Dobro jutro. Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 2. sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da na seji, torej da je opravičen Nedeljko Todorović, na seji pa kot nadomestne članice in člani s pooblastili sodelujejo gospod Darko Ratajc in Elena Zavadlav Ušaj.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje. kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer, prvič, Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2025, drugič, Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2025-2026 oziroma maj 2025 - april 2026 in tretjič, Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije za poslovno leto 2025.

Še eno nadomestilo imamo, in sicer gospoda Nedeljka Todorovića nadomešča Martina Haring.

Smo pri 1. točki dnevnega reda.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Nacionalni svet za kulturo.

Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2025 je bilo dne 7. 5. posredovano Državnemu zboru na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o javni rabi slovenščine. Odbor za kulturo ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za kulturo, državni sekretarki Uršuli Menih Dokl. Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora.

Slovenski jezik je eden temeljnih gradnikov naše skupnosti, je sredstvo sporazumevanja, hkrati pa mnogo več od tega. V njem se izražajo naša identiteta, kultura, znanje, zgodovinski spomin in pripadnost. Slovenščina je temelj našega kulturnega in narodnega prostora, zato skrb zanjo ni zgolj vprašanje jezika, temveč tudi vprašanje njegove dostopnosti, razvoja, živosti in sposobnosti, da odgovarja na spremembe sodobne družbe.

Danes odbor obravnava Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2025, ki ga je pripravila medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije na podlagi priporočil pristojnih organov. Poročilo kaže, je obsežno, da so se načrtovani ukrepi tudi v letu 2025 izvajali nemoteno, tako v okviru rednih dejavnosti kot posameznih nosilcev in številnih programov, projektov in drugih aktivnosti. Na številnih področjih so bila za izvajanje ukrepov zagotovljena tudi višja finančna sredstva kot leto prej. Pomemben del aktivnosti je bil namenjen izboljševanju bralne in digitalne pismenosti ter krepitvi bralne kulture otrok, mladostnikov in odraslih. Posebna pozornost je bila namenjena osebam, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja. Izvajali so se projekti izobraževanja, strokovni dogodki, raziskave, nacionalne akcije in kampanje, razvijali pa so se tudi spletni jezikovni in terminološki portali ter druge oblike jezikovne infrastrukture. Z nadaljnjim financiranjem raziskovalnih in jezikovnih projektov ter infrastrukture se je zagotavljalo razvoj, uveljavljanje in promocija slovenščine doma in zunaj meja Republike Slovenije. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi univerze, ki skrbijo za ustrezno raven jezikovne zmožnosti študentov in zaposlenih ter za ohranjanje slovenščine kot jezika visokega šolstva in znanosti. Poročilo kaže tudi na konkretne sistemske premike v letu 2025. Na podlagi novele Zakona o javni rabi slovenščine je bil potrjen seznam kategorij elektronskih, komunikacijskih in digitalnih naprav, odjemalnih naprav. Gre za pomemben korak, saj so digitalne naprave danes eden ključnih načinov dostopa do informacij, medijev, javnih storitev in drugih vsebin. Ministrstvo za kulturo je podprlo tudi drugo celovito jezikovno politično raziskavo o potrebah jezikovnih uporabnikov v Sloveniji ter uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu. Njene ugotovitve bodo pomembna strokovna podlaga pri pripravi novega nacionalnega programa za jezikovno politiko. Posebna pozornost je bila namenjena razvoju sodobnih jezikovnih tehnologij. Začel se je raziskovalni program LahTex, katerega cilj je razvoj korpusa lahkega branja in orodij pretvarjanja besedil v lahki jezik oziroma preprost jezik s pomočjo umetne inteligence. Del gradiva bo vključen tudi v razvoj velikega jezikovnega modela za slovenščino.

Na področju dostopnosti je Ministrstvo za kulturo z RTV Slovenija sklenilo pogodbo za projekt samodejnega podnaslavljanja televizijskih programov. Sistem bo omogočal podnapise z minimalnim zamikom tudi pri oddajah v živo in tako pomembno izboljšal dostopnost gluhih in naglušnih do informativnih, kulturnih, športnih in drugih vsebin. Pomemben je tudi projekt razvoja digitalnega založništva, v okviru katerega bo mogoče sofinancirati več kot tisoč elektronskih in približno 300 zvočnih knjig. Digitalno gradivo bo pomembno tudi za razvoj jezikovnih korpusov in jezikovno tehnoloških orodij za slovenščino. Ministrstvo za kulturo je uvedlo še nov razpis za projekte prilagojenih načinov sporazumevanja, ki podpira razvoj slovenskega znakovnega jezika, brajice, haptičnega sporazumevanja za gluhoslepe, lahkega branja in drugih oblik dostopne komunikacije. Pomemben sistemski koraki so bili narejeni tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih sta bila umeščena v zakonodajo kot učna jezika za otroke in mladostnike z gluhoto oziroma gluho slepoto, slovenski znakovni jezik pa je vključen tudi v prenovljene kurikule za vrtce. Zakonsko je bila umeščena tudi pravica otrok, ki jim slovenščina ni prvi jezik, do brezplačne jezikovne podpore v okviru rednih programov. Za slovenske skupnosti zunaj meja Republike Slovenije se nadaljuje podpora projektom, namenjenim učenju in ohranjanju slovenskega jezika ter razvoju jezikovnih zmožnosti otrok in mladih. Posebej velja izpostaviti tudi sprejetje zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ki ureja pravico oseb z gluho slepoto do uporabe njihovega jezika, do tolmača in druge pravice, povezane z njegovo uporabo.

Poročilo tako potrjuje, da je bila jezikovna politika v letu 2025 dejavna na zelo različnih področjih, od šolstva, znanosti, kulture do digitalizacije, dostopnosti vključevanja ranljivih skupin in skrbi za Slovence zunaj meja naše države. Ob tem medresorska delovna skupina opozarja tudi na področja, ki jim bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti, to pa so nadaljnji razvoj sodobnih digitalnih jezikovnih virov in jezikovno-tehnoloških orodij, skrb za slovenski znakovni jezik in sporazumevalne možnosti gluhoslepih. zagotavljanje jezikovnih dostopnosti kulturnih dobrin in izboljševanju bralne in digitalne pismenosti vseh generacij. Ti poudarki se mi zdijo pomembni tudi za pripravo novega nacionalnega programa za jezikovno politiko. Naš cilj pri tem pa mora ostati jasen: da je slovenščina živ, samozavesten in sodoben jezik, ki se razvija skupaj z družbo, znanostjo in tehnologijo, in da je hkrati dostopen vsem uporabnikom. Skrb za jezik je zato dolgoročna naloga države, institucij in celotne skupnosti. Ključni konkretni premiki, na katerih temelji osrednji del predstavitve, so v dokumentu navedeni zlasti pri raziskavah, pri digitalnih tehnologijah, dostopnosti, šolstvu in zakonodajnih spremembah. Sklepni poudarki sledijo tudi priporočilom medresorske delovne skupine za prihodnje obdobje.

