Predsednica Alenka Jeraj: Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam in začenjam 6. nujno sejo Odbora za kulturo. Člane in članice odbora prosim, da preverite, ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje.

Na seji kot nadomestni člani sodelujejo: poslanka Mojca Žnidarič, ki nadomešča poslanko Ano Cajhen in poslanec Luka Simonič, ki nadomešča poslanko Manjo Lesnik.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na edino točko dnevnega reda, to je, prvič, odgovornost za ustavitev financiranja izvajalcev kulturnih programov.

Poslanska skupina Levica, Poslanska skupina Svoboda in Poslanska skupina Socialnih demokratov so dne 8. 9. 2026 vložile zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Vabljeni k točki dnevnega reda, so razvidni iz sklica, torej: predlagatelj Poslanske skupine Levica, Svoboda in SD in v imenu predlagatelja doktorica Asta Vrečko, doktorica Ignacija Fridl Jarc (ministrica za kulturo - vidim, da je z nami tudi Uršula Menih Dokl, državna sekretarka), Uroš Veber (Društvo Asociacija), Miha Blažič (Zasuk - sindikat za ustvarjalnost in kulturo), Jurij Krpan (Nacionalni svet za kulturo), Goran Forbici (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij), doktorica Barbara Rajgelj )(Pravna mreža za varstvo demokracije), Teja Reba (Društvo za sodobni ples) in Barbara Pokorny (predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije).

Besedo v imenu predlagateljev zahteve dajem doktor Asti Vrečko, izvolite.

Dober večer vsem poslankam in poslancem in seveda vsem vabljenim.

Ministrstvo za kulturo je v začetku julija na stotine izvajalcev kulturnih projektov in programov na zahtevo vodstva obvestilo, da naj ministrstvo na ministrstvo ne pošiljajo nobenih zahtevkov za izplačilo, čeprav imajo podpisane pogodbe na izvedene projekte. Sledila je ukinitev razpisa za dodelitev delovnih štipendij, čeprav so izvajalci že dobili obvestila o izboru. Enaka usoda je doletela vse tiste, ki so kandidirali za predstavljanje slovenskih vizualnih umetnikov v tujini. Dodatno izvajalci poročajo, da ministrstvo že celo poletje ne sklene pogodb na razpisih, kjer so dobili pravnomočne odločbe in sklepe, da so bili na javnem razpisu izbrani. Prav tako ministrstvo ne izplačuje redno, ponekod pa zahtevkov nekaterih na javnih razpisih kjer imajo izvajalci že dlje časa veljavne pogodbe, kjer so umetniške dogodke, festivale, koncerte, razstave in predstave že izvedli, sredstev za izvedbo pa ne prejmejo. Z drugimi besedami, na tej točki pravzaprav danes, 30. septembra, ni več važno, ali je to zaradi načrtnega škodovanja umetnikom umetnosti, ali je to zaradi odnosa odklonilnega do kulture, ali je to zgolj maščevanje prejšnji vladi in vodstvu ministrstva ali kombinaciji vsega skupaj. Časa za izgovore ni več. Nepopravljive posledice so tukaj. V proračunu je bilo dovolj denarja. Denar je bil zagotovljen s tem, ko so bili tudi razpisi objavljeni. Stvar politične odločitve pa je, kaj se financira in kaj ne in kaj se stori z denarjem, ki je na voljo. Žal se zdi, da je sedanje vodstvo, aktualno vodstvo Ministrstva za kulturo zgolj nadaljevanje politik iz tretje vlade Janeza Janše, ko smo imeli z doktorjem Simonitijem in takratno državno sekretarko, sedanjo ministrico tam ministrstvo proti kulturi, kjer so se prav tako izvajala neizplačila in tudi odnosi s kulturnim sektorjem so bili zaostreni.

Jutri bomo na izredni seji Državnega zbora odločali o rebalansu, rebalansu za letošnje leto.

Proračun se povečuje tudi v delu za kulturo. In gospodarske razmere so tudi zaradi odločitev prejšnje vlade in njenega dela dobre. Samo za oboroževanje se letos s tem rebalansom namenja dodatnih skoraj 300 milijonov evrov, samo letos skoraj 300 milijonov evrov za orožje. In kljub temu smo mi danes tukaj, kajti Ministrstvo za kulturo bo dobilo nekatera dodatna sredstva, iz integrale, mislim, da okoli do tri milijone in še kohezijska, a vendarle se je Ministrstvo za kulturo odločilo, da se razveljavi dokončane javne razpise, da se zavlačuje s sklenitvijo pogodb za sofinanciranje. Nekaj se bo domnevno privarčevalo, a v resnici bo šlo na veliko škodo vsem. Kajti kultura je tisti sektor, ki ima največji multiplikatorni učinek v družbi, iz vsakega evra se naredi pet dodatnih. In s tem se ne varčuje, ampak se da vsem nam v družbo daje luknja, pa ne le finančna, tudi družbena. Pred nastopom funkcije so bile znane izjave ministrice za kulturo, da lahko dobra umetnost nastane, ko umetnost trpi, ko se opravljajo slabo plačana dela nevladnikom je vodilna stranka v vladi SDS napovedala vojno že pred volitvami. Danes smo pravkar pred začetkom te seje glasovali o tem, postavljeni bili pred nemogočo izbiro: ali se nameni denar za sklad za otroke z redkimi boleznimi ali nevladnim organizacijam. To je seveda še en korak proti razgradnji civilne družbe in nevladnih organizacij. In danes vemo, da je v proračunu dovolj denarja in vemo leta 2026, da revščina ni pogoj za ustvarjanje, ampak morajo biti za ustvarjanje vzpostavljeni dobri materialni pogoji. A vendarle ima trenutno Ministrstvo za kulturo drugačno usmeritev. Umetniki naj bi ustvarjali v prostem času, ne kot poklic. In če imamo na eni strani dodatne milijone za nabavo orožja, železja, za vojne, pa je podpora umetnosti, se zdi, nemogoča. In že iz izhodišča rebalansa izhaja, kakšne bodo naslednje prioritete in zato se sprašujemo, čemu je bilo namenjeno predhodno ustavljanje postopkov, in to pred sprejetjem rebalansa, ko se proračun viša, zaustavljanje izplačil na podlagi zakonitih in veljavnih pogodb in nepodpisovanje pogodb tistim, ki imajo pravnomočne sklepe o izbiri za sofinanciranje. Utemeljeno se ob tem odpira tudi vprašanje ali so bile prvotne zaustavitve vseh prizadetih postopkov sorazmerne in ali so bile predhodno izčrpane manj invazivne možnosti. In kot se opozarja, je seznanitev o pripravah rebalansa po elektronski pošti, ni ustrezna pravna podlaga za spremembe pri izvajanju kulturnih programov ali projektov in ne more biti razlog za zavračanje ali nepodpisovanje zahtevkov. Kultura ni strošek, vlaganje v kulturo je vložek države in lokalnih skupnosti, da lahko kulturni sektor ustvarja delovna mesta, spodbuja turizem in prinaša dodano vrednost gospodarstvu, prebivalcem pa omogoča širok dostop do kulturnih vsebin, ki jim lajšajo tudi duševne stiske, zmanjšujejo osamljenost, bogatijo njihov vsakdan, izobražujejo, ponujajo vsebine za otroke in v naša življenja vnašajo ustvarjalnost. Škoda, ki s takšnim ravnanjem nastane zaradi odpovedi kulturnih projektov in slabljenja pogojev zahtevno, pa je dolgoročna in se je ne da hitro odpraviti. Tudi če se bodo zdaj zahtevki šli naprej, je bila škoda že povzročena, in to po vsej Sloveniji, po lokalnih skupnostih. Kajti, ko dobiš tak mail, imaš kot ustvarjalec ali društvo, nevladna organizacija, dve možnosti: ali se izvede projekt brez pogodbe, s tveganjem,

