Spoštovane kolegice in kolegi in vsi in vsi ostali navzoči, lepo pozdravljeni!

Začenjam 3. nujno sejo Odbora za zdravje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Katja Kokot, član Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti in pa Darko Ratajc. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Eleno Zavadlav nadomešča, Elena Zavadlav nadomešča Dejana Zakrajška, pardon, Dejana Zakrajška, Dejan Zakrajšek nadomešča Eleno Zavadlav, Saro Žibrat nadomešča Jana Jerman, Natašo Sukič nadomešča, nadomešča Vladimir Šego, Katjo Kokot nadomešča Boris Mihič, Ivo Dimic nadomešča Aleksander Reberšek in še Dušana Stojanoviča nadomešča Lucija Tacer Perlin.

S sklicem seje se, še imamo več? ... Magister Karmen Furman nadomešča Rado Gladek, gospoda Jožefa Lenarta nadomešča Francija Kepo.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora in sicer 1. točka, Predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je obravnava Predloga zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki ga je v Državnem zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 17. 9. 2026 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 23. seji, 18. 9. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za zdravje, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba in Komisija za preprečevanje korupcije.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Eleno Zavadlav Ušaj za sklic izredne seje zbora z dne 18. 9. 2026, mnenje Zakonodajno-pravne službe, Mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, predlog amandmajev Mladinskega centra Postojna, pripombe Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb GIZ, pripombe Zveze organizacij pacientov Slovenije.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev besede dajem predstavniku Ministrstva za zdravje. / oglašanje iz dvorane/

Ja, hvala lepa za postopkovno.

Moj postopkovni predlog je vezan na 51. člen Poslovnika. Namreč poslanske skupine opozicije so predsednici odbora poslali prošnjo, da na sejo danes povabi še določene deležnike. Praksa vsaj preteklega mandata je bila taka, da se je predloge poslanskih skupin upoštevalo, bodisi koalicijskih bodisi opozicijskih. Tudi smo mi poslanci prejeli vrsto pozivov oseb, predstavnikov organizacij, ki so se današnje seje želeli udeležiti, pa me zanima, zakaj niso bili dodatno vabljeni? Kaj je tisti razlog? Danes imamo z nami tudi kar nekaj predstavnikov, tako da jaz upam, da vsaj tistim, ki so danes tukaj, bomo dali besedo.

In če smem samo še eno stvar, mi danes odločamo o amandmajih in o zakonu. Za primerjavo, Državni svet, ki da samo mnenje, je imel na seji več kot sedem različnih deležnikov, ki so dali svoje mnenje. Mi, ki imamo bistveno resnejšo nalogo, pa v bistvu se povabi na sejo zgolj KPK? Ne vem, a na tako nizko raven bomo prišli zdaj v tem mandatu? Tako da jaz prosim, če lahko mi odgovorite in tudi na ta poziv, če bodo vsaj tisti, ki so danes tukaj prisotni, če jim boste dovolili, da izrazijo svoje mnenje. Hvala lepa.

Glede dodatno vabljenih bi želel pojasniti, da je bilo na odboru naslovljenih več kot 50 prošenj. Danes še

mislim, da 20 dodatno. Za sodelovanje na seji in predstavitev delovanja posameznih društev širše vključevanje zainteresirane javnosti v zakonodajni postopek je sicer omogočeno, z institutom javne predstavitve mnenj, vendar obravnava nujna seja odbora ni bila sklicana v tej obliki. Ob upoštevanju potrebe. Po zagotovitvi ustreznih, predvsem prostorskih pogojev za izvedbo seje se predsednica odbora ni odločila za širitev kroga dodatno vabljeni. Vsa prejeta stališča, pripombe in predloge k predlogu zakona so bila posredovana članicam in članom odbora ter so jim na voljo pri oblikovanju stališč in odločanju o predlaganih rešitvah.

Glede dodatno vabljenih oziroma prisotnih pa vseeno povem, da danes bomo obravnavali točko dnevnega reda, ki je na dnevnem redu in sicer Predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, kar pa ni predmet nevladnih organizacij, nevladne organizacije so predmet drugega odbora, ne Odbora za zdravje in pa, tako, da danes ne bomo razpravljali in tudi bomo razpravljali samo mi prisotni člani tega odbora.

Izvolite, postopkovno.

Ja, hvala lepa.