Poročilo je obsežno, obravnava slovenski jezik na vseh področjih naše družbe, zato sem bila malce daljša, ampak mislim, da je to tudi primerno za ta najbolj prestižen del naše kulturne identitete. Zahvaljujem se vam za pozornost.

Hvala lepa.

Z Nacionalnega sveta za kulturo mislim, da nikogar ni, tako da potem odpiram razpravo članic in članov odbora in sprašujem kdo želi razpravljati. Nobeden. Potem je vse tako, kot naj bi bilo. V redu, če ni razprave.

Ugotavljam, da se je Odbor za kulturo seznanil s Poročilom o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2025.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda - Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2025-2026 oziroma od maja 2025 do aprila 2026.

Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno poročilo, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. k tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Svet za radiodifuzijo in Akos.

In besedo dajem predstavniku predlagatelja, predsedniku Sveta za radiodifuzijo, doktor Juriju Francu Tasiču. Z njim je tudi sekretarka, če bo kaj potrebno, tako da gospod Tasič, izvolite.

Najlepša hvala za možnost, da podam poročilo o delu Sveta za radiodifuzijo.

Najprej vse prav lepo prisrčno pozdravljam vse prisotne!

Moje, kako bi rekel, predstavitev bo malce daljša. Pa ne zato, ker smo zelo veliko delali, ampak zato, da dejansko tudi nekateri, ki ste ali pa niste prebrali v potankosti naše, naše poročilo, da dejansko vidite, kako pomembne so nove metode dela, ki jih pričakujemo oziroma ki so že tukaj na področju kulture, na področju obveščenosti in torej na splošno na področju medijev.

Kot sami veste, Svet za radiodifuzijo sestavlja sedem članov, ki prostovoljno delujejo na tem področju, prostovoljno in vloga sveta je predvsem svetovalne narave. Svet nikoli ni, torej nikoli ni poskušal in tudi ne sme samostojno odločati o pravicah in obveznostih pravnih subjektov. Njegove pristojnosti izhajajo predvsem iz z med Zakona o medijih in ostaja sodelovanje, njegovo sodelovanje v postopkih javnih razpisov s področja radiodifuzije, ki jih vodi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Glede na vsebino poročila in število aktivnosti, ki smo jih predstavili v tem poročilu, bi kar začel s ključnimi aktivnostmi, ki smo jih imeli. In sicer prvič smo imeli posvete, ki so in razvojne razprave. In sicer govorili smo o celovitem in etičnem poročanju v medijih. Potem smo imeli posvet o televiziji prihodnosti, ki ne bo več in ki ni že televizija, ki jo poznajo starejši danes. Potem v zadnjem obdobju, od pomladi do sedaj, pa smo bili zelo aktivni na pripravah na posvet o radiu prihodnosti, na primer radio leta 2035. Zelo pomembno delo, ki smo ga opravili, ki ga pa nihče v zadnjih 30 letih ni opravil, je bila priprava seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos. O tem bom posebej poročal. Potem je bilo področje radia, tukaj smo govorili o lastniških spremembah in prenosih dovoljenj. Potem smo govorili o razpisih za analogne frekvence in digitalne pravice v digitalnih, v digitalnem radiu. To je da plus. Potem smo govorili o področju televizije in svet je obravnaval prenose dovoljenj za izvajanje televizijske dejavnosti, potem vsebinske in regulativne zadeve, povezane s seznamom pomembnejših dogodkov, pripravo in izvedbo posvetov o televiziji v prihodnosti. In potem v zadnjem delu tega našega poročila je pa sklepna ocena položaja Sveta za radiodifuzijo, ki je dejansko pomembno za demokratično, pluralno in tehnološko napredno medijsko krajino v Sloveniji.