ki je veliko tudi osebno, ali pa upa, da mu ne bo ostal dolg, ki se bo vlekel še leta in leta in vodil do osebnega bankrota, lahko pa se projekt enostavno ukine. Obe opciji sta slabi in ministrstvo za kulturo si ne bi smelo privoščiti tega, da kulturni sektor pahne pred tako izbiro, kajti ni pošteno. Odločba je upravni akt, s katerim se o financiranju odloči, pogodba pa je le še izvedba tega akta. In zaradi tega tukaj opozarjamo, da je to dejansko protipravno ravnanje, kajti zahtevki za sofinanciranje se v oddajo na podlagi tega in z e-mailom ne morejo biti kar tako z neko grožnjo ukinjeni. In tukaj ne moremo podpirati tega na Odboru za kulturo, kajti to gre za ravnanje proti kulturi, proti umetnikom in proti vsem tistim, ki se tako zelo, zelo trudijo, da bi tudi v času, ko se zdi, da so na svetu zgolj še vojne in nepravičnosti, dali neke drugačne vsebine, tako da bi lahko spodbujali kritično mišljenje, kot koncu koncev tudi nudili nek pobeg in pa neke umetnostno zabavne vsebine, izobraževanje in kot rečeno, da nudijo v tem času tudi oporo tudi za duševno zdravje, kajti kultura je eden izmed tistih, tudi po Evropski uniji, ki lahko krepi nas same kot skupnosti. In zaradi tega smo sklicali ta Odbor za kulturo, predlagali tudi sklepe, s katerimi Ministrstvo za kulturo pozivamo, da da naj pojasni svoje odločitve in da naj jih prekliče. Sklepe pa bo prebrala predsednica na koncu, ne boste pa vi. In s temi sklepi, mi smo dali štiri sklepe in zaenkrat, ki ste jih tudi dobili in predlagamo seveda spoštovanemu odboru, da vse te sklepe podprejo, da se odobrijo finančna sredstva in da se s tovrstnimi praksami, kot je prekinitev razpisov in javnih pozivov nemudoma preneha.

Hvala. Sedaj pa besedo dajem ministrici za kulturo, gospe doktorici Ignacij Fridl Jarc. Izvolite, postopkovno.

Gospod ______: Hvala predsednica. Hvala lepa za besedo, spoštovana ministrica, državna sekretarka, gostje. Jaz samo upam, da ta razprava bo šla res za kulturo. Glejte, dostikrat ste omenili tudi orožje, rebalans, če je to danes tema, potem lahko razpravljamo tudi to, ampak verjamem, da je vam cilj, tako kot vsem nam, da se pogovarjamo o kulturi in da se o kulturi tudi pogovarjamo. Jaz nisem član tega odbora, ampak če bomo razpravljali o rebalansu proračuna, lahko tudi o tem razpravljamo. Ampak verjamem, da pa si vsi želimo, da bomo, to razpravo čim prej končali. In da jo kulturno. Tako da prosim, gospa predsednica, da predlagateljico tudi opozorite, če bo šla izven teme. Hvala lepa za besedo.

Ja, ne more biti replike na postopkovni predlog. Bom jaz vodila sejo, pa povedala tudi. Predlagateljica je govorila tudi o skladu, kar smo danes cel dan razpravljali, tako da, ampak je nisem želela prekinjati, tako da ja, se držimo teme, pa mislim, da bo čisto v redu, da se vsi držimo teme.

Izvolite, ministrica.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi gostje in hvala vam, da ste sklicali to sejo, da lahko tudi vam predstavimo stanje, ki smo ga zatekli na Ministrstvu za kulturo po prevzemu vodenja ministrstva. Namreč ob primopredajnem pregledu finančnega stanja na Ministrstvu za kulturo je bilo ugotovljeno, da za financiranje že prevzetih oziroma zakonskih obveznosti v finančnem načrtu primanjkuje sredstev v ocenjeni višini 8,9 milijona evrov. Z ugotovljenim stanjem smo nemudoma seznanili tudi Ministrstvo za kulturo. Zaradi zagotovitve sredstev za nujno financiranje zakonskih in drugih že prevzetih obveznosti pa smo bili primorani tudi nemudoma sprožiti vse ukrepe racionalizacije.

Tukaj je bilo izpostavljeno stališče ali so bili postopki teh ukrepov pravilni. Naj poudarim, da smo postopke racionalizacije najprej začeli pri Ministrstvu za kulturo samem. Nemudoma smo sprožili vse postopke za racionalizacijo stroškov dela Ministrstva za kulturo tako, da smo ukinili študentsko delo, da smo začeli z odprodajo vozil - v nadaljevanju bom tudi predstavila, zakaj jih je bilo na ministrstvu toliko - in da smo seveda začeli tudi s spremenjeno sistemizacijo in racionalizacijo dela. Seveda smo hkrati ugotovili, da je primanjkljaj v proračunu Ministrstva za kulturo tako zelo velik, da s temi ukrepi nikakor ne bomo mogli zagotoviti tekočega poslovanja oziroma sredstev za plačilo prispevkov za socialno varstvo samozaposlenih, kjer je bil primanjkljaj največji in je znašal v višini kar 3,9 milijona evrov. Iz tega je sledilo, da moramo, če hočemo zagotoviti plačilo prispevkov v prihajajočih mesecih, nemudoma ukrepati in prerazporediti sredstva z drugih postavk, kjer ta še niso bila porabljena. Vendar moramo poudariti, da teh sredstev zaradi nujnih zakonskih obveznosti, kjer moramo imeti sredstva zagotovljena do zaključka leta, nismo mogli prerazporediti v taki meri, da ne bi prišlo tudi do nujnega preklica tistih razpisov, kjer odločbe in pogodbe - poudarjam odločbe in pogodbe - še niso bile izvedene. Torej najprej smo seveda bili prepričani, in mislim, da je bila odločitev pravilna, da je treba nemudoma zagotoviti sredstva za kar 2 tisoč 400 samozaposlenih in njihovo socialno varstvo. Tako da postopki so bili sproženi nemudoma. Takrat v tistem trenutku ni bilo znano ali bo prišlo do rebalansa proračuna, čeprav je bilo Ministrstvo za finance obveščeno in nas je seveda seznanilo s tem, da brez rebalansa ne morejo zagotavljati in pokrivati naših izgub. Zato smo morali izvesti vse postopke znotraj samega Ministrstva za kulturo.