Glejte, to je res precedens. Recimo zakon govori tudi o delovanju ZZZS-ja, torej naše zdravstvene blagajne in jih niste povabili na sestanek, na današnjo sejo. Zakon govori o zdravljenju in stroke niste povabili na današnjo sejo. Tukaj zdaj vi, da kar avtomatično rečete, da danes prisotni tukaj nimajo veze niti z zakonom. Ali sploh veste iz katerih organizacij prihajajo danes prisotni, da kar tako gladko malo rečete, da nimajo veze s tem. Jaz se seveda s tem ne morem strinjati in vas pozivam, da v skladu z drugim odstavkom 51. člena danes prisotnim daste možnost to 5 minut za uvodno predstavitev. Če ne bodo govorili o zakonu, jih lahko prekinete, jih opozorite, in če še tega ne boste upoštevali, potem pa prosim, da damo na glasovanje ali se danes prisotnim da besedo in da o tem glasujemo prisotni člani odbora in naj potem cela javnost vidi, kdo želi dati besedo deležnikom ali in kdo jim to besedo želi odvzeti?

Še enkrat bi pojasnil, prijavljenih je bilo po mojem mnenju okrog 80 deležnikov, da bi vsem dali besedo, potem mislim, da bi izgubila seja smisel, se pa strinjam, lahko pa damo na glasovanje in pa glasujemo, ali bomo dali besedo tudi zunanjim deležnikom ali ne, tako da predlagam, da damo na glasovanje.

Ja, hvala lepa.

Zdaj ta vaš argument malo ne vzdrži, namreč opozicijske poslanske skupine smo predlagali seznam vabljenih, ki ne obsega seznam 50 različnih deležnikov, ta seznam je bistveno manjši, pa tudi res ne razumem argumenta, pa če jih bi bilo 50, bi jih 50 poslušali, saj to je naša naloga, saj mi smo izvoljeni poslanci ljudstva. Tako da ta vaš argument nikakor ne zdrži, zato me tudi zanima zakaj niste upoštevali, kolikor je bila parlamentarna praksa, vsaj do sedaj, tudi jaz, ko sem bila v prejšnjem mandatu predsednica Odbora za zdravstvo, sem vedno povabila vse, ki jih je predlagala tako opozicijska kot koalicijska stran, ker se mi zdi to stvar zakonodajnega postopka, da lahko sprejemamo boljše zakone.

Tako da bi rada vedela odgovor, zakaj niste povabili vsaj tiste, ki smo jih mi predlagali. In potem, če gremo tudi na glasovanje.

Hvala magistra Tamara Kozlovič. Kot sem že prej povedal, to je bila odločitev predsednice. Jaz danes sem kot podpredsednik, vodim, in pa vseeno dajem na glasovanje predlog sklepa, da prisotnim predstavnikom društev damo besedo za predstavitev stališča.

Glasujemo. Navzočih 16, za deset, proti... proti deset.

Ugotavljam, da predlog ni sprejet in da bomo razpravljali člani odbora.

Prehajam na 1. točko dnevnega reda. Pardon, smo že tu. Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih zakona.

Za dopolnilno obrazložitev besedo dajem predstavniku Ministrstva za zdravje, ministru Tadeju doktor Tadej Ostrcu, izvolite, imate

besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.

Danes je pred vami predlog zakona, ki je namenjen razmeroma majhnemu številu otrok, vendar situacijam, ki so za te otroke in tudi njihove družine izjemno, izjemno težke. Govorimo o otrocih z redkimi, življenjsko ogrožajočimi in kronično izčrpavajočimi boleznimi, govorimo o primerih, ko so možnosti zdravljenja za konkretnega otroka, ki bi bile na voljo v Sloveniji, izčrpane ali pa niso učinkovite. Po drugi strani moramo razumeti, da obstaja mogoče strokovno utemeljena možnost naprednega zdravljenja, to je po navadi v tujini, ki pa še ni vključena v redno financiranje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Iz medijev in iz posamičnih primerov vemo, da takšna zdravljenja lahko stanejo dva, tri ali tudi več milijonov evrov. V takšnem trenutku , po našem mnenju, po mnenju vlade družina ne sme ostati sama z vprašanjem, kdo bo o zdravljenju odločal, po kakšnih merilih, koliko časa bo postopek trajal in kdo bo zdravljenje plačal. In to je ta vrzel, ki jo želimo s tem predlogom zakona urediti. Pri tem naj takoj poudarim, ne vzpostavljamo vzporednega zdravstvenega sistema in ne nadomeščamo Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje ostaja nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sklad je zamišljen kot subsidiaren mehanizem za izjemne in individualne primere naprednih zdravljenj, pri katerih zaradi njihove novosti, posebnosti ali pa načina financiranja redni sistem v konkretnem trenutku še ne zagotavlja ustreznega mehanizma. Ko posamezno zdravljenje postane pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, po predlogu zakona njegovo financiranje prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sklad pa se umakne. S tem preprečujemo tako dvojno financiranje in pa predvsem jasno razmejujemo odgovornosti.

