Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni in ostali navzoči, lep pozdrav!

Začenjam 3. sejo Odbora za kulturo. Članice in člane odbora prosim, da preverite, ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje. Obveščam vas, da je zadržan in se današnje seje ne more udeležiti Nedeljko Todorović, ki ga nadomešča poslanec Boris Mijić.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora: prvič, Predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin, druga obravnava in 2. točka razno. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin.

K obravnavi te točke so bili vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev s prvopodpisanima Tamaro Vonta in Saro Žibrat, v imenu predlagateljev Tamara Vonta in Sara Žibrat; Ministrstvo za kulturo; Zakonodajno-pravna služba; Državni svet; in Skupnost občin Slovenije, ki se seje sicer ne bodo udeležili. Dodatno so bili vabljeni: Dijaška organizacija Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Mladinski svet Slovenije, društvo Asociacija, Art kino mreža Slovenije, Društvo slovenskih založnikov in Zveza kulturnih društev Slovenije.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer: predlog zakona, mnenje vlade, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in pripombe Skupnosti občin Slovenije. Dodatno gradivo smo prejeli društva Asociacija, ki ga imate v predalu oziroma tudi tukaj. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 30. 9. 2026. Amandmaje so vložile Poslanska skupina Svoboda k 1., 2., za novi 2.a, 2.b in 2.c člen ter k 3. in 4. členu.

Preden ... Aha, to ne rabim, ker je samo Sara. Okej.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona.

Besedilo za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem v imenu predlagateljev Sari Žibrat, izvoli.

Sara Žibrat (PS Svoboda): Najlepša hvala predsedujoča.

Lepo pozdravljeni vsi, predvsem vabljeni, predstavniki mladih, vidim Študentsko organizacijo Slovenije in pa Mladinski svet Slovenije, pa tudi predstavnike, tudi predstavnika Dijaške organizacije Slovenije in predstavnike kulturnikov društva Asociacija.

Torej ideja o kulturnih bonih se že preučuje več časa v Sloveniji, o njej se že več časa pogovarjamo. In veseli me, da je že v naših volilnih programih strank, tako Demokratov, kot Svobode, tudi Levice predvidevam, bila uvedba kulturnih bonov zaveza, programska zaveza. V Svobodi smo se odločili, da jo poskusimo čim prej prej realizirati in smo predlagali torej predlog, ki ga imamo danes na mizi. Izhajali smo iz že obstoječega sistema kultur, turističnih bonov, ki se je takrat izkazala za precej dobrega. Predlagamo pa seveda, da se kulturni boni uredijo zakonsko, ne kot pilotni projekt, da je to neka, neka dobrina, ki jo bodo vsi upravičenci vsako leto dobili v neki enotni vrednosti. Kar se tiče kulturnih dobrin, smo jih pustili dokaj široke, hkrati pa jih zamejili; predvsem kar se tiče knjig, smo jih omejili na izdajo v slovenskem jeziku, saj želimo spodbujati branje v slovenskem jeziku, potem smo pa omejili tudi dobrine na področju filma, in sicer na predvajanje filmov v znotraj mreže kinematografov, ki predvajajo kakovostni umetniški film, to je tako imenovana Art kino mreža. Kar se tiče ponudnikov, smo zaenkrat pustili omejeno na pravne osebe, ki so tako d. o. o.-ji kot javni kulturni zavodi, in pa nevladne organizacije, ki delujejo na področju kulture. Vrednost bona je 200 evrov.