Pri tem smo seveda začeli proučevati, od kod in zakaj so se pojavili takšni primanjkljaji na določenih postavkah. Vzrok je gotovo prevzema številnih zakonskih novih obveznosti, za katere niso bile še zagotovljena sredstva ob njegovem ob sprejemanju proračuna 2026, tudi povečanje števila samozaposlenih, še veliko večji vzrok pa je seveda tudi izdajanje nekaterih razpisov, ki niso bili predvideni. Naj poudarim, da nikakor takega stanja nismo ugotovili šele mi. Da je tedanjo ministrico doktor Asto Vrečko strokovna služba Ministrstva za kulturo 2. februarja 2026 - tukaj vam vsem pokažem elektronsko sporočilo - sporočila in obvestila naslednje: vljudno prosimo za povečano pozornost pri izvajanju razpisov, pozivov, dodeljevanju sredstev, prevzemanju obveznosti. saj v finančnem načrtu Ministrstva za kulturo primanjkuje sredstev za zakonske obveznosti. Naslednje elektronsko sporočilo 13. februarja: ponovno opozarjam, da v finančnem načrtu ministrstva niso zagotovljena sredstva za zakonske obveznosti. April 2026. takrat vodja Sektorja za statusne zadeve obvesti, da, pristojno vodstvo Ministrstva za kulturo, da bo za samozaposlene zmanjkalo sredstev že v začetku maja. Naj preberem celotno poročilo, ki sem ga prejela na to temo: običajna in ustaljena praksa je bila, da smo direktorji direktoratov vedno sodelovali skupaj z različnimi vodstvi ministrstva ob vedno skrbni finančni službi pri pripravi proračunov in tudi v časih finančnih kriz oziroma

vedno, ko je bilo potrebno pri kateri koli postavki zadeve skupaj pregledali. Takšen način dela je vsem omogočal pregled na celostno finančno sliko proračuna za kulturo, predvsem pa usklajenost med skrbniki in vodstvom. Sredstva na postavki za samozaposlene ob koncu posameznih proračunskih let skoraj nikoli niso bila zadostna, saj je nemogoče natančno izračunati, koliko jih je potrebno. Vendar pa je v letošnjem letu dejansko prišlo do velikega primanjkljaja že v aprilu. V mandatu prejšnjega vodstva, torej vodstva doktor Aste Vrečko, kot piše pristojna takrat, prej omenjenih sestankov in seznanitev ni bilo oziroma jaz osebno nisem bila na tovrstne sestanke nikoli povabljena. Sklepam, da se je vodstvo odločalo samo, ne glede na dejstvo, da je primanjkljaj na postavki za samozaposlene bil v vodstvu znan, sem vodji sektorja za statusne zadeve Mihi Štruklju vseeno naročila, da kabinet pisno opozori, torej obstaja tudi ustrezno elektronska pošta. Kljub prošnji na hiter odziv pisnega odziva nismo prejeli, so pa bila na postavko za samozaposlene v začetku maja prenesena določena sredstva po običajni proceduri. Skratka, že iz tega zapisa, ki ga citiram in ki smo seveda na našo zahtevo vsem službam, ki so takrat delovale pri nas, ko smo jim zastavili vprašanje od kod in zakaj primanjkljaj, sSmo torej prejemali tovrstne odgovore. Tukaj je dokazilo, da je bilo, da je bil odgovor podan s strani strokovnih služb. Zato seveda moram odločno zavrniti trditev, da smo mi tisti zdaj, ki saniramo finančni položaj, ki ga je na Ministrstvu za kulturo ustvarilo predhodno vodstvo tisti, ki uničujemo slovensko kulturo. Hkrati seveda smo proučevali, od kod so se povečala tudi sredstva za delovanje tako izrazito samega ministrstva. Naj pokažem ta podatek. V štirih letih se je število kvot na Ministrstvu za kulturo povečalo za 25. Torej iz strani predhodnega vodstva so se na Ministrstvu za kulturo množično zaposlovali tisti, ki so bili povabljeni s strani ministrice v kabinet, torej na njeno zaupanje in za čas torej trajanja njenega mandata. Nikoli doslej se ni dogajalo, da bi se tisti zaposleni, ki so povabljeni v kabinet in na zaupanje, zaposlovali na delovna mesta za nedoločen čas. V mandatu predhodnega vodstva ministrstva za kulturo je bilo torej povečano število za kar 20 delovnih mest, vrsta oseb iz kabineta pa je zaposlenih za nedoločen čas. Dvajset delovnih mest, naj poudarim, stane 1,1 milijona evrov na leto, ena cela ena milijona evrov, ki se jih jemlje kulturi, kulturni ustvarjalnosti in kulturnemu sektorju. Prav tako se je množično povečevali tudi nekateri drugi stroški. Naj povem, če je recimo Ministrstvo za kulturo v letu 2021 porabilo okrog 55 tisoč evrov za študentsko delo se je v letu 2024, 25 in tako dalje porabilo kar trikrat več, 150 tisoč evrov za študentsko delo in podobno. Skratka, stroški tudi delovanja Ministrstva za kulturo so se povečevali na vseh postavkah in na tak način jemali tudi sredstva, ki bi jih lahko namenili za kulturno ustvarjalnost. Toda, da gremo še dlje in naprej. Finančna služba, kot smo lahko videli, je torej že od februarja opozarjala na primanjkljaj v proračunu Ministrstva za kulturo, zato tudi finančna služba v zadnjem obdobju in v zadnjih mesecih ni želela več parafirati,

