Vse članice in člane odbora in ostale prisotne prav lepo pozdravljam in pričenjam s 6. nujno sejo Odbora za finance.

Obvestil o zadržanih nimamo, imamo pa dva, dvoje nadomeščanj in sicer poslanca Tomaža Lisca nadomešča Franci Kepa in poslanko magistro Eleno Zavadlav Ušaj nadomešča Dejan Zakrajšek. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Pričenjamo, prehajamo na 1. točko dnevnega reda, in sicer Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 EPA 253-X.

Odbor bo predlog rebalansa proračuna obravnaval na podlagi stošestinšestdesetega člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje dva dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do predloga rebalansa proračuna in do vloženih amandmajev. Predlagatelj predloga rebalansa proračuna je Vlada. In k tej, k tej točki so vabljeni: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter Sodni svet, ki pa je svojo prisotnost opravičil.

Kot dodatno gradivo smo prejeli mnenja zainteresiranih delovnih teles, oceno Fiskalnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, dopis poslankam in poslancem s časovnim potekom obravnave predloga rebalansa proračuna, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, stališče Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, pripombe Zveze organizacij pacientov Slovenije, odgovor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport na vprašanje glede predloga rebalansa proračuna ter pregled amandmajev z dne 29. 9. 2026.

Odbor bo najprej razpravljal o predlogu rebalansa proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje. Predlagam, da predstavnica Vlade poda uvodno obrazložitev k predlogu rebalansa proračuna za leto 2026. Z nami je državna sekretarka magistra Kristina Šteblaj.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik, spoštovani člani odbora in ostali navzoči!

Kot vemo, rebalans je bil potreben predvsem zato, ker se je v času od sprejetja sprememb državnega proračuna lani jeseni do danes spremenila finančna in gospodarska slika države, nastale so nove obveznosti in med drugim je prišlo tudi do reorganizacije vlade. V dokumentu, ki ga bomo danes obravnavali, je proračunski primanjkljaj glede na spremembe državnega proračuna za leto 2026 enak in znaša 2,2 milijardi evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

To pomeni, da rebalans ne spreminja cilja glede višine primanjkljaja, ampak proračun le prilagaja dejanskemu razvoju dogodkov in potreb države. Povečuje se tako prihodkovna kot odhodkovna stran. Prihodki so načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 981 milijonov oziroma 6,3 odstotke več od sprememb državnega proračuna za leto 2026, odhodki pa so načrtovani v višini 18,8 milijarde evrov oziroma 1,1 milijarde evrov ali 6,2 odstotka več od sprememb državnega proračuna za leto 2026.

Skupni davčni prihodki so načrtovani v višini 13,6 milijard, 13,6 milijarde evrov oziroma slabih 600 milijonov evrov več kot prvotno načrtovanih s spremembami proračuna za leto 2026. Največje povečanje je iz naslova davka na dodano vrednost, ki se povečuje za 409 milijonov oziroma za 7 odstotkov. Višja ocena je predvsem odraz višje gospodarske aktivnosti in zasebne potrošnje.

Drugi pomemben vir je dohodnina, prihodki iz dohodnine se povečujejo za 181 milijonov evrov oziroma za 8,3 odstotke. Pri tem je posebej pomembno povečanje davčnih prihodkov iz zaposlitve za 91 milijonov evrov, ki je v največji meri odvisno od gibanja mase plač in prihodkov od davka na dividende za 75 milijonov evrov. Davek od dohodkov pravnih oseb

se ocenjuje, da bo višji za 135 milijonov oziroma 7,3 odstotka glede na prvotno sprejeti državni proračun za leto 2026. To so ključne davčne postavke. Vsi davčni prihodki pa se ne povečujejo. Največje znižanje glede na spremembe državnega proračuna za leto 2026 je pri trošarinah, tukaj se je ocena znižala za 112,5 milijonov evrov glede na prvotni načrt, predvsem iz razloga, ker so trenutno trošarine na pogonska goriva oziroma dizel in tudi kurilno olje bistveno nižje od tistih, ki so bile načrtovane ob spremembah državnega proračuna za leto 2026; razlogi pa mislim, da so razumljivi. Pomemben del prihodkovnega povečanja predstavljajo tudi nedavčni prihodki, ki so načrtovani za 205 milijonov oziroma skoraj 22 odstotkov višje od prvotno načrtovanih, pri čemer se najbolj povečujejo prihodki od udeležbe na dobičku in dividend nefinančnih in finančnih družb. Ti se načrtujejo višje za 87 milijonov evrov in naj bi znašali oziroma predvidevamo, da bodo znašali 497 milijonov evrov. Tukaj je višja ocena predvsem posledica postopkov upravljanja s premoženjem Republike Slovenije oziroma višjih napovedanih vplačil dividend v državni proračun. Pomembno je tudi povečanje pričakovanih prihodkov iz Evropske unije, ki se v rebalansu povečujejo za 223 milijonov evrov. Pri tem ima predvsem pomembno vlogo imajo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje se z letošnjim letom zaključuje.