Smo pa dodali še nekaj dopolnitev z amandmaji in bi jih na kratko tudi predstavila. Delno smo sledili z amandmaji, sledili predlogom dijakov in Mladinskega sveta in Študentske organizacije, in sicer smo predvideli večjo digitalizacijo postopka, torej da se ime upravičenci do bonov ne bodo več identificirali s pisnimi izjavami in fotokopijami osebnega dokumenta, ampak se bo ta verifikacija opravila preko digitalne, digitalnega potrdila v eDavkih. Prilagodili smo pa tudi starostno skupino upravičencev po posvetovanju s predstavniki mladih in smo jo določili od 18. do 25. leta - to ste dobili tudi zdaj v predlogu spremembe amandmaja k 2.a členu. Potem smo jasneje še prepovedali, da bi se bon unovčil za kulturne dobrine, ki se izvajajo oziroma so koriščene v okviru organiziranega izobraževalnega procesa, ker si ne želimo, da kulturni bon postane nekaj, kar se koristi v okviru kulturnih dni v šoli, ampak si želimo res, da je to dobrina, ki jo v bistvu tisti dijaki v 18. in 19. letu in kasneje študenti koristijo v svojem prostem času in ravno na ta način oblikujejo neko dolgoročno zanimanje za kulturo. Mislim, da je ... Aha, dodali smo pa še eno, mislim, da zelo pomembno stvar pri vodenju evidenc, in sicer želimo uvesti tudi evalvacijo učinkov in predlagamo, da bo Ministrstvo za kulturo tudi spremljalo podatke o številu upravičencev, ki so unovčili bon, o skupnem unovčenem znesku glede na starostne skupine upravičencev, zato da bomo imeli neke podatke, kdo sploh uporablja in v kolikšni meri uporabljajo te kulturne bone, pa tudi o v bistvu deležu porabljenega denarja glede na posamezne kulturne dejavnosti. Dobili smo tudi na mizo predloge amandmajev Asociacije. Jaz sem jih uspela pregledati in verjamem, da se lahko tudi dodatno še uskladimo o izboljšavah, ki ste jih predlagali. Seveda pa to lahko storimo tudi do redne seje, v kolikor bi bil danes zakon potrjen, ker so v bistvu predlagani amandmaji na vse člene in če jih skupaj potrdimo, potem to pomeni, da lahko zakon na koncu še izboljšamo na redni seji. Jaz resnično upam, da danes ne bo problem kdo je predlagatelj, ampak da bomo skupaj naredili nek korak za mlade. Pogosto namreč ostaja tista zadnja skupina katere se lotimo urejati, in kot opozicija vam tu seveda z veseljem stopimo naproti, da to uresničimo. Vseeno se mi zdi, da predlog v tej obliki ni slab, ker se naslanja na te turistične bone. Sami ste jih takrat predlagali v vaši Vladi in takrat je veljalo neko skupno strinjanje, da sistem je deloval in da je ta sistem tudi pomagal turizmu, verjamem, da bo ta ukrep pomagal tudi našim kulturnikom in umetnikom. Predlagam, tudi vsem poslancem, da potrdimo amandmaje. Kot rečeno, sledijo tako nekaterim dodatnim željam mladih pa seveda tudi priporočilom Zakonodajno-pravne službe, in ponovno, naša vrata so odprta, da se še dodatno pogovorimo do redne seje in skupaj izboljšamo ta zakon. Za vašo razpravo pa se že vnaprej zahvaljujem.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za kulturo, gospa ministrica, doktor Ignacija Fridl Jarc, izvolite?

Hvala lepa.

Hvala za besedo in prav lepo pozdravljeni!