Če pogledamo sedaj posvet o celovitem in etičnem poročanju. V samem tem posvetu, ki smo ga organizirali spomladi leta 2025, smo ta posvet organizirali skupaj z Ministrstvom za kulturo v prostorih Ministrstva za kulturo, kjer je Svet za radiodifuzijo poudaril ključno vlogo medijev pri zagotavljanju nepristranskih in kakovostnih informacij. Če pogledamo dejansko, kaj je bil pa namen posveta, je bil spodbuditi srečanje novinarjev in urednikov javnih in drugih medijev, ki izhajajo iz različnih profesionalnih izkušenj, ter ustvariti prostor za spoštljiv dialog, kako bolje razumeti in poslušati drug drugega. Namen torej je bil tega posveta z naslovom Celovito in etično poročanje obravnavi standardov medijskega poročanja, torej namen je torej vprašanju pluralnosti in uravnoteženosti, odgovornosti medijev pri obravnavi občutljivih družbenih tem ter širšem razmisleku o kakovosti medijskega prostora v Republiki Sloveniji. Torej posvet je zasnoval to razpravo oziroma celo posvet o celovitem in etičnem poročanju kot strokovno in javno razpravo, katere cilj ni bil izmenjava sorodnih mnenj, temveč neposredno soočenje različnih pogledov na medijsko etiko. Torej program se je usmeril predvsem na pomen celovitega, uravnoteženega in odgovornega medijskega poročanja, spoštovanje etičnih standardov in profesionalnih meril v novinarstvu, vključevanje različnih pogledov in pomen pluralnosti v tem mediju, odgovornost medijev, zlasti javnega servisa pri obveščanju medijev, potem vpliv medijskega poročanja na oblikovanje javnega mnenja, potrebo po nadaljnji strokovni razpravi o vsebinski kakovosti medijskih praks. Torej moramo reči, glede na udeležbo in zastopanost strokovne javnosti je svet ugotovil, da posvet ni dosegel pričakovane stopnje pluralnosti razprave. Posebej problematično je bilo dejstvo, da se posveta niso udeležili predstavniki dela strokovne javnosti, od katerih bi bilo glede na predmet posveta razumno pričakovati aktivno sodelovanje. Posledica tega ni bila zgolj manjša raznolikost razprave, temveč dejansko osiromašenja celotnega posveta. Tukaj bi jaz rad poudaril, a ne, da ko sem komuniciral s posameznimi možnimi akterji na posvetu, sem dobil tudi od enega od teh akterjev informacijo, s temi pa jaz ne bom razpravljal. Jaz kot znanstvenik in nekdanji profesor na univerzi in tudi namestnik direktorja Inštituta Jožef Štefan, kar sem bil po funkciji nekoč, sem od mojega kolega akademika Roberta Blinca, ki je bil zelo pomembna oseba na področju znanosti, velikokrat slišal: glej, poslušaj drugače misleče in iz tega potegni nekaj pozitivnega zase - morda imajo pa prav. In to je bilo tisto, kar se mi zdi, da pri nas manjka. To ni, ampak to je moj komentar k temu, k temu posvetu. Namen torej posveta je namreč bil v tem, da bi različna strokovna in javna stališča, soočena v istem prostoru in v okviru iste razprave, bila evidentna, to pomeni, da bi prišli do nekih skupnih pogledov ali da bi slišali drug drugega. Žal naš partner pri organizaciji, torej Ministrstvo za kulturo, se ni udeležilo našega posveta, čeprav je bil posvet v prostorih Ministrstva za kulturo. Ta odsotnost je z vidika institucionalne odgovornosti težko razumljiva, saj je s tem zmanjševala verodostojnost so organizacije in je slabila sporočilo, da gre za temo, ki jo pristojne institucije obravnavajo kot javno pomembne. Posvet torej ni dosegel tistega svojega cilja, čemur je bil namenjen, čeprav je odprl pomembna vprašanja, omogočil strokovno razpravo med prisotnimi, ni uspel vzpostaviti dovolj širokega, pluralnega polja razprave. To pomeni, da je bila prav odsotnost drugače mislečega dela strokovne javnosti ključna za to veliko pomanjkljivost tega dogodka. Glede na to smo sklenili na pobudo državnega sveta, da v letu 2027 organiziramo nov posvet in ponovno bomo povabili strokovno javnost, vso strokovno javnost na ta naš posvet, zato da bomo slišali drug drugega, da se bomo učili drug od drugega in da bomo v slovenskem prostoru skušali razviti pozitivno razmišljanje, ki bo vodilo k razvoju same Slovenije. Torej svet kot tak ocenjuje, da posvet ni pokazal le potrebe po razpravi o etiki poročanja, temveč tudi potrebo po večji odgovornosti stroke in inštitucij do samega javnega razpravljanja. Odsotnost različnih pogledov ni nevtralno dejstvo, temveč neposredno vpliva na kakovost strokovne izmenjave in na možnost, da javnost sliši celovit spekter argumentov.

Druga zelo pomembna taka tema, ki smo jo obravnavali, je bilo področje radia oziroma, pardon, televizija, televizija prihodnosti, televizija prihodnosti. Tukaj imate zelo dolgo poročilo o delu in televizije prihodnosti. Vemo, da v središču razprave smo postavljali vprašanja tehnološkega razvoja televizije, prehoda na hibridne, nelinearne distribucijske modele, na dostopnost vsebin, na vpliv umetne inteligence, na položaj slovenskega jezika in kulture. Poseben poudarek smo dali domači produkciji in slovenskemu jeziku ter prihodnji vlogi televizije v digitalnem medijskem prostoru. Televizija je nekoč igrala, saj veste, in še danes morda pri starejših torej ljudeh, pri poslušalcih in gledalcih mojih let predstavlja osrednjo točko informiranja, dočim danes pa se pojavljajo pametne naprave, ki vse bolj izpodrivajo te pretočne storitve. In tako je IPTV televizija, ki je danes že neke vrste standard v Sloveniji in dejansko ta skupaj z umetno inteligenco in digitalizacijo prinaša cel niz novih izzivov. Predvsem pa pojav novih komunikacijskih tehnologij, kot 5G in 6G ter virtualna resničnost. Tukaj se potem pojavljajo cel niz problemov, o katerih smo, ko sem pripravljala jaz študij, medijskih tehnologij za Univerzo v Ljubljani, dejansko smo naleteli na probleme avtorskih pravic, a ne, cel niz problemov se tukaj izkazuje. Tako da o tem sami, mislim, da ste si dovolj prebrali, kaj mislimo o sami televiziji prihodnosti, kakšni so tehnološki trendi in kaj dejansko v Sloveniji lahko pričakujemo. In sicer, mi pričakujemo zagotavljanje nekih optimalnih medijev za delo teh medijev, spodbujanje pluralnosti teh medijev, enako enake možnosti za vse izdajatelje, preprečevanje škodljivih koncentracij, zelo pomembna tema, o kateri smo govorili, spodbujanje slovenske produkcije in s tem kulture, dvig kakovosti slovenskega jezika in zagotavljanje pravice do informiranosti in točnosti poročanja. Govorili smo tudi o programsko opredeljeni televiziji, o kombinirani prihodnosti tehnologij, kaj nelinearna televizija, o umetni, z umetno inteligenco podprta televizija kot orodje za izboljšanje dostopnosti. In vpliv televizije na mlade, to je bil eden takih zelo pomembnih vidikov, o katerem smo govorili. Govorili smo o pozitivnih vplivih, ki predstavljajo vsebine, ki jih lahko določene vsebine in programi predstavljajo in so namenjeni otrokom, ki jim lahko privzgojijo neke dragocene spretnosti, znanje, socialno vedenje, spodbujajo učenje in ustvarjalnost. Prekomerno gledanje televizije pa lahko povzroči zmanjšano telesno aktivnost, kar je slabo. Z vzponom nelinearne televizije in uporabniku prilagojenih vsebin so mladi uporabniki vse bolj izpostavljeni vplivom interaktivnih platform in platform na zahtevo, zato se nam je zdelo, da je zelo pomembno, da omejimo čas otrokom, čas pred zaslonom. Spodbujanje otrok k kritičnemu mišljenju, k uravnoteženemu gledanju televizije, z drugimi športnimi dejavnostmi, s spodbujanjem starševskega nadzora in z lastnim zgledom tem otrokom. Nekaj podobnega, če smem govoriti, je s posvetom. Jaz sem navajen, da študentje so bili, dali mir, a ne, in tukaj tudi pričakujem od vas, da ne klepetate. Oprostite za komentar. Ker priprave na posvet za radio prihodnosti, vabljeni vsi, konec tega meseca pripravljamo posvet o radiu prihodnosti, kakšen bo radio leta 2035. Ne bom govoril preveč o tej temi, sami ste lahko prebrali, kakšen vpliv ima radio, predvsem digitalna varianta radia, ki ga poslušamo na vsakem koraku, v avtomobilu, doma, radio je nekje v backgroundu in kakšno pomembno vlogo igra radio v vsakdanjem življenju, v dvigovanju kvalitete življenja, o pluralnosti, ki jo nosi tak medij v sebi. O vsem tem ste lahko razpravljali. Potem zelo, torej vabljeni ste na posvet, ki bo 27. tega meseca ob 10. uri, ob 10. uri v prostorih državnega sveta, tukaj v tej stavbi.