Kar se tiče odhodkovne strani, največje povečanje izhaja predvsem iz novih zakonskih obveznosti zaključevanja črpanja sredstev, načrta za okrevanje in odpornost in višjih obrambnih izdatkov. Glede novih zakonskih obveznosti vemo, da gre za obveznosti, ki jih je treba zaradi sprememb, sprejetih po sprejetju sprememb državnega proračuna za leto 2026, vključiti v rebalans. Tako na primer v spremembah državnega proračuna za leto 2026 ni bil načrtovan zimski regres. Dodatna sredstva so potrebna tudi zaradi dviga minimalne plače, ki vpliva na stroške dela in tudi na višino denarnega nadomestila za brezposelnost. Dodatna sredstva so potrebna še zaradi sprememb pri plačah javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini in tako naprej. Ostalo so manjši. Pomemben del povečanja predstavljajo sredstva načrta za okrevanje in odpornost, za te namene se v rebalansu sredstva povečujejo za 320 milijonov evrov. Naslednji pomemben element so pa obrambni izdatki, ki se v rebalansu povečujejo za 296 milijonov. Povečanje je povezano z nadaljevanjem modernizacije in opremljanja Slovenske vojske, razvojem obrambnih zmogljivosti in infrastrukture ter izpolnjevanjem sprejetih zavez Republike Slovenije do Nata. Državni zbor je junija 2025 sprejel Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki kot razloge za višja vlaganja izpostavlja spremenjeno varnostno okolje, potrebo po razvoju potrebnih zmogljivosti in zapolnitvi večletne vrzeli, razvojne vrzeli Slovenske vojske in tudi seveda izpolnjevanje mednarodnih zavez. Resolucija določa, da obrambni izdatki dosežejo 2 odstotka bruto domačega proizvoda v letu 2025 in se nato postopno povečujejo do 3 odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2030. Po predlaganem rebalansu bodo obrambni izdatki v letu 2026 dosegli 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda. Kot že omenjeno v uvodu, odhodkovna stran se spreminja tudi zaradi reorganizacije vlade, s katero se je število ministrstev zmanjšalo z 19 na 14 in je zato namen spremembe predvsem bolj racionalna organizacija državne uprave in učinkovitejša razporeditev kadrovskih in finančnih virov. Zaradi nove razporeditve pristojnosti je bilo treba v rebalansu prilagoditi finančne načrte posameznih novo oblikovanih resorjev in prerazporediti sredstva iz starih, obstoječih resorjev na nove tako, da rebalans sledi novi organizaciji in omogoča nemoteno izvajanje vseh nalog države.

In morda za konec še nekaj besed o C bilanci oziroma računu financiranja. Ta seveda prikazuje, kako država zagotavlja sredstva za financiranje proračunskega primanjkljaja, pa tudi drugih finančnih potreb in odplačila zapadlega dolga. V letu 2026 je z rebalansom predvidenih 4,99 milijarde evrov novega zadolževanja, kar je 253 milijonov manj, kot je bilo za leto 2026 predvideno ob lani sprejetem proračunu za letošnje leto.

Država bo odplačala v letošnjem letu za 2,99 milijarde evrov glavnice zapadlega dolga. Seveda višina novega zadolževanja ni enaka višini proračunskega primanjkljaja, ker se pomemben del zadolževanja namenja tudi refinanciranju dolga, ki v letu 2026 zapade, ter zagotavljanju ustreznih likvidnostnih rezerv in predfinanciranju prihodnjih obveznosti. Glavnino financiranja država zagotavlja na mednarodnih dolžniških kapitalskih trgih v evrih, predvsem z izdajo državnih obveznic in zakladnih menic, medtem ko domači trg predstavlja pomemben dopolnilni vir, ki ga krepimo tudi z izdajanjem ljudskih obveznic in zakladnih menic. Struktura dolga ostaja izrazito evrska, kar 95,5 odstotkov dolga državnega proračuna je v evrih, pri preostalem delu pa je valutno tveganje zavarovano. Ostajamo zavezani postopnemu zmanjševanju deleža javnega dolga v bruto domačem proizvodu, ki naj bi se v letu 2026 znižal na 64,6 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je ob koncu leta 2025 znašal 65,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Slovenija tako ostaja pod povprečne zadolženosti Evropske unije in evrskega območja.