Torej, Vlada Republike Slovenije podpira prizadevanja za večjo dostopnost kulture mladim, kar je razvidno tudi iz koalicijske pogodbe, kjer je zamisel o kulturnem bonu, ki jo je že pred nekaj leti oziroma v zadnjih letih posredovala Dijaška skupnost Slovenije, tudi jasno opredeljena in definirana. Strinjamo se, da je bil bon, ki je bil uporabljen za umetniške namene v okviru postcovidnih ukrepov, uspešen in takrat smo peljali uspešno ta ukrep, vendarle pa je treba poudariti, da so bile to druge razmere, tako zakonske kot seveda finančne, saj takrat nismo bili zavezani Zakonu o izvrševanju proračuna oziroma nalogam, ki jih je FURS sicer opravljal. Namreč, zakaj vse to poudarjam? Do zadnjega trenutka oziroma smo proučevali, zdaj ko so, ko je ta predlog Poslanske skupine Svoboda dopolnjen z amandmaji, na kakšen način bi lahko ta predlog podprli, vendar moramo poudariti, da kljub predlaganim amandmajskim spremembam ni nobene zakonske osnove, da bi lahko predlog, ki ne ponuja dovolj celovitega in tudi sistematičnega finančnega ukrepa podprli. Gre namreč za to, da je Ministrstvo za finance jasno poudarilo, da za izvajanje tega ukrepa ne more biti določena Finančna uprava Republike Slovenije, saj to ne spada v redno delovno področje FURS. Glede na vsa ta dejstva in seveda glede na dejstvo, da smo, da želimo to, ta ukrep izvajati v neposrednem dialogu z Dijaško skupnostjo Slovenije, ki je ta predlog predala, smo tudi že 10. avgusta 2026 se sestali s predstavniki Dijaške organizacije Slovenije in Študentske organizacije Slovenije in z njimi prediskutirali možnosti sistemske ureditve kulturnega bona. Te sistemske ureditve gredo predvsem v smeri, da je kulturni bon, mora biti dostopen na najširšem teritoriju Republike Slovenije, torej mora zagotavljati enakopravnost, dostopnosti kulturnih vsebin vsem mladim. Prav tako mora biti definirani jasni mehanizmi, kako in na kakšen način in za katere namene se ta bon koristi. Tudi v predlogih amandmaja je jasno razvidno, da se po eni strani opredeljuje, da ne sme se uporabljati za izobraževalne vsebine, vendar ko je podana klasifikacija trgovin s knjigami, naj poudarimo iz izkušnje v času covida tega ukrepa, da seveda učbeniške dejavnosti ni mogoče ločevati znotraj samega sistema prodaje knjig. Skratka v samem predlogu je vrsta, vrsta predvidenih rešitev, ki nikakor ne omogočajo učinkovite izvedbe tovrstnega zakona. Prav tako pa že pripravljamo tudi na Ministrstvu za kulturo tak predlog, kjer bodo vse te institucionalne rešitve izvajanja tega finančnega nadzora in pa seveda finančnih transakcij rešene tako ustrezno, da bodo seveda zakonsko možne in izvedljive, izvršljive. Torej Vlada Republike Slovenije je že nakazala svojo absolutno prednostno, kot prednostno nalogo pripravo take celovite in sistemske rešitve zakona za 18-letnike, torej po dopolnjenem 18. letu starosti, s tem, ko je tudi že celo za leto 2027 - ta predlog zakona se nanaša šele na leto 2028 - zagotovila sredstva na posebni postavki za kulturni bon. V tem pogledu podajam stališče Vlade Republike Slovenije, da je treba stvari rešiti sistemsko, celovito z ukrepi, ki bodo zagotovili najširšo možno dostopnost na celotnem teritoriju Republike Slovenije in ki bodo taki, da bodo zakonsko izvršljivi. Hvala lepa.

Hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Gospa Petra Komel, izvolite.

Petra Komel (ZPS): Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje. V svojem mnenju je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da so posamezne rešitve v predlogu zakona sporne z vidika načela legalitete, zlasti zaradi njihove nedoločnosti in medsebojne neusklajenosti. Posebej smo izpostavili pooblastilo vladi za določitev dodatnih izjav kot pogojev za nastanek pravice ponudnika do povračila sredstev za unovčeni bon, saj predlog zakona za takšno podzakonsko urejanje ne določa ustrezne vsebinske podlage in meril, ter ureditev obdelave osebnih podatkov, pri kateri niso dovolj natančno opredeljeni namen in obseg njihovega zbiranja, vir njihovega pridobivanja ter način in obseg povezovanja evidenc. S sistemskega vidika smo opozorili, da predvidena ugotovitvena odločba tržnega inšpektorata ni skladna s pravno naravo inšpekcijskega odločanja, saj so inšpekcijske odločbe praviloma konstitutivne in se z njimi odloča o obveznosti stranke, ne pa zgolj ugotavlja dejansko stanje. Kot morebiti ustavno sporno določbo pa smo izpostavili tudi vezanost vrnitve dobroimetja s strani FURS na pravnomočnost inšpekcijske odločbe, saj je s tem uresničitev pravice upravičenca odvisna od poteka postopka, na katerega sam nima vpliva. Z nomotehničnega vidika smo opozorili zlasti na združevanje različnih vsebinskih sklopov v posameznih členih, nejasno hierarhično strukturo določb ter nepotrebno ponavljanje zakonskega besedila.