Potem zelo, zelo veliko delo, kot sem na začetku rekel, je bila priprava seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos. Svet je imel kar veliko dela pri pripravi tega programa za televizijski prenos. Samo moment, da jaz pridem do tega materiala. Tukaj torej namen seznama torej, ki si ga je svet vzel kot eno od pomembnejših nalog, je bila priprava slovenskega seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos in strokovnih podlag za njegovo presojo na evropski ravni torej. Namen je bil varovati možnost široke javnosti, da spremlja dogodke velikega družbenega pomena. Torej pri tem gre za dogodke, ki presegajo zanimanje običajnih spremljevalcev posameznega športa in imajo širok povezovalni in družbeni pomen. Zakon zato omejuje takšno uveljavljanje izključnih pravic, zaradi katerega bi bil pomemben del gledalcev prikrajšan za spremljanje teh dogodkov na neplačljivem televizijskem programu. Po slovenski ureditvi to vključuje tudi programe v programski shemi, dostopni vsem naročnikom posameznega operaterja brez dodatnega plačila za spremljanje teh programov. Zdaj, za razumevanje postopka je pomembno pri tem razlikovati med sprejetjem seznama v Sloveniji in njegovo evropsko presojo. Slovenija je pripravila seznam že leta 2022, ki pa ni bil notificiran v Evropski uniji oziroma pri Evropski komisiji. Kot ste videli iz letnega poročila sveta, zato ta seznam ni imel zavezujočega učinka za izdajatelje pod pristojnostjo drugih držav članic Evropske unije. Vloge posameznih inštitucij so ob tem bile v Sloveniji jasno razdeljene. Svet za radiodifuzijo je bil zaprošen s strani Ministrstva za kulturo, da pripravi predlog seznama, seznam je sprejela Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo pa je vodil vodilo njegovo predložitev Evropski komisiji, pri čemer je komisija preverila združljivost vseh teh ukrepov s pravom Evropske unije. Dejansko svet je, v tem procesu ni opravil samo pripravo seznama, ampak opravil je obsežno vsebinsko in analitično delo ter sodeloval tudi pri usklajevanju z Evropsko komisijo. Kako pa je to delo potekalo, če lahko rečem, je, iz letnega poročila je bilo vidno, da je ta program bil že pripravljen leta 2024. Preko Ministrstva za kulturo je bilo januarja 2025 poslano Evropski komisiji v neformalni pregled, potem je sledilo več krogov usklajevanja, kjer smo mi kot svet dopolnjevali obrazložitve posameznih dogodkov in dodajali podatke, ki jih je Evropska komisija potrebovala za svojo presojo. Maja leta 2025 je potem potekala videokonferenca s predstavnikom Evropske komisije in Ministrstvom za kulturo. Svet je potem to gradivo večkrat obravnaval in dopolnil in julija 2025 je predlog javno objavil ter k tem pripombam povabil vso zainteresirano javnost in deležnike, ne le domače, ampak tudi tuje. Obravnaval, torej v tem je obravnaval vsa mnenja športnih organizacij, izdajateljev televizijskih programov, operaterjev in pristojnih ministrstev. Končni predlog sveta je bil, je svet sprejel 16. septembra 2025 in potem so sledila nadaljnja usklajevanja z Olimpijskim komitejem. In vlada je 11. decembra leta 2025 v celoti sledila predlogu sveta, ki ga je podal. Delo s tem pa se ni končalo, s tem je dejansko se je šele začelo dokončno usklajevanje z Evropsko komisijo. V začetku leta 2026 je svet pripravljal dodatna pojasnila za to komisijo. Njegovi predstavniki so potem pa 23. februarja s težavo, torej težko pridobljenim privoljenjem Akosa odšli na delovni sestanek v Bruselj. Potem marca pa smo zopet obravnavali obrazložitve in morebitne prilagoditve. Pri vsem tem svet ni izhajal zgolj iz športnih uspehov ali želje, da bi bil ta seznam čim širši, ampak upoštevati je moral zakonska merila, slovenska in evropske zahteve. Prva taka zakonska merila, kot če pogledate Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, je v 34. členu, so štirje kriteriji, ki smo jih skušali, vsaj dva smo torej smo morali izpolniti in ta merila so bila vsebinsko usklajena s kazalniki, ki jih uporablja Evropska komisija. Za svet je to pomenilo, da je moral uvrstitev vsakega dogodka konkretno utemeljiti za potrebe Evropske komisije. Torej vsak dogodek smo morali analizirati za štiri leta nazaj, testirati njegovo statistično gledanost in če je bila njegova statistična gledanost večja kot 5 procentov, ki se meri v neki kratici AMR, potem je ta dogodek, če je še, če je še izpolnjeval vse zakonske kriterije, prišel na spisek, na seznam tega seznama. Torej svet je torej, kot ste videli, preverjal podatke o gledanosti, o predvajanju, o dostopnosti programov ter širšem nacionalnem pomenu. Določiti je bilo pa tudi potrebno, kakšen je obseg tega prenosa posameznih dogodkov, tudi v to smo se morali spuščati ali se ta dogodek prenaša v celoti, delno, z zamikom ali neposredno. Poseben korak je pa bila obravnava pred odborom stike po direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah. To je odbor, ustanovljen na podlagi 29. člena direktive, v katerem sodelujejo vsi predstavniki vseh držav Evropske unije članic Evropske unije, predseduje pa mu predstavnik Evropske komisije. Tako da je svet imel sestanek z vsemi predstavniki držav Evropske unije, kjer je predstavil slovenski seznam in razloge za njegovo sestavo. To je bila priložnost, da neposredno pojasni posebnosti slovenskega prostora, pomen športnih dogodkov za slovensko javnost in strokovne podlage za njihovo vključitev. V tej razpravi, ki je bila kar intenzivna, so nekateri predstavniki celo opozorili, da slovenski seznam po obsegu je celo širši od njihovih. Pri tem pa smo poudarili, da je obseg slovenskega seznama ni bil samoumeven, upoštevati je bilo potrebno pomen posameznega dogodka, presojo v okoliščinah konkretne države, kjer ta dogodek nastaja. Potem slovenski predlog je moral biti za to prepričljivo utemeljen. In dejansko odbor je po predstavitvi podal, torej odbor za stike Evropske komisije, to moram poudariti, je po tej predstavitvi podal ugodno mnenje za Slovenijo, Evropska komisija pa je 15. julija sprejela sklep o njihovi združljivosti s pravom unije. Sklep je bil objavljen 5. avgusta 2026, slovenski ukrepi s seznamom pa 18. septembra tudi v Uradnem listu Evropske unije. Mislim, da vidite, dejansko teh sedem volonterjev članov Sveta za radiodifuzijo skupaj s podporo naše gospe sekretarke, v kateri se iskreno še enkrat zahvaljujem, je ta prispevek bil zelo velik in je bil zato bistveno širši od priprave samega nabora dogodkov, kot je bilo v začetku zaželeno s strani Ministrstva za kulturo. Vidite, da je obsegal analizo, preverjanje meril, vključevanje deležnikov, obravnavo pripomb, pripravo obrazložitev posameznega dogodka in neposredno sodelovanje pri usklajevanju z Evropsko komisijo. Rezultat tega dela je potem seznam, ki je predstavil nacionalni postopek in evropsko presojo ter s tem daje trdnejšo podlago za varovanje interesa slovenskih gledalcev. Moram pa tukaj poudariti, da za svet obstaja še nadaljnja naloga. V skladu s šestim odstavkom 34. člena mora svet vsake tri leta pregledovati ta seznam. To pomeni, zopet smo na začetku. Seznam prvič po 30 letih Slovenija ima, vendar moramo, ker je vsi ti dogodki so zelo dinamični, moramo to prilagajati. Žal, ker se mi je zdelo to zelo pomembno, sem bil malce daljši.