S tem bi uvodno predstavitev zaključila, če bodo potrebna kakršnakoli dopolnila, pa seveda z veseljem v nadaljevanju. Hvala.

Ja, zahvaljujem se vam za uvodno predstavitev.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Fiskalnega sveta, z nami je predsednik doktor Davorin Kračun, izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani predstavniki Vlade, gospe in gospodje, kolegice in kolegi, visoki zbor!

Fiskalni svet ocenjuje, da pomeni Predlog rebalansa za leto 2026 dodaten odmik od dogovorjene poti javnih financ. Rebalans predvsem prilagaja proračun novim ocenam prihodkov in odhodkov, ne prinaša pa ukrepov, ki bi javno finančni položaj trajno izboljšali. Primanjkljaj državnega proračuna se glede na veljavni proračun povečuje za okoli 100 milijonov evrov. Višji prihodki izhajajo predvsem iz ugodnejših gospodarskih razmer, odhodki pa se povečujejo zlasti zaradi višjih stroškov dela in nakupov vojaške opreme. Del načrtovanih prihodkov ocenjujemo kot optimističen, obstajajo pa tudi tveganja, da bodo nekateri odhodki višji od predvidenih. Rast neto izdatkov je v razmerah, ko javni dolg presega 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, ključno merilo fiskalnih pravil. Letos naj bi dosegla okoli 8 odstotkov, ampak dovoljena rast znaša 4,4 odstotka. Skupno odstopanje od poti, določene v srednjeročnem načrtu, naj bi od pričetka njegove veljavnosti v letu 2025 do konca letošnjega leta doseglo 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, to je dvakrat več od dovoljene meje 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Takšna ocena velja tudi ob upoštevanju začasne izjeme za povečane obrambne izdatke. Rebalans teh odstopanj ne odpravlja, temveč breme prilagoditve prelaga v prihodnja leta. Zato morajo proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 vsebovati konkretne, verodostojne in trajne ukrepe. Pri tem bo treba upoštevati tudi večje obrambne izdatke, saj se začasna izjema izteče leta 2028, dolg pa se zaradi teh izdatkov povečuje že danes. Brez pravočasnega ukrepanja se povečujeta tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja proti Sloveniji in nevarnost slabših pogojev financiranja. Naše osrednje sporočilo je zato preprosto: trenutne ugodne gospodarske razmere je treba izkoristiti za ureditev javnih financ in za njihovo postopno vrnitev na vzdržno pot. Rebalans proračuna za leto 2026 za enkrat tega še ne prinaša.

Hvala

lepa.

Zahvaljujem se predstavniku Fiskalnega sveta, sedaj pa sprašujem državno sekretarko magistro Šteblajevo, če želi podati odziv. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

Odziv vlade ste sicer prejeli, ampak vseeno, da ga na kratko povzamem. Vse to, na kar Fiskalni svet opozarja, seveda na visoko rast očiščenih izdatkov, na tveganja pri realizaciji nekaterih prihodkov in odhodkov ter na potrebo po ukrepih, ki bodo dolgoročno pač zagotavljali vzdržnost javnih financ, seveda se vlada tega zaveda, kljub temu pa bi rada izpostavila nekaj ključnih okoliščin, ki jih je le treba upoštevati pri obravnavi letošnjega rebalansa. Namreč ta rebalans ni posledica načrtovanega povečanja porabe, ampak predvsem prilagoditve proračuna spremenjenim okoliščinam in novim obveznostim, ki so bile, kot uvodoma pojasnjeno, sprejete po tem, ko je bil spremenjeni proračun za leto 2026 lani jeseni že sprejet. Na odhodkovni strani so pomemben del povečanja nove zakonske obveznosti zaključevanja črpanja, črpanja sredstev načrta za okrevanje in odpornost in povečanje obrambnih izdatkov. Sedanja vlada je bila imenovana junija, torej že v času izvrševanja proračunov, proračuna za leto 2026, zato nekih pomembnih finančnih učinkov tudi z ukrepi, ki smo jih začeli, v letošnjem letu ni še možno pričakovati.

