Spoštovane kolegice in kolegi!

Začenjam 37. sejo Odbora za zadeve EU. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Ivan Hršak, gospod dr. Franc Trček, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in gospod Branko Grims. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, gospa Jerca Korče namesto poslanca gospoda Nika Prebila.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE, SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN SOCIALISTIČNO Republiko VIETNAM.

Gradivo smo prejeli od Vlade dne 28. 2. 2019, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državni zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval na tretji seji dne 13. 3. 2019, in sprejel mnenje, ki smo ga pisno prejeli. Za predstavitev prosim predsednika odbora, gospoda… A ha, se opravičujem.

Prosim gospo Evo Štravs Podlogar, državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi predlog sklepa in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik odbora. Spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro!

Dovolite, da vam na kratko predstavim Predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa svetov o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično Republiko Vietnam. Že uvodoma želim poudariti, da Slovenija nima vsebinskih zadržkov glede sporazuma o prosti trgovini z Vietnamom in podpis zadevnega sporazuma ter njegovo sklenitev podpira. Sedaj pa na kratko ozadje poteka pogajanj in postopkov v okviru EU. Pogajanja so potekala med leti 2012 in 2015. Državni zbor je bil o poteku pogajanj večkrat seznanjen in ga je tekoče spremljal. Evropska komisija je 19. oktobra 2018, v obravnavo svetu EU posredovala predlog sklepa o podpisu in predlog sklepa o sklenitvi. Obravnava oziroma potrditev sklepov s strani sveta EU je zaenkrat predvidena kot možna točka na zasedanju Sveta za splošne zadeve, 25. junija letos. Datum podpisa pa še ni točno določen. Sporazum je sporazum v izključni pristojnosti EU, torej ga podpiše EU in Vietnam. Začetek veljavnosti sporazuma je vezan na zaključek postopkov v okviru EU in v Vietnamu in ne bo predmet nacionalnih ratifikacij v državah članicah.

Še morda nekaj besed na kratko o sami vsebini sporazuma. Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Vietnamom obsega pomembno preambulo, ker sedemnajst poglavij s pripadajočimi prilogami. Zadevni sporazum poleg zniževanja carin za blago zajema tudi storitve, javna naročila, netarifne ovire in zaščito intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, varstvo konkurence, trajnostni razvoj in preglednost. Sporazum o prosti trgovini ne vključuje zaščite naložb in reševanja sporov med vlagatelji in državo, poimenovani ICS. V zvezi z naložbami obravnava samo dostop do trga. Zaščite naložb in ICS so urejeni v ločenem sporazumu o zaščiti naložb, ki pa bo predmet ločenega vladnega gradiva.

Kakšne pa so predvidene ekonomske posledice oziroma učinkovitost tega sporazuma? Vietnam je drugi najpomembnejši trgovinski partner EU v združenju ASEAN in operativni center Mekonga iz sosednjih regij za tuja vlaganja Evropske unije. Ob zaključku pogajanj z Vietnamom, je Evropska komisija pripravila študijo gospodarskih koristi sporazuma. Študija napoveduje, da bo odprava dvostranskih tarif in izvoznih dajatev skupaj z znižanjem netarifnih ovir znatno spodbudila dvostransko trgovino. Izvoz v EU, EU v Vietnam, naj bi se po ocenah študije do leta 2035 povečal za skoraj 29 %, izvoz Vietnama v EU pa za skoraj 18 %. Za potrebe ocene gospodarskih učinkov na Slovenijo, je bila februarja letos s strani centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete pripravljena analiza za države ASEAN, ki zajemajo tudi Vietnam. Analiza je že objavljena tudi na spletni strani našega ministrstva. Obseg slovenske trgovine z državami ASEAN je trenutno majhen, saj znaša le približno 0,5 % zunanje trgovine Slovenije, pri čemer je obseg blagovne menjave z Vietnamom v letu 2017 znašal 51,5 milijonov evrov. Po vseh scenarijih analize, naj bi se BDP Slovenije zaradi posledic sporov z državami ASEAN v desetih letih modelske napovedi dvignil za približno tretjino odstotka, nekoliko manj naj bi se povišal agregatni izvoz. Ocene obeh študij lahko sicer štejemo kot zadržanje, saj na primer ne upoštevata predvidenih koristi povezanih z okrepitvijo varstva, izvrševanja pravic intelektualne lastnine ali z liberalizacijo neposrednih tujih naložb v proizvodnih sektorjih in v javnih naročilih. Slovenska podjetja v večini pričakujejo pozitivne učinke liberalizacije na podlagi sporazuma, pričakujejo pa tudi večjo zavedanje države o pomeni bolj oddaljenih trgov ter povezano dolgoročno strategijo in podporo. Sporazum o prosti trgovini z Vietnamom bo izboljšal pogoje dostopa evropskih in s tem tudi slovenskih podjetij na vietnamski trg, s tem pa ustvaril nove priložnosti za povečanje relativno skromne trgovinske menjave in investicij med državama. Glede na navedeno predlagamo, da odbor podpre predlagani sklep.