Drugo ključno vprašanje predloga zakona je strokovna presoja. Tu mora biti zakon izjemno jasen. Minister, vlada ali direktor sklada ne bodo odločali, katero zdravljenje je za posameznega otroka medicinsko primerno; to je in mora ostati strokovna odločitev. Temeljna strokovna podlaga bo mnenje konzilija zdravnikov slovenskega izvajalca na terciarni ravni. Kadar bo pa potrebno dodatno strokovno preverjanje ali pa bo obstajalo strokovno nesoglasje, bo mogoče pridobiti tudi neodvisna mnenja strokovnjakov iz tujine. Najmanj eden od teh strokovnjakov bo moral delovati v evropski referenčni mreži ali mednarodno priznanem centru za konkretno redko bolezen. Pri redkih boleznih je to še posebej pomembno, ker nobena država, tudi veliko večja od Slovenije, ne more imeti vrhunskega strokovnega znanja za vsako redko bolezen in za vsako napredno terapijo. Zato moramo slovensko stroko povezati z najboljšim znanjem, ki je za posamezen primer dostopno v Evropi in v svetu. Ob tem pa morajo ostati merila stroga: predlagano zdravljenje mora biti za konkretnega otroka strokovno utemeljeno, pričakovane koristi morajo glede na razpoložljive dokaze opravičevati tudi tveganja. Napredno zdravljenje ne pomeni avtomatično učinkovitega zdravljenja in zakon ne sme ustvarjati lažnega pričakovanja uspeha. Hitrost odločanja zato ne sme pomeniti nižjih standardov kakovosti, varnosti ali učinkovitosti,, zavedajmo pa se, da je pri teh otrocih čas pogosto zelo pomemben. Pri nekaterih boleznih lahko otrok v nekaj mesecih izgubi funkcijo ali napreduje do točke, ko zdravljenje, ko bi bilo danes še možno, kasneje ni več smiselno, zato predlog določa res jasne roke. Sklad mora o vlogi odločati brez nepotrebnega odlašanja, praviloma najpozneje v 15 dneh. Če je treba pridobiti dodatno strokovno mnenje, skupni rok za odločitev ne sme preseči 45 dni. Hkrati pa predlog zakona zagotavlja tudi pravno varstvo, kajti zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča drugostopenjski organ, to je neodvisna strokovna komisija, po dokončni odločbi pa je zagotovljeno tudi sodno varstvo.

Tretje vprašanje je financiranje pri zdravljenih, katera cena lahko dosega več milijonov evrov, država ne sme biti samo pasivni plačnik računa, država mora biti preko sklada aktiven pogajalec. Sklad bo zato lahko neposredno sklepal pogodbe s proizvajalci zdravil in tujimi zdravstvenimi centri ter se pogajal o ceni in načinu plačila. To vključuje tako popuste, rabate, obročno plačilo, plačilo po posameznih fazah zdravljenja ter, kadar bo to mogoče, tudi modele delitve finančnega tveganja, ali plačila glede na dosežen klinični izid. To je tudi eden ključnih

razlogov, zakaj predlagamo samostojno pravno osebo in ne zgolj nove proračunske postavke. Sklad bo lahko namensko in večletno upravljal sredstva ter povezoval različne vire financiranja. Republika Slovenija bo ob ustanovitvi zagotovila deset milijonov evrov namenskega premoženja. Za tekoče financiranje, predvsem zdravljenja, pa je predvidenih več virov. Eden od njih je nerazporejeni del enega odstotka dohodnine. Naj bom pri tem jasen: ne posegamo v sredstva, za katera je davčni zavezanec sam določil prejemnika. Če je posameznik del svoje dohodnine namenil določeni organizaciji ali drugemu upravičencu, ta njegova odločitev ostane nedotaknjena. Zakon se nanaša samo na del sredstev, za katere je bil, za katere prejemnik ni bil določen. Poleg tega so predvideni tudi drugi viri, partnerski dogovori, donacije, evropska in druga mednarodna sredstva, Zakon pa omogoča tudi dodatna sredstva državnega proračuna, če bi bila res nujno potrebna. To je pomembno zato, ker pri redkih boleznih števila primerov in stroškov posameznih terapij, ni mogoče natančno napovedati več let vnaprej. Po trenutnih ocenah bi lahko šlo za okvirno pet do deset otrok na leto, skupna vrednost zdravljenj pa bi bila lahko med 10 in 20 milijoni evrov letno.