Pri razumevanju potem o področju televizije sem govoril. Govorili smo o lastniških spremembah in prenosih dovoljenj, razpisih o analognih frekvencah, dodelitvi analognih frekvenc in digitalnih pravicah, oblikovanju pogojev in meril za analogne razpise o soglasjih k razpisom 14 nacionalnih in 10 ljubljanskih DAB pravic. O ceni ponudb, spremljanju cen zakupa, tukaj smo, ker nekateri nosilci pravic pravijo, da so cene previsoke. Potem smo govorili še o tehnologijah 5G in 6G. In navsezadnje pa še bi rad samo, ker bom kar skrajšal, čez te tehnologije bom šel, upam, da ste si vsi ostali pogledali in pregledali, kako so te tehnologije 5G, 6G. 5G so že prisotne v Sloveniji, za 6G tehnologije žal se nahajajo predvsem šele v razvoju in se jih lahko zasledite šele ali samo v laboratorijih na univerzi, na Fakulteti za elektrotehniko, Fakulteti za računalništvo, Inštitutu Jožef Štefan, Univerzi v Mariboru ali Univerzi v Ljubljani, so pa zelo pomembne za nove tehnologije, kot so, kot je medicina, kot se je promet in druge aplikacije.

6G tehnologije so zelo zanesljive z majhno latenco. Latenca pomeni z majhno zanesljivostjo nekaj desetink milisekunde. To pomeni, da operacija nekega operaterja iz Londona lahko poteka operacija v Ljubljani, na bolniku, ki leži v Ljubljani. To že ta tehnologija omogoča. In to pomeni, da bi bilo, kaj bi vam dal na, torej izpostavil, da dejansko se zavzemate za to, da te tehnologije čim prej dobimo v slovenski prostor in da dejansko razširjamo znanje teh tehnologij. Če ne drugače, da naredimo center za razvoj in uporabo teh tehnologij. Mi sami nimamo dovolj umskih, torej kapacitet, ne sredstev za bazične raziskave, čeprav smo bili včasih zelo aktivni na bazičnih raziskavah torej na razvoj omrežij, vendar te tehnologije bodo imele tudi močan vpliv na medije. Pojavljajo se tehnologije 7G, 8G. Na primer Finska je zelo aktivna ta trenutek sam izpostavljen ta problem na področju 8G. Vse te tehnologije prinašajo nove načine komuniciranja, nove storitve za končne uporabnike, tudi na področju medijev. In zato vam polagam, če smem reči, na srce in v vaše možgane, da začnete misliti tudi o teh tehnologijah in možnosti uporabe teh tehnologij in kako to organizirati v slovenskem prostoru, da se te tehnologije čim bolj uporabljajo. Kajti, naša edina možnost je ne sodelovati, ne samo sodelovati pri oziroma nimamo niti kapacitet za sodelovanje pri razvoju teh tehnologij, ampak imamo kapacitete pri razvoju uporab teh tehnologij in to se mi zdi zelo pomembno.

Potem pa zadnja točka, ki jo bom še samo je pa sklepna ocena položaja Sveta za radiodifuzijo. Če pogledamo položaj Sveta za radiodifuzijo, ki naj bi bil neodvisno strokovno in posvetovalno telo, ki dopolnjuje delo regulatorja Akos z vidika vsebinske presoje varovanja javnega interesa in zagotavljanja pluralnosti medijskega prostora vemo, da se njegova njegova vloga uresničuje predvsem preko podajanja mnenj, pripomb in strokovnih predlogov regulatorju k njegovim odločitvam. Razlike, moram reči, da srd svojo vlogo razume dokaj širše, kot to razume Akos zlasti pri vprašanjih, ki presegajo tehnično pravni okvir in vključuje družbene, kulturne in demokratične vidike. Razlike v razumevanju položaja se kažejo predvsem v praksi sodelovanje z mednarodnimi inštitucijami, saj Akos nekje v tem obdobju ima neko omejevalno ali pa ima nek omejevalni pristop do CRDF. In je dokaj na nek način onemogočal direkten stik sveta, članov sveta za, torej direkten fizični stik ne po elektronski pošti z Evropsko komisijo in komisijo in sorodnimi regulatornimi telesi v državah članicah EU. Pri tem se je, moram reči, Akos skliceval na stališča Računskega sodišča.