Hvala lepa.

Hvala lepa gospa Eva Štravs Podlogar.

Na 28. seji dne 12. 3. 2019, je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Prosim za predstavitev predsednika komisija, gospoda Bojana Kekca.

Izvolite.

Hvala za besedo gospod predsednik in lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Torej Komisija Državnega sveta pozdravlja sklenitev tovrstnega sporazuma in podpira predlog stališča Republike Slovenije. Že v uvodu je bilo rečeno, da je ASEAN tretji največji trgovinski partner z Evropsko unijo, Vietnam pa kot članica ASEAN, je prehitel celo Malezijo in se uvršča takoj za Singapurjem. Blagovna menjava je z Evropsko unijo izredno visoka, 47,6 milijard, Vietnam je pa kot tako zelo dinamično gospodarstvo z več kot 90 milijonov prebivalcev z najhitreje rastočim srednjim razredom in mlado in dinamično delovno silo. Tudi zaradi visoke ravni pismenosti, izobrazbe in nizkih plač je zelo ugoden ne samo za trgovinske menjave, tudi za naložbe. Torej, nekako smatramo, da se s tem sporazumom zagotavlja dostop do dinamičnih trgov s potencialom za nadaljnjo gospodarsko rast. Ugotavljamo, da sporazum opredeljuje prihodne odnose na širokem področju, kot so gospodarski in družbeni razvoj ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja in visoko raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. No, izrazili smo pa skrb glede uveljavljanja izvrševanja zavez o temeljnih standardih dela in konvencije mednarodne organizacije dela ter spoštovanju temeljnih pravic delavcev na obeh straneh. Sicer pa mislimo, da predstavlja sporazum razvojno priložnost, ki zasluži pozornost slovenskih podjetij. Zaradi zniževanja oziroma odprave trgovinskih ovir so pričakovani učinki pozitivni. Sporazum bo lahko izvor obojestranskih koristi, saj naj bi povečal obseg izvoza na obeh straneh, ki je sedaj dokaj nizek. V cilju, da bi slovensko gospodarstvo čim bolj izkoristilo uveljavitev sporazuma bi pa pričakovali povečano aktivnost. Pri tem mislim, seveda, predvsem na gospodarsko diplomacijo.

Se pravi, mnenje naše je do stališča pozitivno. Hvala.

Hvala lepa, gospod Kekec. Na 3. seji, dne 13. 3. 2019, ga je obravnaval tudi Odbor za gospodarstvo, kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila prosim predsednika odbora gospoda Gregorja Periča. Izvolite.

Hval za besedo, predsednik. Lep pozdrav kolegice in kolegi, predstavniki Vlade.

Jaz bom zelo kratek, tako kot smo bili kratki na Odboru za gospodarstvo, in sicer v 11. minutah smo odločili, da Odbor za gospodarstvo podpira ta sporazum in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Perič.

Odiram razpravo. Besedo dajem gospe Nataši Sukič.

Najlepša hvala, predsedujoči. Lep pozdrav z moje strani vsem skupaj.

Jaz bom odprla nekaj vprašanj, problematizirala nekaj vidikov. Ravnokar pa se bom nanašala najprej na to zadnje, kar je bilo rečeno. Odbor za gospodarstvo je sprejel odločitev v 11. minutah. Vi ste omenila, da je bila sicer opravljena neka analiza. Zanima me, ali je ta analiza dovolj poglobljena, da jo lahko primerjamo s kakšno zaresno študijo, preden sprejemamo tovrstne odločitve. Kajti, kot smo slišali, zaenkrat je menjava pač precej na nek način drobiž zaenkrat, če gledamo v teh parametrih. Lahko pa si mislimo, da zaradi poceni delovne sile in tako naprej, to bom potem malo pozneje problematizirala, lahko to predstavlja tudi grožnjo za nadaljnjo selitev, recimo, naših podjetij v jugovzhodno Azijo oziroma konkretno sedajle v Vietnam. To lahko pripelje do nadaljnjega upostošenja slovenskih tovarn in domače industrije in seveda posledično izgube delovnih mest tukaj pri nas. Te vidike bi bilo treba verjetno zelo dobro analizirati in pretehtati preden se spuščamo v tovrstne zadeve. Sedaj bom absolutno problematizirala človekove in delavske pravice. Sicer načeloma pravi pristojno ministrstvo, da bo sicer še naprej opozarjalo na kršitve človekovih pravic v Vietnamu in pozivalo vietnamske oblasti k njihovi odpravi. Poglejte, to se sicer na deklarativni ravni sliši, seveda, v redu in je seveda prav, da se bo opozarjalo, ampak vendarle se bo ta vidik, ki pa je precej zaskrbljujoč v bistvu zanemaril in mi bomo seveda sklenili očitno ta sporazum. Vemo, da v Vietnamu, tako kot drugod v jugovzhodni Aziji je pač ogromno poceni delovne sile. To tudi na 3. strani sami ugotavljate, ko je zapisano, da gre za razmeroma nizke plače. Potem gre za mlado in dinamično delovno silo, kar pomeni prekarne razmere in nekonkurenčnost Evropske unije. Skratka, prihodnost nadaljnjega pritiska glede fleksibilizacije trga dela in zaposlovanja v Evropski uniji. To ima seveda neke povratne učinke. In to pač se moramo zavedati. Skratka, vsi vemo, da tam delajo otroci, ženske in druge šibke skupine, dobesedno, v suženjskih pogojih in ne vem, če so to tisti standardi, ki so nam lahko v ponos in čast, da se, pod takimi pogoji, v takšnih okoliščinah, sklepajo sporazumi z državami, namesto da bi se enkrat na globalni ravni resno in sploh s strani Evropske unije kot celota, resno zavzeli za malo drugačne standarde na splošno v globalnem smislu. Tako da, absolutno, v tem pogledu je takšen sporazum seveda sporen.