torej potrjevati predlogov novih razpisov. Tako je bil predlog razpisa, enoletnega razpisa za področje ustvarjalnosti, odobren brez brez potrjevanja finančne službe Ministrstva za kulturo. Naj poudarim, okoli 19. marca, to je znova citat elektronske pošte, ki sem ga sprejela, so se prijaviteljem po 119. členu Zujka pošiljala obvestila. Okoli 21. aprila so se izjave prijaviteljev pregledovale. Med tem pod časom je bil poslan vzorec odločbe v potrditev finančni službi, a s strani finančne službe je bil večkrat zavrnjen. Med tem časom je bilo 22. aprila podano prvo navodilo vodje kabineta Mihe Kelemina po naročilu državnega sekretarja Marka Rusjana, da se izdajo odločbe v enakem znesku, kot je bilo predvideno v besedilu razpisa. Vzorec odločbe je bil s strani vodje finančne službe ponovno zavrnjen 6. maja. Skratka, odločbe ponovno jasno navodilo vodstva smo prejeli 18. maja, da se pripravijo odločbe za podpis ministrici doktor Asti Vrečko in odločbe so bile podpisane 19. maja brez odobritve finančne službe. Tovrstnih zadev in stvari, ki so se našle v samem ob pregledu primopredaje poslov in seveda ob natančnem pregledu vseh dokumentacije, s katero smo poskušali razkriti oziroma ugotoviti, od kod tako velik primanjkljaj v proračunu ministrstva za kulturo je še kar nekaj. Mislim pa, da je bil ta del dovolj nazoren, da si lahko predstavite situacijo, za katero ne more odgovarjati sedanje vodstvo Ministrstva za kulturo, ker kot ste lahko sami iz vseh dopisov videli, se je vse to dogajalo pred nastopom mandata tega vodstva. Torej, sedanje vodstvo mora pravzaprav zdaj biti tukaj poklicano na zagovor za nekaj, za kar ne more odgovarjati, ampak je bilo tisto, ki je moralo tovrstno situacijo in tak primanjkljaj v proračunu Ministrstva za kulturo reševati. Zavedali smo se, ja, jasno smo se zavedali ranljivosti kulturnega sektorja, še veliko bolj smo se zavedali ranljivosti samozaposlenih in njihovega socialnega varstva in bili smo pred najtežjo odločitvijo, kako zagotoviti sredstva, da bodo njihove socialne pravice v avgustu, septembru poplačane. Torej, takrat rebalansa ni bilo, takrat ni bilo možnosti in mi, kako se ta sredstva zagotoviti. In potem, ko smo seveda ustavili do izdaje določenih odločb in pogodb, kjer te še niso bile izdane, zaradi tega, ker seveda nismo vedeli, koliko sredstev nam bo lahko Ministrstvo za finance dodatno zagotovilo oziroma z rebalansom zagotovilo smo seveda naredili tudi ta ukrep. Naslednji ukrep pa je bil žal potreben za zagotovitev sredstev, tudi ta, da smo bili prisiljeni... A lahko?

Saj boš dobila besedo, pa boš takrat.

Izvolite ministrica.

Hvala lepa. ...da smo bili prisiljeni priklicati tiste razpise, kjer pa odločbe in pogodbe še niso bile izdane. Torej, to so bili razpisi. To so bili štirje razpisi: eden izmed njih za štipendije, drugi razpis za plače novim novinarskim delovnim mestom in tretji razpis za nastope na mednarodnih festivalih in četrti razpis za digitalizacijo, prehod na digitalizacijo medijev.

Potem smo seveda tehtali med tem, kakšen odstotek ljudi prizadene dejansko ukrep preklica teh razpisov in seveda ugotovili, da bi z, da je bilo upravičencev za štipendije 87, da je bilo upravičencev za plače novinarjem, mislim, da 37 evrov, nekaj takega, in ko smo vse to pretehtali in tehtali med 2 tisoč 400 zaposlenih, samozaposlenimi in njihovimi socialnimi varstvi, mislim, da bi vsak in sleherni sprejel odločitev, da prekliče tiste razpise, kjer je dejansko prizadetih najmanjše možno število kulturnih ustvarjalcev. Naj ob tem seveda še poudarim, da vsi razpisi, vse in vse pogodbe vsebujejo vedno tudi klavzulo, da ima Ministrstvo za kulturo v primeru zmanjšanja sredstev ali primanjkljaja sredstev, seveda v njegovem proračunu pravico do ustreznega sorazmernega zmanjšanja tudi deleža financiranja, čeprav je ta z odločbo ali pogodbo že izdan in določen. Hkrati, pogodba ali odločba vedno ima napis, da ministrstvo financira do te in te višine, torej določi maksimalno višino financiranja in zagotavlja torej to možnost zmanjševanja. Ker sama ukinitev teh štirih razpisov, ki sem jih navedla, ne bi bila zadostna za pokrivanje vseh izgub do konca leta, ampak smo z njimi lahko reševali zgolj trenutno situacijo, torej prerazporeditev sredstev za plačilo socialnih prispevkov za tekoče naslednje mesece za samozaposlene, smo seveda ugotovili in izračunali, da v proračunu Ministrstva za kulturo lahko novembra, decembra in tako dalje zmanjka sredstev, da bi poplačevali tudi obveznosti samozaposlenim. Takrat smo dejansko zgolj obvestili, da se lahko pride do rebalansa proračuna Ministrstva za kulturo oziroma do seveda sprememb financiranja kulture, vse kulturnike in jih zgolj obvestili. Naj poudarim, generalna sekretarka je poslala vsem vodjem služb in tudi ti so obvestili svoje skrbnike, naj vse tiste, ki so seveda participirali na subvencijah, na javne razpise in pozive, ki so bili še odprti, ki so se izvajali, naj jih obvesti, da lahko pride, da lahko, poudarjam, da lahko pride do zmanjšanja sredstev. Seveda, ko smo pregledovali, kako so posamezni skrbniki pošiljali ta obvestila, naj poudarim, da tudi na Ministrstvu za kulturo vsi niso spoštovali navodil, da bi poslali elektronsko sporočilo, kakor ga navajam tukaj in kakor ga je pripravila generalna sekretarka Ministrstva za kulturo. Tako da bom vesela, če bo s strani kulturnikov nam poslali kakšna obvestila so pravzaprav nekateri tudi prejeli, da trdijo, da smo govorili o tem, da bomo zagotovo zmanjšali njihovo financiranje, kar odločno zanikam, in takih navodil pristojne službe in skrbniki s strani vodstva nikoli niso prejeli. To obvestilo je bilo seveda dobronamerno, bilo je zapisano v duhu, da vsi tisti, ki projekte izvajajo, morajo načrtovati eventualno racionalizacijo, ne pa večanje stroškov svojega kulturnega projekta ravno z namenom, da ne bi prišlo do kriz pri financiranju oziroma potem pri pretiranem, pretiranih stroških, ki jih potem sami ne bi mogli pokriti. Naj ob tem seveda poudarim, da smo z vso skrbnostjo nemudoma pristopili tudi k reševanju problematike na medresorski ravni, obvestili Ministrstvo za finance, zaprosili nemudoma za povečanje sredstev, da smo danes v tem trenutku zelo hvaležni, da je Ministrstvo za finance

prisluhnilo in del sredstev iz integrale nam uspelo nameniti za pokrivanje izgub do konca leta, torej primanjkljaja do konca leta v višini 3,9, mislim da, enako milijona evrov. Prav tako pa naj seveda poudarim, da smo takoj po prejemu rebalansa, po potrditvi rebalansa na Vladi Republike Slovenije obvestili vse enako izvajalce kulturnih dejavnosti, da je bil na Vladi že potrjen rebalans, da čakamo na potrditev tudi v Državnem zboru, in da seveda, če bo tak rebalans potrjen tudi v Državnem zboru, da do zmanjševanja sredstev ne bo prišlo. Obenem bi rada seveda tudi izredno zanikala trditev, kako je bil zaradi, ki smo jo slišali tukaj in ki je tudi v navedbah, kako je bil zaradi tega izrazito ogrožen kulturni sektor. Vse pristojne službe in čisto vse naše skrbnike smo pozvali, da nam sporočijo, ali je zaradi tega prišlo do krčenja projektov do zmanjševanja, do množičnega zmanjševanja števila izvajanih projektov na ministrstvu, ki se financirajo s strani Ministrstva za kulturo, in naj povem, da so povsem enako kot vsako leto, se dogajajo kakšne odpovedi, na direktoratu za ustvarjalnost sporočili, da so od 132 odobrenih projektov prejeli zgolj štiri odpovedi, na direktoratu za medije so..., aha, je odstopil od pogodbe, radio, ki se je ukinil in ta ukinitev ni bila posledica tega financiranja, in da skratka vse skupaj financiranje poteka zdaj tekoče, in drugih večjih odstopanj, torej odpovedi projektov ni bilo, tako da smo v tem trenutku, ko je že znan rebalans, tudi poslali vse odločbe in pogodbe za tiste razpise, ki še niso bili predhodno prejeli na osnovi sklepa odločb in pogodb in se torej vsi razpisi nemoteno izvajajo. Toliko morda za enkrat, v nadaljevanju pa sem seveda pripravljena pojasniti še vse druge podrobnosti.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Potem pa zdaj dajem besedo vabljenim na sejo. Prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in navedete inštitucijo, v imenu katere prihajate. Pa bomo šli kar po vrsti, gospod Uroš Veber, društvo Asociacija, izvolite.

