11. redna seja

Državni zbor

23. 9. 2019
podatki objavljeni: 23. 9. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 11. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Spoštovani! 17. avgusta se je od življenja poslovil gospod Ivan Oman, velik domoljub in izjemen človek, ki je nenadomestljivo zaznamoval slovensko pomlad in proces osamosvajanja naše države Slovenije. Odlikovalo pa ga ni le domoljubje in trezno razmišljanje, ampak tudi predanost dialogu in vera v medsebojno sodelovanje. Ivan Oman nam je lahko tudi danes za vzgled. Bil je namreč eden tistih resnično predanih in iskrenih politikov, ki je slovensko državo, njeno dobrobit ter dobrobit Slovenk in Slovencev postavljal pred lastne politične in strankarske interese. Čeprav se je od aktivne politike poslovil že s koncem prvega sklica Državnega zbora, torej leta 1996, je s svojo zdravo kritičnostjo politiki in družbi vse do zadnjega nastavljal ogledalo. S slovesom gospoda Ivana Omana je celoten slovenski prostor izgubil velikega in izjemnega človeka. Vse prisotne prosim, da z minuto molka počastimo njegov spomin.  / minuta molka/ Slava mu!   Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Igor Zorčič od 14. ure dalje, Tomaž Lisec, Iva Dimic, Suzana Lep Šimenko, Franc Rosec, dr. Franc Trček, Violeta Tomić, Nada Brinovšek, mag. Marko Koprivc od 15.30 do 19. ure in Andrej Rajh. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 2. točki dnevnega reda, ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca k 15. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 17. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo še enkrat pozdravljam! S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 11. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 13. septembra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem. S tem spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje. Izvolite, gospod poslanec.
Imam postopkovni predlog, gospod predsednik. Državni zbor Republike Slovenije je 12. julija 2019 odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper Franca Kanglerja in drugih. Na četrtkovi seji Mandatno-volilne komisije je bil na dnevnem redu predlog sestave preiskovalne komisije. Predlog za imenovanje članov preiskovalne komisije je izpolnjeval vse zakonske pogoje, vključno s tem, da je bilo predlaganih vsaj pet članov komisije po 6. členu Poslovnika o parlamentarni preiskavi.  Na seji Mandatno-volilne komisije je bil s strani LMŠ predlagan in sprejet sklep, da se imenovanje članov parlamentarne komisije prestavi na eno izmed naslednjih sej, ko bo znana odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ustavni dopustnosti vsebine parlamentarne preiskave. Takšen sklep je v jasnem nasprotju z drugim odstavkom 5. člena Poslovnika parlamentarne preiskave, ki določa, da mora biti komisija imenovana najkasneje na prvi naslednji seji Državnega zbora, torej na tej seji. Za takšen sklep ni nikakršne podlage v zakonu ali kateremkoli poslovniku in gre za zlorabo pristojnosti, ki jih ima Mandatno-volilna komisija, z namenom, da se onemogoči preiskovanje namernih in politično motiviranih kršitev človekovih pravic s strani državnih organov. Sestava preiskovalne komisije mora biti določena najkasneje na današnji seji Državnega zbora, vendar te točke ni na dnevnem redu seje. Delo preiskovalne komisije ni vezano na odločanje o vsebini pred Ustavnim sodiščem, saj je Državni zbor vsebino že potrdil na prejšnji seji, neustavnost pa ji neutemeljeno očitajo tisti, ki so osumljeni kršitev oziroma kršenja človekovih pravic. Ker je bil predlagani sklep MVK nezakonit in nezakonito izglasovan, gre v danem primeru za očitno onemogočanje parlamentarne preiskave, ki je posebej varovana v slovenski ustavi in predstavlja parlamentarni nadzor nad zlorabami političnih funkcij in drugih vej oblasti. MVK bi morala sprejeti zakonit sklep in spoštovati rok, določen v poslovniku, ne pa s tem ovirati dela preiskovalne komisije  Zato v skladu z 69. členom Poslovnika predlagam, da se seja Državnega zbora Republike Slovenije prekine in se skliče Mandatno-volilna komisija, ki bo zagotovila, da se bodo v skladu s skrajnim rokom, določenim v Poslovniku o parlamentarni preiskavi, imenovali člani preiskovalne komisije in se bo s tem zagotovila zakonitost dela preiskovalne komisije. Predlagam, da se prekine seja vsaj za pol ure ali pa 1 uro, da se skliče Mandatno-volilna komisija.