V zvezi s predlaganimi amandmaji Poslanske skupine Svobode Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da so pripombe ZPS v večjem delu upoštevane ter da je predlagana ureditev bistveno jasnejša in natančnejša. Ne glede na navedeno pa opozarjamo, da bi bilo z nomotehničnega vidika smiselno novi 2.b člen še dodatno razdeliti na več različnih členov, saj poleg ponudnikov kulturnih dobrin ureja tudi financiranje in unovčenje kulturnega bona. Dodatno bi bilo treba proučiti tudi ureditev verifikacije upravičenca. Predlagana določba namreč določa konkreten način verifikacije, medtem ko iz obrazložitve amandmaja izhaja, da je ta model zgolj eden izmed možnih. Če je določen način verifikacije predpisan z zakonom, ga bo namreč treba pri izvajanju zakona upoštevati. V 4. členu predloga zakona v okviru prekrškovnih določb pa bi bilo treba v prvih dveh alinejah prvega odstavka dodati sklic na določbe zakona, ki določajo prepovedi, katerih kršitev se sankcionira. Hvala.

Hvala lepa.

Še eno pooblastilo imam: poslanko Tamaro Vonta nadomešča magister Borut Sajovic.

Sedaj pa dajem besedo vabljenim, Bomo šli kar po vrsti, pa se predstavite za magnetogram. Dijaška organizacija Slovenije, izvolite. Pa dajmo omejiti se na 5 do 7 minut.

Dobro, sem Mark Pilič Turk, član predsedstva Dijaške organizacije Slovenije. Spoštovani prisotni, lep pozdrav še z moje strani.

V Dijaški organizaciji Slovenije že dlje časa zagovarjamo idejo, da mora biti kultura za mlade finančno dostopna, zato Predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin pozdravljamo in ga podpiramo. Kultura ni nekaj, kar bi moralo biti mladim dostopno šele takrat, ko si jo bodo lahko sami privoščili. Prav v mladosti se namreč oblikujejo navade, interesi in odnos do kulture, ki lahko človeka spremljajo vse življenje. Če je obisk gledališča, koncert, kino, muzej ali nakup knjige za družinski proračun prevelik strošek, se lahko hitro zgodi, da mladi kulturo preprosto začnejo dojemati kot nekaj oddaljenega. Pomembno se nam tudi zdi, da bo ni omejen zgolj na eno vrsto kulturne dejavnosti - mladi imamo različne interese. Nekdo bo sredstva porabil za knjige, drugi za gledališče, tretji za koncert, muzej ali film. Prav ta možnost izbire je po našem mnenju ena največjih prednosti predloga. Pozdravljamo tudi digitalno ureditev postopka, kajti pri mladih je pomembno, da je sistem preprost, pregleden in dostopen brez odvečne birokracije.

Ob tem pa želim opozoriti na eno konkretno vprašanje, ki se nam zdi pomembno za nadaljnjo obravnavo zakona. Gre za možnost, da ponudnik določi najnižji znesek, za katerega je mogoče bon koristiti. Razumemo, zakaj bi takšna možnost lahko obstajala, vendar moramo paziti, da zaradi nje bon ne postane manj uporaben za mlade. Zato bi bilo po našem mnenju smiselno razmisliti o jasni omejitvi takšnega minimalnega zneska oziroma o drugih varovalkah, ki bi zagotovile, da bo kulturni bon dejansko predstavljal finančno podporo mladim, in ne zgolj pravice, ki jih zaradi pogojev posameznega ponudnika ni mogoče enostavno koristiti. Želim še poudariti, da Dijaška organizacija Slovenije tega predloga ne vidi kot zaključka razprave, ampak kot pomemben korak k bolj dostopni kulturi za mlade. Zato smo odprti za nadaljnje sodelovanje pri pripravi in izboljševanju zakona.

Če želimo kulturo približati mladim, moramo mladim omogočiti, da si jo lahko privoščijo, izberejo in doživijo. Zato v Dijaški organizaciji Slovenije predlog zakona podpiramo in si želimo, da bi ga skupaj oblikovali tako, da bo v praksi dosegel svoj namen. Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Študentska organizacija Slovenije, izvolite.

Lovro Čeh Brežnik (predsednik Študentske organizacije Slovenije): Najlepša hvala za besedo. Lovro Čeh Brežnik, predsednik ŠOS.

