniji, povzročili zmanjšanje pridelave in škodo na različnih kmetijskih kulturah, hkrati pa vplivajo tudi na razpoložljivost krme in razmere v živinoreji. Da so razmere resne, se zaveda tudi Evropska komisija, ki je v začetku meseca organizirala konferenco z deležniki na to temo, komisar za kmetijstvo in hrano Hansen pa je pozval države članice k čim večji uporabi prožnosti znotraj skupne kmetijske politike, vključno s kriznimi intervencijami, predplačili, spremembami strateških načrtov, odstopanji od dobrih kmetijskih praks in pravil o višji sili. Dolgoročno poudarja krepitev odpornosti kmetijstva na podnebne spremembe predvsem z boljšim upravljanjem tveganj, odpornimi sortami, pasmami ter učinkovitim in trajnostnim upravljanjem z vodami. Vezano na to temo bo Slovenija v okviru točke razno opozorila na posledično, na posledice izjemno in dolgotrajne suše ter vročinskih valov na kmetijsko proizvodnjo, razpoložljivost krme in dobrobit živali ter pozvala k učinkovitejšemu evropskemu odzivu in hkrati podpori prizadetim kmetom. Poudarila bo, da obseg in narava letošnje škode presegata možnosti nacionalnih mehanizmov za obvladovanje tveganj in zahtevala ustreznejše krizne instrumente znotraj EU. Predlagala bo, kot prvič, vključitev vročinskega stresa kot samostojnega faktorja naravne nesreče v kmetijsko zakonodajo in krizne mehanizme, ter drugič, posodobitev metodologije za izračun izpada dohodka, ki bo omogočila hitrejši izračun in izplačilo pomoči že v letu nastanka škode - kot vemo, doslej to traja z enoletnim zamikom. In tretjič, po napovedi predsednice Evropske komisije o vodni pobudi Slovenija predlaga ustanovitev namenskega sklada za sušo, in sicer ločenega od skupne kmetijske politike, z zadostno in enostavno dostopnostjo sredstev na ravni EU za namakanje, vzdrževanje možnosti zadrževanja vode in druge naložbe, namenjene krepitvi in odpornosti kmetijstva na pomanjkanje vode.

Na delovnem kosilu pa bodo na tapeti vidiki akcijskega načrta EU za gnojila. Slovenija se opredeljuje na naslednji način, da je to, da so načrti EU za gnojila zelo pomemben okvir za varno, cenovno dostopno in zanesljivo oskrbo z gnojili srednjeročno. Dolgoročno bi bilo treba prednostno nameniti diverzifikacijo virov oskrbe, krepitev proizvodnje

v EU in razvoju alternativnih in krožnih virov hranil kar je v neposredni povezavi z biometanom in digestatom, ki je kot stranski produkt tega. Torej, zavzemamo se za odpornost oskrbe, vključno z boljšim dostopom do surovin in energije ter spodbujanje učinkovitejše uporabe gnojil s preciznim kmetijstvom, inovacijami in svetovalnimi storitvami. Poleg tega sta za zgodnje prepoznavanje in obvladovanje tveganj v oskrbi pomembna okrepljeno spremljanje trga in višja preglednost.

Hvala lepa za pozornost.

Najlepša hvala, državnemu sekretarju, za podrobno obrazložitev. Bi želel kdo od poslank in poslancev razpravljati o tej temi? Lahko jaz sama vprašam pri tej zadnji. Aha, gospa Gržinič, izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni. Običajno, kadar govorimo o ribištvu, rečemo takoj, to se ne tiče dosti slovenskega ribištva, kar drži, ampak kljub vsemu moramo, ne smemo pozabiti, da imamo pri nas tudi tovarno Delamaris. Ne vem tudi, če veste, da Delamaris ni več v Izoli, ampak je po novem nameščen v Pivki, kjer nabavljajo do 1700 ton rib letno in so zato zelo odvisni tudi od evropskega in vseh ostalih trgov, ker naših rib ni, absolutno ne dovolj. In izdelajo približno 25 milijonov konzerv letno, ribjih. Kar je tudi zelo pomembno z vidika tako prehranske vrednosti samih izdelkov in prehranske varnosti. Hvala.