Poudarjam, to ni kvota, to je ocena na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov. Dejanski stroški bodo odvisni od konkretnih primerov, cen posameznih terapij in pa na koncu koncev tudi uspešnosti pogajanj.

Razumeti moramo tudi, vprašanje oziroma podati moramo tudi odgovor na vprašanje zakaj potrebujemo novo ureditev, če je bil sistem za financiranje zdravljenja redkih bolezni v preteklosti že vzpostavljen. Dokazalo se je in tukaj še enkrat zahvala vsem tistim, ki ste glasovali za tisto ureditev, ampak izvajanje sedanje ureditve je pokazalo njene institucionalne omejitve, predvsem pri možnosti samostojnega pogodbenega nastopanja, predvsem glede tega o pogajanjih o cenah, združevanju različnih virov financiranja ter pri posebej urejenem strokovnem in pa pritožbenem postopku. Zato vlada predlaga javni sklad z lastno pravno subjektiviteto, ki lahko te naloge dejansko opravlja. Novi model pa prinaša tudi širše urejeno strokovno presojo, jasnejšo pojasnilno dolžnost, pravico do pritožbe in jasnejšo odgovornost posameznih udeležencev postopka.

Spoštovani poslanke in poslanci, pri tem zakonu torej ne govorimo samo o denarju, govorimo o tem, kdo odloča na podlagi katerih dokazov in v kakšnem času. Govorimo o tem, kako zagotovimo, da je odločitev dejansko tudi izvedljiva. In predlog tega zakona mora in zagotavlja predvsem tri stvari, da o medicinski primernosti zdravljenja odloča stroka, da odločitev pride dovolj hitro za posameznega otroka, predvsem pa, da ima država mehanizem, s katerim lahko zdravljenje tudi dejansko zagotovi. ne samo na papirju ter se za njegovo ceno in pa pogoje tudi aktivno pogaja. Zavedamo se, da je razvoj medicine na področju redkih bolezni izjemno hiter, včasih bo medicina ponudila možnost zdravljenja prej, kot jo bodo uspeli prevzeti redni sistemi financiranja. Naloga in odgovornost države je, da ima tudi za takšne izjemne primere jasen, strokoven in finančno vzdržen dogovor in pa predvsem, da posamičen otrok zaradi nejasnega postopka ali pomanjkanja ustreznega mehanizma ne izgubi svoje možnosti za zdravljenje.

Uvodoma toliko, hvala.

Hvala ministru.

Besedo dajem predstavniku Zakonodajno-pravne službe, doktor Dušanu Štravsu, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsednik, poslanke, poslanci ter ostali navzoči!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika svojih pristojnosti ter o tem pripravila obsežno pisno mnenje. Zato mi dovolite, da na kratko predstavim samo naše pomisleke ustavnopravne narave.

Predlagana ureditev financiranja naprednega zdravljenja redkih bolezni je omejena zgolj na otroke. In v zvezi s tem navaja le, da so otroci posebej ranljiva skupina prebivalstva in da redke bolezni v 75 odstotkih primerov prizadenejo otroke. Predstavljena ureditev je po našem mnenju sporna z vidika prepovedi diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena Ustave v povezavi s pravico do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave, saj pomeni zoževanje upravičencev zgolj na otroke neposredno razlikovanje na podlagi osebne okoliščine starosti.

Izpostavil bi še pripombo o urejanju materialnih določb med prehodnimi določbami, še posebej določbo 29. člena predloga zakona, ki ureja prenos sredstev, predvidenih za izpolnitev še neizpolnjenih obveznosti po že sklenjenih pogodbah

Nadaljevanje) in ta je lahko sporna z vidika načela zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Hvala lepa.