Potem me zanima, ali je Slovenija dobro preučila geopolitične vidike tega sodelovanja? Seveda, Vietnam je tako kot večina držav jugovzhodne Azije, kot ste sami rekli, vključen v zvezo ASEAN, zveza pa je vzpostavljena predvsem z ozirom na Kitajsko, ki je pač največja konkurenca tem državam in sporazum je z Evropsko unijo, ki jih države ASEAN sklepajo v zadnjih letih, je morda potrebno razumeti tudi v tem kontekstu.

Sploh tudi, pač, po mojem da ne gre samo za industrijsko pozicioniranje, napram Kitajski, ampak so seveda pomembne tudi druge teme kot je denimo, kjer ima Kitajska neko premoč, recimo konflikt v Južno kitajskem morju in tako dalje, zato se seveda iščejo zavezniki in to je leta 2014 v intervjuju za Dnevnik odkrito priznal tudi namestnik zunanjega ministra, Bui Thanh Son. In zato me zanima ali, mislim, mi pri takih odločitvah dejansko proučimo vse te vidike zares ali pač nekako slepo sledimo tem nekim smernicam Evropske unije, ki pač, glejte, po eni strani ima polna usta besed o človekovih pravicah, tudi sprejema ne vem kakšne super direktive na to temo, po drugi strani, poglejte, pa v Venezueli, v imenu, mislim, to je pač paravan. Po eni strani tukaj sklepamo sporazume z nekom, ki krši človekove pravice, po drugi strani se pa vmešavamo v notranje zadeve suverene države in nameščamo predsednike, ki sploh niso bili izbrani na volitvah.

Tako da, mislim, da gre za precej dvolične politike, nekonsistentne politike, pa ne vem, ali je res potrebno, da Slovenija zmeraj znova slepo sledi tovrstnim politikam, ki jih narekuje očitno Bruselj ali tudi kajne, glede na to, da sklepa tako na veliko ta trgovanja tamle, ali bi vendarle bilo treba premisliti te vidike, sploh, če ne drugo, kot sem že omenila, če že ne zaradi nečesa drugega, pa če vse ostalo pozabimo, že zaradi obrambe lastnega gospodarstva, ki je ogroženo, ker se bo proizvodnja selila tja, kjer ljudje delajo v suženjskih pogojih in za to niso praktično skoraj nič plačani no. Toliko od mene za enkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa Sukič.

Predno damo besedo gospe državni sekretarki, bi dal priložnost za razpravo še mag. Andreju Rajhu. Prosim, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Jaz bom kratek, jaz pozdravljam ta sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Vietnamom. Posebej bi rad izpostavil dve točki – odpravo netarifnih ovir za trgovino in naložbo v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter trgovina in trajnostni razvoj, ne smemo pa pozabiti tudi na dogovor o zavezah v zvezi z distribucijskimi storitvami za vina. Prihajam namreč iz vinorodnega območja in to tudi predstavlja za naše proizvajalce vin možnost za prodor na ta trg. Bi pa želel povedati, da v bistvu odprava netarifnih ovir za trgovino, gre za zakonodajne ovire, ki so našim podjetjem onemogočala dostop na ta trg, v Sloveniji pa imamo kar nekaj podjetij, ki proizvajajo opremo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in to, v bistvu lahko zelo dobro koristijo ta sporazum. Hvala lepa.