Nekateri ukrepi se že tudi lahko finančno ovrednotijo, vsi pač še ne. Sistemski ukrepi seveda zahtevajo pripravo zakonodaje, medresorsko usklajevanje, sprejem, uveljavitev ter čas, da se njihovi učinki dejansko pokažejo. To pa seveda ne pomeni, da se ukrepi ne pripravljajo. Takoj po nastopu mandata smo predlagateljem finančnih načrtov, vključno tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naložili pripravo ukrepov za zmanjšanje finančnih posledic na državni proračun in za izboljšanje strukturnega položaja javnih financ. Nekateri predlogi ukrepov so že usklajeni, večina jih je še v postopku. Njihovih večjih finančnih učinkov, kot omenjeno, ni možno pričakovati v letu 2026, vsekakor pa jih pričakujemo v prihodnjih letih. Ne glede na to pa se v letošnjem letu spreminja dinamika zdravstvenih investicij, izvajajo se tudi ukrepi na področju cen zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov in absentizma. Pri tveganjih, ki jih izpostavlja Fiskalni svet glede Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je pomembno tudi, da je v veljavnem proračunu za stabilizacijo zdravstvenega sistema že zagotovljenih 420 milijonov evrov, kar pomeni, da je to enak znesek, kot je bil potrjen z lani sprejetim proračunom za leto 2026; z rebalansom in spremembo zakona samo usklajujemo zakonske obveznosti z dejansko razpoložljivimi sredstvi. Pomemben del letošnje rasti izdatkov predstavljajo obrambni izdatki. Kot omenjeno, po metodologiji Nata bodo letos dosegli približno 2,03 odstotka BDP, pri čemer je treba upoštevati tudi razliko med denarnim in obračunskim tokom, predvsem zaradi predplačil, ki bodo načrtovana, ki so načrtovana, da bodo izvedena v letošnjem letu. Cilj te vlade vsekakor je zagotoviti bolj vzdržne javne finance v prihodnjih letih, zato pripravljamo ukrepe, ki bodo imeli trajnejše učinke na rast odhodkov in očiščenih izdatkov, hkrati pa bomo pri financiranju razvojnih in investicijskih projektov v večji meri uporabljali evropska in druga namenska sredstva. Proračune za naslednji dve leti bomo obravnavali še v tem mesecu, tako da mislim, da bomo več o ukrepih, ki bodo imeli posledice v naslednjih letih, lahko še tekom razprave ob teh dokumentih pojasnili.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Z nami je tudi predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance gospod Matej Slapar. Želite besedo? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik gospod Gladek, spoštovane poslanke in poslanci, poslanci, člani odbora, spoštovana ministrica in državni sekretarji ter ostali predstavniki vlade, lepo pozdravljeni tudi s strani Državnega sveta.

In sicer, Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki je predlog rebalansa proračuna za leto 2026 obravnavala na 43. seji, dne 23. 9. 2026, poleg pojasnil Ministrstva za finance je bila seznanjena tudi s pojasnili Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport. Seznanili smo se s skupnim poročilom zainteresirane Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesne skupine lokalnih interesov, ki opozarjata na izzive, s katerimi se občine soočajo na področju zagotavljanja zadostnega financiranja. Večji del razprave smo zato namenili vprašanju višine povprečnine in pobudi podprli pobudo Združenja občin Slovenije za povečan znesek povprečnine, ampak o tem več v okviru naslednje točke, v okviru obravnave novele ZIPRS

za leti 2026 in 2027. V okviru pristojne Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance smo izrazili razumevanje glede stisk občin, v razpravi o predlogu rebalansa pa smo se dotaknili predvsem podrobnosti glede predvidenega povečanja odhodkovne strani državnega proračuna. Člane komisije so zanimali deleži posameznih elementov, ki so vplivali na oceno o predvideni rasti odhodkov do konca leta 2026, med drugim dvig višine nadomestil za brezposelne, pri čemer je razprava tekla predvsem o tem, ali je na naveden dvig morebiti vplival še kakšen drug dejavnik, ne zgolj zvišanje minimalne plače. Prejeli smo pojasnilo Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, da ne, ker število brezposelnih oseb v zadnjih letih ostaja na relativno nizkem in primerljivem nivoju. Razpravljali smo tudi o obremenitvah, ki jih za obrtnike in druge dele gospodarstva predstavlja obvezna, obvezna izplačila zimskega dodatka, pri čemer je bilo izraženo upanje, da vsaj v začetku leta 2027 ne bodo deležni novih hipnih šokov v okviru zvišanja dajatev na plače in pa zvišanja plač. V razpravi članov komisije je bilo izraženo tudi razočaranje, da v okviru rebalansa ne bo zagotovljenih več sredstev za spodbujanje izvoza. Predvidenih približno 1,3 milijone evrov je namreč tudi glede na ostale zneske v predlogu rebalansa proračuna praktično zanemarljivih, če želimo doseči resnejši preboj na tem področju.