Hvala. To v bistvu zdaj ne vem, če je bilo vprašanje. Ja, ja, bi pa jaz vprašala. Pri točki devet se mi zdi, da pozdravljam to, ta predlog Slovenije za vključitev vročinskega stresa kot samostojne naravne nesreče, kar ste tudi podrobno obrazložili. Me pa zanima, zdaj ste že pogovarjali tudi z drugimi državami, bodo podprle, so enako misleče, kaj pričakujete, da bo potem tudi končni rezultat našega predloga?

Hvala.

Hvala za obe vprašanji. Kot prvo, če se smem odzvati, ja, Delamaris je sedaj v Pivki, prejšnji teden je bila odprta posodobljena linija, ki bo izredno učinkovito, z bistveno višjo produktivnostjo zagotavljala izdelke. Žal je edina takšna za predelavo rib pri nas. Skušamo prav skozi ta program espra kar se da pomagati.

Drugo vprašanje. Kolikšno podporo uživa ta naš predlog v bilaterali je minister s predvsem temi Višjegrajski / nerazumljivo/ s skupino držav že zagotovil to podporo. Upam, da bo ta podpora tudi rasla. Žal pa nimam še odgovora, kolikšna je v celoti ta podpora.

Hvala. Jaz zdaj predlagam, da gremo tudi kar na 2. točko. Aha. Gospa poslanka Žnidarič.

Hvala za besedo. No, danes na tem odboru nadomeščam, ampak drugače sem članica Odbora za kmetijstvo, tako da moram reči, da me veseli. Ti predlogi, ki ste jih pripravili gredo v pravo smer. Posebej sem vesela tega predloga, ki ga boste podali, torej za posodobitev metodologije za izračun škode za čimprejšnjo pomoč, ker tako kot je to sedaj, da ljudje z enoletnim pa še več zamikom dobivajo povrnjeno škodo po različnih teh vremenskih ekstremih. Vidim, da je tukaj predlog, da bi naj bila prihodnja pomoč, torej, da bi temeljila torej na nekih objektivnih pričakovanjih kakšen bi bil pridelek ne pa potem res, kako je dejansko z enoletnim zamikom nazaj, kakšen je torej dejanski bil pridelek po suši ali pa pač po pozebi? Tako da to podpiram.

Mogoče bi imela samo še vprašanje, glede tega definicije aktivnega kmeta, če tu kaj več mogoče lahko veste povedati, kakšen je tu predlog, kaj to pomeni, ta definicija aktivnega kmeta? Pa mogoče kako, katere tri konkretne določbe v teh pogajanjih se vam zdijo kot ključne za ohranitev, ne vem, tudi dohodkovne stabilnosti slovenskih kmetij? Meni je kar drugače, moram reči, da pozdravljam res vse to, kar je našteto in upam, da boste v čim večji meri uspeli tudi s temi slovenskimi pobudami. Hvala lepa.

Hvala za to vprašanje. Želi še kdo od poslank in poslancev? Državni sekretar, prosim, beseda je vaša.

Hvala. Kar zadeva to metodologijo, gre za enotno metodologijo. Mi bi sicer svojo že naredili bolj življenjsko. Saj to čakanje na statistične podatke prejšnjega leta je res

negospodarno in daleč od tistega načela: kdor hitro da, dvakrat da, kdor počasi da pol manj da bi človek dejal tako. Ampak gre za skupno metodologijo in to je pač naš pritisk, da se da se dokopljemo hitrejše in boljše. Lahko bi si pomagali tudi z obstoječimi cenami plus inflacije, ampak mora biti, kot rečeno, enotna.

Kar zadeva teh definicij, aktivni kmet, mali kmet. Torej pri aktivnem kmetu je pomembno ali definicija vključuje tudi opredelitev in mora biti obvezna. Se pravi, za katere intervencije skupne kmetijske politike se uporabi vprašanje, kako zagotoviti ustrezno ciljno usmerjeno podporo. O tem bo razprava še tekla in to je še odprto, zato tega ne moremo odgovoriti enolično.

Ali sem preslišal še kakšen del vprašanja? Hvala lepa.