Bravo. Najlepša hvala za besedo, sem Uroš Veber iz Društva Asociacija. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana ministrica, gospa sekretarka, drugi kolegi, vabljeni!

Hvala za vabilo in za ponovno odprtje tega vprašanja, ki za izvajalce kulturnih programov še ni zaključeno. v Društvu Asociacija smo julija opozorili na zastoje pri izplačilih, sklepanju pogodb, pri izvajanju odločb in odločanju o pravicah samostojnih delavcev v kulturi. Danes lahko ugotovimo, da se je po potrditvi rebalansa oziroma skorajšnji potrditvi rebalansa del postopka v zvezi s tem vendarle nadaljeval, ne pa seveda vse, in da so nekateri izvajalci vendarle dobili pogodbe tudi v podpis. Super, pozdravljamo, evo, vsaj nekaj. Hkrati pa ta rebalans še ni odpravil vseh posledic ustavitve in ni pojasnil usode vseh postopkov. Julija 2026, ko je ministrstvo s to serijo emailov, o katerih smo danes že govorili, enostransko ustavilo tekoče črpanje sredstev, ker je bil pač seveda poziv o tem, da naj ne pošiljamo zahtevkov, zelo jasen, smo se pač na Društvu Asociacije odločili, da za to oceno škode pripravimo eno anketo, ki nam je seveda pomagala

oceniti, kaj se sploh dogaja na terenu. Rezultati ankete so bili kar, ja, so bili kar težko prebavljivi, bom rekel in so pokazali, da ta ustavitev bi lahko vplivala na izvedbo približno 10000 dogodkov in aktivnosti v skupni načrtovani vrednosti približno 1,4 milijona evrov oziroma ali pa skoraj. Bi rekel, več kot 40 odstotkov sodelujočih na anketi je napovedalo odlaganje plačil izvajalcem, približno tretjina odpoved oziroma prestavitev aktivnosti, več kot tri četrtine pa je poročalo o tveganju za pač lastno likvidnost govorimo zdaj o kakšnem tednu gor ali pa dol. Je pa res, da je šlo za razmeroma hitro anketo in bodimo toliko fer, ni zajela vseh in teh podatkov seveda ne moremo predstavljati kot zdaj popoln opis te škode. Podatki pa govorijo o nečem, in to jasno in dovolj zgodaj so pokazali, da takšno ravnanje države prinese ene zelo konkretne učinke na najbolj ranljive organizacije, predvsem na samozaposlene oziroma na druge kulturne delavce. Pri vsem tem, o čemer se danes pogovarjamo, moramo pravzaprav biti kar natančni, saj jaz si želim, da bi bili, so nekateri postopki, ki so se nadaljevali in tisti, ki so pač postali ustavljeni oziroma so ostali pač vsaj nam nepojasnjeni. En primer teh ustavitev na primer so te delovne štipendije za samostojne delavce v kulturi. Gre za razpis približno v vrednosti oziroma v vrednosti 700000 evrov. Ta je bil ustavljen, bom rekel, še posebej na en zelo zanimiv način, ki je tem samozaposlenim v kulturi že izdal obvestila o oceni. Tukaj gre za teh 87 prijavljenih in potem te so bili že, so bili že v teh 87 je bilo že obveščenih o pozitivni oceni oziroma o predvidenem izboru. Pravkar sprejeti rebalans, seveda za ta sredstva, za namen tega razpisa zmanjšuje na nič. S tem je bil v celoti izničen letošnji instrument podpore poklicnemu in umetniškemu razvoju samostojnih delavcev. Rezultat naših raziskav in spremljanja odzivov jasno kaže, da so, da so se ti posamezniki znašli v veliki osebni stiski seveda nekateri bolj, nekateri manj, ampak mi imamo kar precej dela, mislim tudi čisto samo konkretno podporo tem ljudem. Predvsem pa je zaradi zaradi predvidenih štipendij prišlo do tega, bom rekel, nekega osnovnega človeškega odgovornega delovanja teh, ki so mislili, da bodo ta sredstva prejeli in so seveda potem oni odpovedali druge projekte. Seveda, če ti delaš na projektu, za katerega si dobil sredstva ne boš vzel drugih angažmajev. In v času, ko so potem drugim organizacijam ustavljena financiranja, ko se ne ve, kaj se bo zgodilo so se pravzaprav vsi znašli v eni veliki stiski, brez angažmajev, brez pričakovanih sredstev in pač potem hitro v neki socialni stiski. Zdaj vse skupaj izpadlo kot ena velika kapricioznost države. In to je tisto, kar bi bilo mogoče smiselno, da se o tem pogovarjamo danes na odboru kako naj se kaj takega ne zgodi več? Zdaj, omenil sem odprta vprašanja, tudi nekatera vprašanja nekaterih instrumentov. Danes je ministrica že pojasnila nekatere zadeve in sicer, da so podpore medijem. Dva razpisa bila ustavljena. Vprašanje mednarodnih udeležb, ne vem, če je javno objavljeno, da je tisto, da je tisti razpis ustavljen, tako da tega ne vemo - je sklep, je objavljen, okej, super. Gre tudi za vprašanje kulturnih vsebin, vprašanje umetniških rezidenc. Tudi ne vemo, kako pravzaprav se določene ostale zadeve odvijajo. Recimo, kaj se dogaja s tem kroženjem po Sloveniji, kjer govorimo o policentričnem kulturnem razvoju oziroma o decentralizaciji vsebin, ki seveda nastajajo včasih v določenih urbanih središčih, potem pa pač si želimo vsi, da bi krožili tudi po ostalih krajih. Mislim, da gre za čisto eno racionalno izrabo javnih sredstev. Če so projekti deloma nastali s pomočjo javnih sredstev, je smiselno, da jih potem tudi tukaj čim več izrabimo. Pri teh postopkih bi pravzaprav si želeli en bolj pregleden in natančen odgovor, kaj se dogaja, zakaj in kako so bili nekateri postopki formalno ustavljeni, kateri so zaključeni, kateri ja, kateri ne in kateri bodo še speljani do konca. Posebej je mogoče smiselno opozoriti tudi na razpis za krepitev podpornega okolja