Če grem dejansko opozoriti moram še na težave, ki jih torej pri tem sodelovanju z Akosom in sicer na to naravo sodelovanja, ki se kaže v nepriznavanju stroškov in sodelovanje s sorodnimi strokovnimi inštitucijami v tujini, na katere smo bili velikokrat vabljeni. V svetu smo izpostavili, da je vprašanje financiranja strokovnega izpopolnjevanja in mednarodnega sodelovanja sveta prisotno že od leta 2010. O tem je razpravljal na zadnji seji tudi Državni svet in izpostavljena je bila ideja, kako to, da sedem prostovoljcev, torej članov Sveta za radiodifuzijo, ki niso profesionalci torej profesionalni člani, ampak so zunanji člani sveta. Ob minimalnih stroških opravljajo tako pomembno delo brez nekega sodelovanja s sorodnimi strokovnimi inštitucijami v tujini, na katere je pa bil svet večkrat vabljen. Torej, na Državnem svetu so izpostavili primerjavo delovanja Fiskalnega sveta s Svetom za medije kakšno podporo ima eden in kakšno podporo ima drugi in o tem so rekli, da je končno potrebno ta problem tudi enkrat rešiti. V svetu izpostavljanje izpostavljamo in opozarjamo, da tu ne gre za povračilo stroškov, temveč za zagotavljanje neodvisnosti sveta in strokovne samostojnosti. S tem, če vas onemogoča nekdo, da bi se izpopolnjevali ali sodelovali s tujimi tovrstnimi predstavniki, pomeni, da nimate možnosti strokovnega izpopolnjevanja in svoje neodvisnosti. Svet je finančno in administrativno odvisen od Akos in zato ocenjujemo, da obstaja tveganje, da lahko zakonsko določena podpora, vloga Akosa posledično omejuje strokovno delo sveta. V svetu tako ocenjujejo in ocenjujemo, da imamo za to omejene možnosti za mednarodno strokovno sodelovanje, izmenjavo znanja in dobrih praks ter nadaljnje strokovno usposabljanje svojih članov. Torej Akos v odgovoru na očitke nepriznavanja stroškov izobraževanj pravi, da je pri upravljanju finančnih sredstev sveta dolžan zagotavljati zakonitost izplačil, upoštevajoč tudi relevantna stališča in usmeritve pristojnih nadzornih inštitucij, to je Računskega sodišča. Dejansko pa je to mnenje posameznih članov, ki pa ni obvezujoče, vsaj tako razumemo člani sveta za radiodifuzijo. Vsako izplačilo mora imeti ustrezno pravno podlago, zato prihaja do različnih razumevanj upravičenosti posameznih stroškov, zlasti stroškov službenih poti v tujino. Predstavljanje Republike Slovenije v odnosih s tujimi regulatorji pa je v pristojnosti Akos in ne sveta, to pravijo. Svet se zaveda pomena nadzora nad zakonitostjo in upravičenostjo izplačil, a opozarja, da to ne sme pomeniti splošnega zavračanja stroškov izobraževanj in službenih poti ali poseganja v presojo njegovih strokovnih potreb. Člani sveta so sicer strokovno usposobljeni, vendar hitre zakonodajne, tehnološke in družbene spremembe zahtevajo stalno izpopolnjevanje. Odgovor na sklicevanje Akosa na mnenje Računskega sodišča kot podlago pri presoji upravičenosti do povračila teh stroškov svet opozarja na pravno mnenje Inštituta za javno upravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki se je pozitivno opredelilo do možnosti povračila upravičenih stroškov službenih poti, seminarjev in konferenc ob zagotavljanju dokumentirane in gospodarne porabe sredstev. Torej, pri tem se svet dejansko s to politiko boji omejevanja strokovnega dela. Vpliv na njegovo neodvisnost. Sprašuje, katere dejavnosti svet lahko še opravlja? Včasih se nam zdi to stališče, da se, da smo morali se boriti, da gremo na posvet v Bruselj, ki je torej trajanje posveta je bilo 2 uri in smo se morali priboriti z grožnjo, da bomo šli v javne medije, da preprečuje Akos normalno dela sveta se nam zdi tak način žaljiv in ponižujoč. Zato strokovne organe Odbora za kulturo prosimo, da rešijo ta problem. Najlepša hvala in se zahvaljujem za vaše potrpljenje, za to, ker sem bil malce daljši, dolg in vendar, ta svet je v zadnjem letu opravil zelo, zelo veliko dela. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za kulturo, gospa Uršula Dokl Menih, izvolite.

Ministrstvo lahko tukaj komentira samo v svojih pristojnosti in lahko pove, da se je seznanilo z letnim poročilom Sveta za radiodifuzijo za to določeno obdobje, da ocenjuje, da je. Poročilo odpira nekatera pomembna vprašanja za nadaljnji razvoj slovenskega medijskega in avdiovizualnega prostora, zlasti na področjih medijskega pluralizma, pregleda lastništva medijske pismenosti in podpore in razvoju novih in inovativnih avdiovizualnih vsebin. Ministrstvo prav tako podpira tudi prizadevanja Sveta za krepitev medijske pismenosti, kulturne zavesti in razvoja inovativnih avdiovizualnih storitev, pa hkrati vidi prostor za nadaljnji konstruktiven dialog glede podpore malim in neodvisnim ponudnikom in drugih odprtih vprašanj v zvezi z delovanjem sveta. Hvala.

Hvala.

Predstavnika Državnega sveta ni. Želi besedo predstavnica Akosa, gospa Brigita Kozlevčar Žorga, izvolite.

Hvala za besedo.