Ja, ŠOS pozdravlja ta primer, ta predlog zakona. Dejstvo je, da mladim omogoča lažji dostop do kulturnih dobrin. Izpostavil bi pa tudi, da je to zakon, ki je v slovenski politični prostor prišel iz dijakov, od dijakov Dijaške organizacije Slovenije in je tako en čudovit primer, kako lahko idejno stvari rastejo od spodaj navzgor, ne pa izključno od zgoraj navzdol. Bi pa tukaj poudaril pomen mladinske participacije, vključenosti mladih že v sam začetek nastajanja zakonov. Poudaril bi, da za uspešno mladinsko participacijo je izjemno pomembno, da imajo mladi že možnost dajati pobude, predloge, graje že v času nastajanja zakonskih členov, ker so tako boljši, bolj primerni, boljši za mlade. Konec koncev mladi vemo, kaj potrebujemo in kaj bo res doseglo namen. Tukaj bi pozdravil napore gospe poslanke Žibrat, ki nas je kasneje po seji Državnega sveta v prejšnjem tednu povabila na sestanek in tudi v veliki meri upoštevala naše predloge amandmajev in pripombam. Za to se zahvaljujem in to pozdravljam. In tako lahko izrazim, da predlagano zakonsko materijo podpiramo. Vsekakor pa bi poudaril še en ta pomen participacije mladinske v samem začetku nastajanja zakonov. To je en tak modus operandi, ki se pojavlja že dalj časa, da smo mladi postavljeni pred dejstvo šele na sejah. Hkrati naj pohvalim tudi prizadevanja Ministrstva za kulturo in ministrice. Kot je povedala, smo se v avgustu dobili tudi sami. Po razpravi vidim, da je, da je ministrstvo sledilo v veliki meri tudi našim predlogom. Lahko poudarim, da so tudi sredstva za izvajanje tega zakona že predvidena v proračunu, kar pozdravljamo. Zelo pozdravljam to, da je želja na vseh straneh, da se ta zakon začne izvajati čim prej in ravno s tem, ko so proračunska sredstva predvidena. Verjamem, da se bo to začelo izvajati že v naslednjem letu. V same tehnične zadeve izvedbe se ne bom spuščal, ker je to delo zakonodajalca in tudi njegova pristojnost in tukaj nimam znanja, vsekakor si pa mladi želimo zakona, predvsem pa to, da se bo kulturni bon začel izvajati v naslednjem letu. Torej pozdravim še lahko načelno podporo obeh strani, tudi opozicije v zakonodajni veji in tudi izvršilne veje oblasti k temu predlogu. Jaz sem optimist, verjamem, da se bo to izvedlo do začetka naslednjega leta glede na razprave, predvsem pa glede na proračunska sredstva. Lepa hvala.

Hvala lepa. Izklopiti se morate.

Mladinski svet Slovenije, izvolite.

Hvala za besedo, lep pozdrav.

Tanita Čamdžić, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.

V MSS pozdravljamo predlog zakona in smo mnenja, da lahko taka finančna podpora res pripomore k temu, da zmanjšamo neke finančne ovire pri dostopanju mladih do kulturnih dobrin. Tako kot je že kolega iz Študentske organizacije izpostavil, smo tudi mi veseli, da smo bili s strani predlagateljev tudi naknadno povabljeni k razpravi in obravnavi predloga zakona. Bi pa vseeno na tej točki izpostavila predvsem še vidik starostne opredelitve. Menimo, da moramo biti pri uporabi pojma mladi v zakonodaji zelo natančni. Če se v predlogu uporablja pojem mladi, se nam zdi edino prav, da se ga tudi uporablja dosledno. V predlaganem zakonu se predlaga koriščenje kulturnih bonov za posameznike med 16. in 21. letom starosti. Vendar tu ne govorimo o mladih, tu govorimo o dijakih in študentih začetnih letnikov. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju namreč mlade opredeljuje kot osebe od 15. do 29. leta starosti, zato bi predlagali, da se v tem zakonu tudi opredeli ponovno oziroma uporabi čim širšo pokritost mladih, ne le dijakov in nekaterih študentov začetnih letnikov, oziroma da se predstavi možnost mladinske strani in izhaja tudi iz pripravljene resolucije nacionalnega programa za mladino, v kateri je predlagan, predlagana starostna meja koriščenja kulturnih bonov med 18. in 25. letom starosti. Pri tem pa je zagotovo pomembno, da mislimo na vse mlade po Sloveniji, ne samo na tiste v večjih mestih, na študente v univerzitetnih središčih, ampak tudi na mlade s periferij, iz območij, kjer je kulturnih ponudb manj, zato bi si želeli, da se ob finančni podpori razmišlja tudi o tem, kako zagotoviti kakovostno kulturno ponudbo in možnosti za kulturno udejstvovanje mladih po vsej Sloveniji. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Društvo Asociacija.