v kulturi. Ta je, kolikor vemo, so pogodbe v vrednosti 450000 evrov letno. Medtem ko gledamo kaj je temu predlogu proračuna, ki se sprejema za naslednje leto vidno, da gre samo še za 300000 evrov letno. Ne razumemo, verjetno to izhaja še iz prejšnjih budžetov, ampak ne vemo zakaj se ta rebalans za naslednje leto te razlike ne odpravlja. Ne vemo kaj to pomeni, ali gre za pač znižanje pogodb ali gre za enostavno, ne vemo. Pač, mislimo pa, da je to teh 150000 evrov letno v smislu samega podpornega okolja več kot nujnih. Mislim, vsaj tako bom rekel, sklepamo o tem, kdo in kako kaj deluje na tem področju in vidimo, kako so pravzaprav poplavljeni vsi kadrovsko slabo podkovani in kako ljudje pravzaprav, mislim, delajo čez, bom rekel, včasih tudi zakonsko določene obveznosti ali pa nedopustne ure. Negotovost se nadaljujejo. Ne konča se samo pri razpisih. Redno prejemam opozorila samostojnih delavcev v kulturi, ki čakajo na odločbe o uvrstitvi v razred karierne dinamike in pa na odgovore ministrstva glede svojih vlog. Institut karierne dinamike se uporablja že od 1. marca letošnjega leta. Do izdaje odločb pa se upravičenci upravičencu prispevki izplačujejo od najnižje zavarovalne osnove. Rok za oddajo vlog se sicer izteče 22. oktobra. Mora pa ministrstvo tukaj zagotoviti pravočasno obravnavo, odgovarjati vlagateljem ter jasno povedati, kako bo poravnalo razliko v prispevkih za nazaj, kadar bodo, pač ti upravičenci, kadar jim bo priznan pač ta višji razred. Podoben izziv se izkaže pri bolniškem nadomestilu samostojnih delavcev v kulturi. Uredba za leto 2026 ni bila sprejeta v zakonskem roku. Ministrstvo je kljub temu izdalo odločbe z izračuni, ki ne ustrezajo veljavni zakonodaji, zaradi česar so na sodišče romale najmanj tri tožbe. Nekatere nove vloge pa po naših informacijah zastajajo oziroma ostajajo pač enostavno nerešene. Zdaj vidimo, da je bil predlog uredbe končno objavljen 23. septembra, se pravi, je v nekem usklajevanju. Težave pa žal ne odpravlja. Mi na to opozarjamo in tukaj izkoriščamo priložnost, da se da na to tudi še enkrat opozorimo. Nadomestilo, se pravi, mesečno primerljivo plačo delijo s 30 koledarskimi dnevi, nadomestilo pa priznava samo za delovne dni. Kar pomeni, da enostavno gre za napačen preračun. Zanimivo je tudi to, da pri poškodbi delavca zunaj dela predvideva samo 70 odstotkov od osnove, čeprav je primerljivemu zaposlenemu po trenutno veljavni delovnopravni ureditvi zagotovljenih 80 odstotkov osnove. Za to smo že urgirali, smo že poslali tudi dopis in upamo, da se bo ta zadeva korigirala ali pa se enostavno ta uredba umakne in ponovno preuči kako bi morali, da bi bila pač sploh usklajena z zakonom. Toliko o tem delu.

Da nadaljujem. Vse skupaj kaže, da vprašanje današnje seje ni omejeno na posamično proračunsko prerazporeditev, o čemer smo se pogovarjali. Gre za način, kako ministrstvo izvršuje pogodbe, kako zaključuje upravne postopke in kako se odloča o zakonskih pravicah. Zamuda države ima neposredno finančno posledico na posameznika, na slehernika, na človeka in ta človek na ministrstvo praktično ne more vplivati. Verjetno si ne želimo, da se pač po sodiščih tožarimo oziroma da se ti postopki še naprej zavlačujejo.

Besede ministrice za kulturo jemljemo resno v vseh njenih javnih izvajanjih. Zato pričakujemo, da bodo napovedi tudi v naprej pravočasne oziroma od tukaj naprej pravočasne, natančne in opremljene z oceno posledic, da bodo lahko ljudje in organizacije nanje, bom rekel, bolj smiselno pripravljeni. Dialog mora enostavno potekati na nek bolj konstruktiven način, če želimo, da nadaljujemo, bom rekel, na nek ja, ne na takih sejah, na odbore pa se ali pa brcanju čez medije. Doslednost pri izvajanju političnih odločitev mora sprejemati enako, doslednost pri izpolnjevanju pogodb, izdajanju odločb in spoštovanju zakonskih pravic pa tudi ne in še enkrat znova, nekega strukturiranega dialoga s sektorjem. Bom skrajšal,

ampak bi pa odgovoril na nekaj. Današnje sprejetje zakona o novem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni vendarle je pertinentno tudi za ta odbor, ker vemo, da predlog sklada oziroma predlog tega zakona oziroma da sprejetje zakona jemlje Skladu za razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva in odvzema namenski vir iz tega ne prerazporejenega dela dohodnine. In to pomeni enostavno eno veliko izgubo tudi za kulturni sektor. In želimo si, da država poskrbi za to, da tisti del, ki je bil prej, bom rekel, servisiran iz tega sklada, da se pravilno in smiselno nadomesti. Za kulturo so pomembni, predvsem jasno, že prevzete obveznosti, že prevzete pogodbe, podpora delovnim mestom in pa v veliki meri nacionalno sofinanciranje evropskih projektov. To so tisti evropski projekti, na katere prijavitelji kandidirajo neposredno v Bruslju, bom rekel enostavno, in za katere, ki nam tukaj kot državi ne pripadajo in s katerimi pač politika sama direktno ta državna ne more razpolagati, ampak so to izjemno konkurenčni razpisi in če teh dofinanciranj ne bo, mislim, bomo bistveno, bistveno težje kot sektor tukaj še naprej tako konkurenčni, kot smo bili. Mi smo ponosni na to, da smo med uspešnejšimi državami, mislim, da bi morali biti vsi več, Toliko denarja, kot je prišlo, bom rekel iz tega naslova je enostavno izkazano, da smo pomnožili z vsakim evrom 5 evrov od drugod. Nadalje, v Asociaciji se ne sprašujemo, ali je na oblasti naša vlada ali vaša vlada, nobena ni naša, nobena ni vaša, vsaka je na nek način naša. Predvsem pa so naši samozaposleni oziroma samostojni delavci v kulturi in pa nevladne organizacije, katerih težave rešujemo vsak dan. In s temi potrebami smo, verjemite nam, preplavljeni. Zato od vas, ki vodite to državo, prosimo za transparentno, predvidljivo, stabilno in zakonito delovanje, brez tega, da se jemlje najnujnejšim razvojnim programom, brez tega, da se ustavlja postopke in razpise, brez tega, da se ustavljajo črpanje nujnih sredstev iz kohezijskih sredstev, brez tega, da se ustavljajo razpisi iz podnebnega sklada, ki se vodijo preko Ministrstva za kulturo. To so ključna razvojna sredstva, ki bistveno presegajo sam sektor umetnosti in kulture že po naravi so tudi od drugod financirana. Ne gre za to, da gre za neko našo kaprico, mislim izpričano, drugače sploh ne bi bila v osnovi odobrena, ne bi jih bilo mogoče planirati. Tako da v odboru in ministrstvu zato predlagamo nekaj konkretnih korakov oziroma ukrepov. Javno časovnico vseh še nezaključenih postopkov in jasen seznam ustavnih postopkov, v smislu, dajte nam to v parih tednih, če je le mogoče, pravočasno odločanje o karierni dinamiki, pa pravočasno odločanje o bolniških nadomestilih, pa prosim, sledite temu, kar zakon predpisuje. Sprejetje predpisov, ki bodo preprečili, da se javno finančno in pravno tveganje države ponovno brez opozorila ne prenese na izvajalce in posameznike. To, o čemer smo pravzaprav danes že veliko poslušali. Prosimo tudi za sprejetje zavez, ki bodo omogočile, da se zaradi sprememb na Skladu za razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva zagotovi nadaljevanje razvojnih ukrepov za razvoj sektorja nevladnih organizacij in nacionalno sofinanciranje projektov iz EU in Efte. Skrajšujem minut, se zahvaljujem, se zahvaljujem, se opravičujem. Jaz mislim, da je naloga ministrstva in tega odbora je zagotoviti, da se pravzaprav to, o čemer se danes pogovarjamo enostavno ne ponovi, da imamo predvidljiv in razvojno naravnan sektor, ki je mednarodno konkurenčen in ki je sodoben, in ki pokriva celotno državo. To je to. Jaz mislim, da se mi tukaj glede tega vsi strinjamo. Očitno imamo pa, bom rekel, začetne težave v najboljšem, najbolj optimističnem scenariju, kako nadaljevati od tukaj naprej. Toliko. Jaz mislim, da ti rezi, ki so bili, so bili nesorazmerni glede na celoten budžet letnega, letni proračun ministrstva. Razumem, da, in so zadeli, po naših podatkih razmeroma ranljive skupine in poslabšali bistveno njihov položaj. Hvala.