Agencija se je seveda seznanila z letnim poročilom Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2025-2026. Moramo reči, da agencija nudi strokovno, tehnično, administrativno in finančno podporo za delovanje sveta skladno z veljavno zakonodajo. Redno se udeležujemo sej sveta in tudi vseh posvetov, ki jih svet organizira. Prav tako po mnenju agencije in svet za radiodifuzijo pri delu dobro sodelujeta. Upoštevajo se strokovna mnenja sveta in njegovih njegove predloge v aktualnih javnih razpisih, kjer ima svet, pač skladno z zakonodajo, pristojnosti. Kar se tiče pa navedb Sveta za radiodifuzijo v letnem poročilu in tudi tukaj, ko je gospod predsednik Tasič to omenil, glede povračila stroškov članom, zagotavljajo skladnost z zakonodajo in seveda je agencija oziroma njen direktor odgovoren za zakonitost in gospodarno rabo javnih sredstev, zato pač samo na podlagi mnenja oziroma pač želje sveta, da se udeležuje določenih izobraževanj smo seveda pristopili k temu zelo aktivno že leta 2015 in 2016. Ker smo vprašali Računsko sodišče, tako kot je gospod Tasič omenil, ker seveda Računsko sodišče opravlja nadzor nad zakonitostjo, učinkovito in uspešno rabo sredstev agencije. In smo takrat že dobili pač njihovo mnenje, da morajo, da so člani strokovnjaki na področju prava, telekomunikacij, informatike, ekonomije, novinarstva in drugih področij. Kar pomeni, da je pričakovati, da so strokovnjaki in že imajo strokovno znanje, ker ravno za to so bili zbrani, ker so jih že pridobili in jih nadgrajujejo v svojem matičnem strokovnem okolju. Tako da kar se tiče izobraževanj, pač smo bolj restriktivni. Kar pa se tiče službenih poti, vključno s to službeno potjo v Bruselj. Zaradi notifikacije seznama pomembnih dogodkov pa agencija ni delala težav, ker gre dejansko za njihovo pristojnost, njihovo delovno področje, ki so ga morali skladno z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah opraviti in neka taka službena pot v vlogi sveta smo jo seveda odobrili in povrnili stroške, prav tako tudi vse ostale službene poti oziroma poti, ki smo jih šteli kot delo sveta oziroma članov Sveta za radiodifuzijo. Ni bilo težav, da jih bi povračali oziroma jih nismo zavračali. To je to. Hvala vam.

Hvala.

Zdaj pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Če ne, imam jaz ene dve ali pa tri misli, ki bi jih rada tukaj povedala.

Zdaj, glede na to, zdaj smo slišali verzijo gospoda Tasič, da niste odobrili, vi pravite, da ste. Zdaj, če imajo po zakonu pač neke zakonske obveznosti, ki jih morajo izvajati, seveda jim je to treba omogočiti. Jaz upam, da se bo našel konsenz v zvezi s tem in da ne bo teh težav naprej, ker se mi zdi to kar zelo pomembno delo, ki ste ga naredili s temi, s tem seznamom. In seveda, če ni sredstev oziroma če ni te pomoči, kako naj potem izvajajo naloge, ki so jim določene? Tako da mogoče je za razmisliti, da se potem stvari bolj določijo v zakonu ali kako, ne. Ampak saj vemo, čisto vsako stvar ne moreš predpisati, ker potem je tega preveč. Vemo, da ko smo sprejemali zakon o medijih, so bile celo ideje, da bi sploh svet ukinili oziroma da ga ne bi imeli, kar je spet lahko problem, a ne, tako da bomo v nadaljevanju, saj se bo zakon ponovno spreminjal, se tukaj morali pogovoriti, da ne bo v prihodnje prihajalo do takih težav.

Zdaj, meni se zdi zelo pomembno tudi, da svet opozarja in se ukvarja tudi s pluralnostjo. Jaz mislim, da imamo s tem v Sloveniji kar težave s pluralnim poročanjem in tako naprej. Na koncu koncev se je to izkazalo tudi na zadnjem referendumu, ko se ljudje, torej 460 tisoč ljudi oceni, da ni pluralnega oziroma uravnoteženega poročanja na RTV in to nas lahko vse zelo skrbi, a ne. In je zelo nerazumljivo, da ljudje potem ne pridejo na en posvet, kjer bi se s tem problemom, ki ga sigurno imamo, soočali oziroma nekako poskušali najti neko pot, da stvari izboljšamo. Saj mi smo na tem odboru veliko govorili tudi o medijskih koncentracijah in tako naprej. Zakon o medijih nov sicer to bistveno boljše ureja oziroma ampak predvsem za naprej, mi imamo pa že zdaj, bom rekla, precejšen kaos in stvari niso tako, kot bi morale biti, tako da me čudi, da potem tisti ljudje, ki so strokovna javnost, ki se pogosto oglašajo na temo in koncentracij in pluralnosti in tako, se potem enega takega posveta strokovnega ne udeležijo. To sigurno ni dobro. O teh stvareh moramo razpravljati in več glav več ve in na koncu najti tudi najboljše rešitve, a ne, da bomo lahko stvari uredili. Tako da jaz upam, da bomo na področju koncentracije naredili kakšen korak naprej pa kaj ukrepali. Saj vemo, da smo pač, imamo regulatorja, ampak se kljub temu, so se nam stvari, so nam precej ušle, no, bi rekla, iz rok in iz enega normalnega funkcioniranja.

Toliko z moje strani, no. Če želi še kdo zdaj kaj povedati, poslanci. Ne. V redu.

Potem se zahvaljujem za razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za kulturo seznanil z letnim poročilom Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2025-2026 in s tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Hvala lepa vsem, ki ste prišli k tej točki.

Smo pri 3. točki dnevnega reda, to je Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije za leto 2025.

Poročilo je bilo objavljeno na spletni strani državnega zbora.

K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za kulturo, Državni svet, direktorica Slovenske tiskovne agencije Mojca Prelesnik in predsednik nadzornega sveta STA.

Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije, d. o. o., Ljubljana za leto 2025 je bilo dne 9. 9. 2026 - / oglašanje iz dvorane/ nasvidenje - posredovano državnemu zboru na podlagi 22. člena Zakona o slovenski tiskovni agenciji. Odbor za kulturo ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Nasvidenje.

Besedo dajem predstavnici predlagatelja direktorici STA gospe Mojci Prelesnik, izvolite.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj.

Jaz bom probala biti krajša, ker ste seveda si že pogledali letno poročilo sami, tako da bom res opozorila mogoče na tiste ključne točke, ki je fajn, da se jih tudi sliši.