Opozorjeno je bilo tudi, da bo Slovenija s predvidenim proračunskim primanjkljajem v višini 2,9 odstotka bruto družbenega proračuna že zelo blizu meje, ko bo treba sprejemati kakšne ostrejše ukrepe glede zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti.

Člane komisije so zanimali tudi načini refinanciranja dolga, pri čemer smo prejeli pojasnilo, da se delež javnega dolga v BDP znižuje skladno s fiskalnimi pravili in da Slovenija še vedno ostaja bistveno manj zadolžena od povprečja EU. Prav tako je portfelj dolga države prevladujoče evrski, tako da na tem področju Ministrstvo za finance ne pričakuje težav.

Še informacija, da je Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlog rebalansa podprla.

Hvala.

Naslednja dobi besedo predstavnica Umarja, z nami je namestnica direktorja magistra Maja Bednaš, izvolite.

Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni!

Makroekonomska podlaga za rebalans je jesenska napoved gospodarskih gibanj, ki smo jo pripravili v začetku septembra in v njej predvidevamo, da bo gospodarska rast letos 3,8 odstotna, torej precej več kot lani, 1,5 je bila lani, je pa tudi znatno presegla pomladanska pričakovanja in ta pospešek izhaja predvsem iz zelo ugodnih gospodarskih gibanj v prvi polovici leta. Najpomembnejši dejavniki, ki so prispevali k temu, so močno izvozno okrevanje, ki je bilo široko osnovano in je v razmerah povečane negotovosti zaradi vojne na Bližnjem vzhodu preseglo naša pričakovanja, torej je bila izvozna učinkovitost bistveno višja, kar je spodbuden podatek. Dodatno spodbudo izvozu pa so dale pa je dal tudi zagon novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji. Torej proizvodnja novih električnih avtomobilov.

Drug pomemben dejavnik je zaključevanje velikih investicijskih projektov in pa tisto, kar je preseglo pričakovanja, so pa okrepljene zasebne investicije, kar je v tako negotovih razmerah bilo nad pričakovanji.

Tretji dejavnik je nadaljnja rast razpoložljivega dohodka ob visoki zaposlenosti in hitrejši rasti plač, kar seveda spodbuja trošenje gospodinjstev in tudi državna potrošnja je bila nekoliko višja od pričakovanj, izhajala je pa iz polne uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe in tudi rasti zaposlenosti v zdravstvu in socialnem varstvu.

Ocenjujemo, da je tako visoka rast, se pravi zlasti v prvi polovici leta, tudi pokazatelj odpornosti prilagajanja gospodarstva v teh negotovih razmerah. Hkrati pa izhaja tudi iz nekaterih enkratnih dejavnikov, ki bodo postopoma slabeli. Tu bi predvsem izpostavili investicije v letu lokalnih volitev in pa zaključevanje investicijskih projektov ob izteku načrta za okrevanje in odpornost in zaključku izgradnje drugega tira. Zato tudi že v drugi polovici leta tako visokih stopenj rasti ne pričakujemo. Seveda pa je rast cene energentov na svetovnih trgih povišala tudi inflacijo, zato bo inflacija

letos po naši oceni 3,7 odstotna, konec leta v povprečju leta 3,1. Tisto, kar je najpomembnejši razlog za preseganje pomladanske napovedi, so višje cene energentov, pa tudi storitev, zaradi suše pa proti koncu leta pričakujemo tudi ponovno rast cen hrane, ki so trenutno nižje, kot so bile pred letom. Seveda napoved spremljajo zelo velika tveganja, pretežno so negativna, izhajajo iz mednarodnega okolja, povezana so s potekom vojne na Bližnjem vzhodu, razmerami na svetovnih trgih, zlasti energentov. Potem pa tudi, če pride do prenosa v realno gospodarstvo, se to seveda pozna tudi v našem izvoznem sektorju. In kot pomemben vir negotovosti pa seveda ne moremo izpustiti trgovinskih napetosti, razmer na finančnih trgih, ki so zaostrene in se lahko še zaostrijo in potem seveda vplivajo na gospodarsko aktivnost tudi v Sloveniji.

Toliko na kratko. Če bodo dodatna vprašanja.