Hvala. Še eno pooblastilo imam. Poslanec Andrej Klemenc nadomešča poslanko Tamaro Vonta.

Gremo kar naprej. Izvolite.

Pa dajmo se malo omejiti na enih 7 do 10 minut. Ja, izvolite.

Jurij Krpan (predsednik Nacionalnega sveta za kulturo): Jurij Krpan, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo. Spoštovani prisotni!

Nacionalni svet za kulturo je na svoji 11. seji, 27. julija 2026 obravnaval nastalo situacijo ob sporočilu Ministrstva za kulturo, da v proračunu Ministrstva za izvajanje programa primanjkuje 8,9 milijona sredstev, in da izvajalcem projektov in programov svetuje ustavitev pošiljanja zahtevkov za že odobrena sredstva, kar hkrati pomeni tudi ustavitev aktivnosti. Za osvežitev spomina naj preberem obvestilo, ki smo ga dobili izvajalci umetniških in kulturnih programov. Citiram: "Spoštovani! Ministrstvo za kulturo je bilo seznanjeno s postopki priprave rebalansa proračuna Republike Slovenije. Zaradi velikega primanjkljaja finančnih sredstev v proračunu Ministrstva za kulturo za leto 2026 se bodo skladno z razpisnimi in pogodbenimi določili odobrena sredstva predvidoma zmanjšala. Hkrati vas prosimo, da do nadaljnjega ne pošiljate zahtevkov za nadaljnja izplačila, saj bo o nadaljnjem financiranju mogoče odločati šele po sprejetju rebalansa proračuna, ki je predviden v septembru 2026. Žal je ugotovljeni primanjkljaj posledica stanja, ki ga je novo vodstvo ministrstva za kulturo zaznalo ob pregledu primopredaje poslov. S sprejetimi ukrepi si vodstvo prizadeva urediti nastale razmere ter zagotoviti odgovorno in vzdržno upravljanje proračunskih sredstev, saj verjame, da bodo s skupnimi prizadevanji uspešno premostili nastalo situacijo in v prihodnjih letih zagotovili stabilnejše financiranje slovenske kulture. Lep pozdrav, Eva Jera Hanžek."

To je bilo obvestilo. Res je, da je bilo obvestilo napisano kot prošnja, torej benevolentno, res pa je tudi, da je prošnja prišla s strani ministrstva, ki se sklicuje na postopke priprave rebalansa proračuna Republike Slovenije, kar je Ministrstvo za kulturo nad določena instanca in v kontekstu sporočila deluje kot dejstvo na katerega Ministrstvo za kulturo nima nobenega vpliva. S tem se je tudi olikana oblika sporočila brala kot začetek potovanja v neznano. Tesnoba, ki se je naselila med nas, ustvarjalce umetniških in kulturnih vsebin, je izhajala tudi iz dejstva, da v vseh naših pogodbah z ministrstvom na zadnji strani, stoti člen, ki ministrstvo odvezuje od dolžnosti, opredeljenih v pogodbah v primeru, če v proračunu za to ni zagotovljenih sredstev. To se je v preteklosti enkrat že zgodilo in spominjamo se, kaj in kako razdiralno je z vzpostavljeno krhko mrežo žive umetnosti to pomenilo takrat. Zavedati se morate, da so sredstva, ki jih Ministrstvo za kulturo dodeljuje samozaposlenim umetnicam in umetnikom ter nevladnim organizacijam na področju umetnosti in kulture, sredstva sofinanciranja, mi tukaj vedno poslušamo financiranje, ampak tukaj gre za sofinanciranje, to je sredstva, ki jih morajo vsi prejemniki še financirati za izvedbo umetniških del in dogodkov. Ta soudeležba Ministrstva za kulturo nas, dobitnike sredstev, postavlja v pravno formalna razmerja z vsemi drugimi, ki sofinancirajo naše projekte. Neizpolnjevanje zavez, ki so v pogodbenih razmerjih zapisane, pa vse izvajalce. Postavljajo situacije, ki imajo hipne in dolgoročne učinke, saj vsi gradimo svoje umetniške reference na odličnosti projektov, na zanesljivosti partnerstev in odgovornosti do kulturnih programov, v katerih sodelujemo. Od tega smo mi življenjsko odvisni. Težko oziroma nemogoče je enačiti vse umetnice in umetnike ter nevladne organizacije, ki omogočajo njihovo ustvarjanje in predstavljanje v slovenskem prostoru, toda vedno znova poslušamo mnenja o parazitiranju javnih sredstev, ki naj bi jih ustvarjalci dobivali povsem neutemeljeno in jih frčkali za nekaj, kar itak nihče ne razume. Poslušamo o nevladnih organizacijah v kulturi, ki naj bi odžirale sredstva v umetniški ustvarjalnosti za svoje birokratiziranje. To vse govori o globokem nepoznavanju ustvarjene žive umetnosti, kjer leta in leta skupaj ustvarjamo funkcionalne povezave med posamezniki in inštitucijami, ki skrbimo, da se ustvarjalnost v naši državi razvija skupaj z zahtevami in potrebami časa v katerem živimo.