Na STA leto 2025 ocenjujemo kot sicer uspešno, ampak zahtevno. Predvsem bi opozorila na to, da smo izpolnili prav vse zahteve Računskega sodišča. Temu je sledila tudi sprememba akta o ustanovitvi, ki ga je sprejel nadzorni svet. Veste, da smo imeli na sta revizijo Računskega sodišča, decembra 2024 smo dobili končno poročilo in potem smo v začetku leta 2025 realizirali vse zahteve. Zdaj, kar se tiče samih finančnih podatkov, ne bom s številkami, bom res samo nekaj procentov. Ustvarili smo za 2,3 več, procenta več od načrtovanih, od načrtovanosti, in za 10,5 več kot odstotka spet več kot leta 2024. Prihodke iz tržne dejavnosti smo zvišali za 5,8 odstotka glede na leto 2024 in za 7 procentov več kot glede na sam plan leta 2025. Poslovno leto smo končali z 260 tisoč evri čistega dobička, tako da lahko ocenjujemo, da je bilo leto uspešno, seveda predvsem tudi zaradi uspešnosti na trgu. Je pa stanje medijev povsod po svetu, bom rekla, slabo, je težavno. Slaba so finančna stanja posameznih medijskih hiš, danes ste že omenili medijske koncentracije, to je tudi velik problem. Vsi mediji seveda nižajo svoje stroške, želijo si jih nižati in prav zaradi vseh teh razlogov je pomen STA in verodostojnih informacij zagotovo še toliko pomembnejše. Letno poročilo smo zaključili s pogledom naprej kot vedno. Napisali smo tudi, da vseeno za leto 2026 načrtujemo za 3 procente višje tržne prihodke, glede na plan 2025. Zdaj, glede na to, da smo že konec leta 2026 lahko rečem, da smo pri tem uspešni. Opozarjamo nase z dobrim delom, predvsem delamo tudi, da se ukvarjamo tudi z dejavnostjo, ki so tržno, z dejavnostmi, ki so tržno zanimive, od organizacij dogodkov do posameznih okroglih miz. Zelo smo se fokusirali na video servis, tako na snemanje kot na prenose v živo, kupili smo tudi dron, tako da izvajamo tudi snemanje z dronom. Prihodke iz fotostoritev smo presegli kar za 16 procentov, so pa seveda težave, ki so bile že prej omenjene, ukvarjamo zelo veliko, se tudi s problemom odpovedi našemu servisu zaradi klipingov. Konec je tudi evropskih projektov, kjer smo bili uspešni, smo uspešno kandidirali in se pač so se zaključila. Vsi poznate ta projekt preverjanja dejstev, imenovani Ne/ja. Enega je vodila Evropska komisija, mednarodnega, enega ZDA, tako da ves čas iščemo nove partnerje za sodelovanje, od ministrstev, občin, podjetij, uspešno smo sodelovali tudi na posameznih teh velikih projektih, recimo Go 2025, kultur, Evropska prestolnica kulture, BSD, in tako naprej. Skrbimo za to, da se sliši za nas, uvedli smo tudi poseben bilten STA partner, novičnik je to, ki ga vsi, ki to želijo, prejemajo p elektronski poti, tako da opozarjamo na to. Kaj počnemo in katere so naše storitve. Zdaj, veseli smo, da smo v letu 2025 uspeli dokončno poplačati kredit za poslovne prostore, zlasti seveda iz tržnega segmenta. Kupili smo en avto za teren, za fotografe, snemalce in novinarje, ker je bil avto že res prejšnji v slabem stanju, bom kar rekla, več na servisu kot na terenu. Končno smo zagrizli v materijo elektronskega arhiva, kar nam nalaga tako za Daga kot tudi novi zakon o STA. To dolžnost, sicer STA je imela že vrsto let, ampak v letu 2025 smo od države dobili za to sredstva in jih tudi uporabili za ta namen, izvedli smo popis dokumentarnega gradiva, se povezali s komisijo Arhiva Republike Slovenije za odpiranje, dobili smo opredelitev, kaj je tisto dokumentarno gradivo, ki sodi v gospodarsko javno službo. V zaključni fazi so notranja pravila, ki jih mora potrditi Arhiv Republike Slovenije in tudi certifikacija našega programa Stanka, torej zato smo kupili poseben v server, da bomo lahko začeli s prenašanjem gradiva.

Zdaj v letu 2025 smo tudi prvič izvedli notranjo revizijo. Mi moramo imeti vsako leto notranjo revizijo, notranjo revizijo procesa planiranja in razporejanja dela v samem uredništvu. To je bil sklep nadzornega sveta, torej nadzorni svet je zanimalo, kako načrtuje delo, kako je načrtovano delo novinarjev in urednikov in organizacija delovnega procesa. Seveda nikakor sama vsebina, a ne, ampak ali je delo, bom rekla, optimalno organizirano? Zdaj na kratko še pogled v leto 2026, čeprav smo že v bistvu na koncu leta 2026. Kljub težkim, težkemu položaju na trgu, kot že omenjeno, mi načrtujemo za 3 procente višje tržne prihodke glede na lansko leto. Zaključili bomo s prenovo spletne strani. To je bila tudi v bistvu, bom rekla, nujna naloga, ker spletna stran sta je bila že, roko na srce, zastarela. Zaključili smo že zdaj projekt digitalizacije procesa upravljanja s človeškimi viri, torej od ocenjevanja kompetenc, letnih razgovorov, skratka, imamo transparenten sistem, ki omogoča posameznikom tudi vpogled v njihove lastne osebne podatke. Tako da na ta projekt, bom rekla, smo kar ponosni. Zaključili bomo projekt elektronski arhiv. Prenovili smo tudi že register tveganj in navodil za obvladovanje tveganj. Tako da mi tudi v letu 2026 in seveda tudi naprej v leto 2027 gledamo z optimizmom. Vmes smo dobili novi zakon o STA, torej zakon o STA1. Pomembna sprememba je ta, da s 1. 1. 2027 v celoti prehajamo iz, bom rekla, pristojnosti Ukoma na Ministrstvo za kulturo. Tako da mi smo že v tem trenutku tudi v pogovorih v sodelovanju torej, da bo ta skok v leto 2027 čim lažji. Hvala lepa.