Teh funkcionalnih povezav in naporov za ohranjanje teh ne samoumevnih krhkih vezi običajno ne obešamo na velik zvon, ker razumemo, da v neoliberalni družbi s svojimi težavami nismo nekaj posebnega. Toda Slovenija ni svoj planet v vesolju in ustvarjalci in producenti v nevladnem sektorju s svojimi funkcionalnimi nacionalnimi in mednarodnimi povezavami ustvarjamo prihodke, ki tudi večkratno nadgrajujejo sredstva, ki jih država vlaga v nas in ima s tem na voljo projekte in programe, ki si jih sicer ne bi mogla privoščiti. Ko govorimo o funkcionalnih povezavah, govorim o pisateljih, slikarjih, skladateljih, gledaliških režiserjih, filmih in tako naprej, ki niso zaposleni v javnih ali nevladnih zavodih, vendar skupaj oblikujejo celoto. Sodobna raziskovalna umetnost svojega javnega zavoda sploh nima in so nevladniki edini ponudniki teh vsebin v državi Sloveniji. Vse to na tem mestu omenjam zato, da bi opozoril, da imajo taki zdrsi v krhkem kulturnem ekosistemu Republike Slovenije pač ekosistemske posledice. Taki dogodki niso le zdravo razumska gospodinjska logika, kjer velja, da se lahko stegneš, kolikor je deka dolga, ta logika je že vrsto let presežena s tem, da to Dek tkemo skupaj in da Deka ni politična kategorija, temveč kulturno dejstvo, za katerega smo odgovorni vsi deležniki v ustvarjanju kulture v naši lepi državi Sloveniji. Skoraj tri mesece kasneje lahko z delnim olajšanjem ugotovimo, da je Ministrstvo za kulturo vendarle uspelo zagotoviti sredstva za plačilo prispevkov samozaposlenim in da nadaljuje izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti do že sklenjenih pogodb za večletne programe, večletne projekte in enoletne projekte. To, kar nas še vedno bega, pa so ustavljene operacije na področju spodbujanja zaposljivosti, izobraževanja umetnikov in kohezijskih projektov, ki so v resnici strukturno pomembni projekti odločilni za strateške premike na področju kulture v Sloveniji. Ta zapis, ki sem ga prebral kot uvod v predstavitev sklepov, ki jih je Nacionalni svet za kulturo sprejel na svoji 11. seji, naj služi kot miselna lega, skozi katero je potrebno naše sklepe tudi pogledati. In zdaj preberem še pet sklepov in sem zaključil.

V ugotovitvenem sklepu Nacionalni svet za kulturo na podlagi predstavljenih podatkov in rezultatov ankete društva Asociacija ugotavlja, da je ustavitev oziroma zastoj razpisnih postopkov Ministrstva za kulturo povzročil pomembne finančne in organizacijske posledice za ustvarjalce, organizacije in izvajalce kulturnih programov. Nacionalni svet za kulturo ugotavlja, da takšne posledice ogrožajo stabilno, predvidljivo in kontinuirano izvajanje javnega interesa za kulturo, kot ga opredeljuje Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031. Drugi sklep: Nacionalni svet za kulturo ugotavlja, da je rezanje sredstev ustvarjalcem in organizacijam med letom nedopustno. In poziva Ministrstvo za kulturo, da z rebalansom državnega proračuna in s prerazporejanjem neporabljenih sredstev Ministrstva za kulturo v leto 2026 ter skupaj s predstavniki kulturnega sektorja išče rešitve za ohranjanje tekočih programov in projektov z namenom ohranjanja kakovostne umetniške produkcije in kulturne ponudbe v javnem interesu ter socialne in pravne varnosti za upravičence. Naj temu robu samo dodam pojasnilo, ker smo se pogovarjali o možnosti jemanja posojila v državnem zakladništvu, ki bi omogočilo recimo premoščanje takih zdrsov in se seveda potem vrne denar v naslednjem letu. Nacionalni svet za kulturo opozarja, da imajo zamiki javnega financiranja nesorazmerne posledice za nevladne organizacije, medije posebnega pomena in samostojne delavce v kulturi, zato poziva ministrstvo, da spoštuje obstoječe Pogodbe o sofinanciranju, da sklepe sklene pogodbe o sofinanciranju s prejemniki pozitivno rešenih odločb oziroma uspešno ocenjenih vlog v primeru odprtih razpisov ter da uresniči načrtovane razpise s področja medijev in mednarodnega sodelovanja. Naslednji sklep: Nacionalni svet za kulturo na ministrstvo apelira, da

spoštuje in izvaja načela kontinuitete kulturnih politik države ter se zaveže, da bo v sodelovanju z reprezentativnimi predstavniki kulturnega sektorja ter v skladu z Zujkom imenoval delovne skupine za trajni dialog z javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami ter samostojnimi in drugimi delavci v kulturi. Ministrstvo poziva, da vzpostavi mehanizme redne izmenjave informacij o kulturnih politikah in snovanju rešitev v primerih, ko lahko proračunske ali upravne okoliščine vplivajo na izvajanje kulturnih programov in projektov. V četrtem sklepu o zagotavljanju mednarodne verodostojnosti Republike Slovenije Nacionalni svet za kulturo opozarja, da je zanesljivost javnega financiranja eden od pogojev za ohranjanje mednarodne verodostojnosti Republike Slovenije kot partnerice v evropskem kulturnem prostoru, kjer slovenske kulturne organizacije črpajo evropska sredstva, ki pomembno, pomembno nadgrajujejo državna sredstva za kulturo. Na Ministrstvu za kulturo zato apelira, da sprejme vse ukrepe za ohranitev verodostojnosti in ugleda Republike Slovenije kot zanesljivega mednarodnega partnerja na polju kulture. In v zadnjem sklepu o učinkovitem črpanju kohezijskih sredstev za načrtovane programe in projekte Nacionalni svet za kulturo opozarja na prepočasno črpanje sredstev iz sklada evropske kohezijske politike. In poziva Ministrstvo za kulturo, da v najkrajšem možnem času izvede postopke za začetek načrtovanih projektov in začne izvajati projekte, ki so predvideni z operativnim načrtom za črpanje kohezijskih sredstev. Ministrstvo za kulturo naj zagotovi pravočasno financiranje projektov v teku, saj zamujanje financiranja ruši ustvarjalno dinamiko projektov in onemogoča pravočasno realizacijo. Zaradi zamud pri črpanju sredstev iz sklada evropske kohezijske politike 21:27 Nacionalni svet za kulturo ministrstvu predlaga, da po zgledu drugih resorjev podaljša možnost črpanja kohezijskih sredstev do leta 2030. Hvala.

Hvala lepa. Še eno pooblastilo imam, poslanca Martina Premka nadomešča Jana Jerman. Bi vas res prosila, da se malo samoomejite, ker imamo samo do desetih na voljo, sicer bomo morali sejo prekiniti pa nadaljevati drugič. Izvolite, naprej.