Hvala, gospod poslanec, za vaš postopkovni predlog. Tukaj bi samo opozoril, da je točka Mandatno-volilne zadeve šele v četrtek in je odprta. Na tej točki se bodo v četrtek obravnavale vse zadeve Mandatno-volilne komisije, ki so do sedaj pripravljene in ki bodo morebiti pripravljene do takrat. Ta vaš predlog razumem, je smiseln za četrtkovo sejo, ko bo ta točka odprta. S tem dovolite, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, da prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala. Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 64, nihče proti. (Za je glasovalo 64.) (Proti nihče.) Vsi prisotni so glasovali za in ugotavljam, da je dnevni red 11. seje Državnega zbora določen. S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 55 poslanskih vprašanj. V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjali ministrice in ministri. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo predsednik Vlade odgovarjal v torek, 1. oktobra 2019, ob 9. uri. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra. O tem odloča Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko so se za danes opravičili: ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo do 14. ure, minister za zdravje gospod Aleš Šabeder, minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar in minister za finance dr. Andrej Bertoncelj.  Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, zahtev za dopolnitev pisnega odgovora in poslanskih pobud, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  S tem, spoštovane poslanke spoštovani poslanci, prehajamo na predstavite poslanskih vprašanj ministricam in ministrom.  V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 9. in 10. seji Državnega zbora. Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj bi moral odgovoriti na dve vprašanji, in sicer Marka Bandellija in Soniboja Knežaka, vendar je odsoten.  Poslanca sprašujem, če vztrajata pa pri ustnem odgovoru ali morda želita pisni odgovor ministra. Ustni odgovor. Minister bo odgovarjal na naslednji redni seji Državnega zbora.  Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek bo odgovorila na vprašanje gospoda Dušana Šiška v zvezi s sklepom Vlade o znižanju nadomestila Občini Krško.  Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala.  Ko sem poslušala oziroma prebrala to poslansko vprašanje, imam občutek, da gre za nekoliko narobe razumljene stvari. Vse, kar se dogaja, povezano z nadomestilom, Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo, da ne bo kdo mislil, da se izogibamo odgovornosti, usklajuje z občino. Ni še uredbe, uredba še ni sprejeta. Osnutek uredbe, ki je pripravljen, pa v tem obdobju sedanjega časa za Občino Krško ne spreminja absolutno nič. Dejstvo pa je, da se v skladu nabira premalo denarja. Se pravi, točke, ki jih navajate v tem gradivu 5, vi pravite, da je pet variant, pravzaprav ni pet variant, ampak so točke povezane ena z drugo in bi bilo treba speljati tako rekoč večino tistega, kar je v gradivu navedeno. Ampak pomembno se mi zdi še enkrat poudariti, da nič v tem trenutku ne delamo proti občini, kot je lahko iz tega vprašanja razumeti. Še več, kot veste, je župan Občine Krško tudi stalni član meddržavne komisije, sedi na vseh sestankih, tudi pri meni je že bil večkrat. Tako da vsekakor je naš interes stvari rešiti tako, kot jih je treba rešiti. Naša naloga bo v nadaljevanju, da ta sklad opolnomočimo tudi z dodatnimi viri. Pred nami je v tem trenutku ena velika naloga, to so odpadki, ki jih rešujemo. V nadaljevanju pa, ko bo čas za to, seveda tudi zapiranje in razgradnja obstoječe jedrske elektrarne.  Prosim, da občankam in občanom poveste, da ne delamo nič ne proti njim, ne proti županu, ampak samo s skupnimi, verjamem, interesi, da bomo stvari pripeljali h koncu čez, sedaj je ocena 2043, če se bo še kaj spremenilo, je vprašanje, ampak za to imamo še kar nekaj časa. Je pa treba sredstva zagotavljati sedaj, kot je potrebno. To je celotna poanta tega gradiva, čeprav moram povedati, da jaz imam poslansko vprašanje, predlagatelj gradiva je bil pa kolega Zajc.
Hvala za odgovor.  Gospod poslanec, imate možnost zahtevati dopolnitev.  Izvolite.
Hvala. Spoštovana ministrica, vsi prisotni!  Hvala za te informacije. Upam, da bodo vaše napovedi tokrat držale in da se mi ne bo treba ponovno oglašati. Naj ponovim, da je izvirni greh teh težav v tem, ker ne poznamo prave višine stroškov in s tem tudi ne sredstev, ki so oziroma bodo potrebna. Odgovore naj bi dal nov program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, saj je sedaj veljavni še iz leta 2004, čeprav bi moral biti revidiran vsakih 5 let. Ne bom se spuščal v to, komu in zakaj takšno stanje ustreza, opozarjam pa na podcenjevanje teh problemov, ki je doseglo višek z nedavnim obiskom predsednika Vlade in njegovo najavo, da bo Slovenija gradila drugi jedrski reaktor. Nič pa ni povedal o problemih z odpadki, o nerešenih odnosih s polovično lastnico nuklearke Hrvaško in o odnosih z lokalno skupnostjo, na katero najbrž računate, da bo sprejela ta drugi reaktor. A glede na ignoranco do regije Posavje, ki ji jemljete pravico do samostojne pokrajine in na planirano zniževanje nadomestil, bi človek pomislil, da boste drugi reaktor gradili v Ljubljani ali pa kje drugje v državi. Prepričan sem, da v tem primeru ne bi čakali na odlagališče kar 40 let. In tudi drugi problemi bi se hitro rešili. Da ne govorim o tem, kakšno odškodnino bi zahteval vaš, bom ponovil, vam nekdanji strankarski kolega gospod Janković. Hvala.
Hvala, gospod poslanec za zahtevo za dopolnitev.  Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala.  Jaz na nek način razumem, da je to tudi šov za gledalce, ampak sedaj ste pravzaprav negirali vse, kar sem prej povedala. Jaz sem povedala, da je prva stvar, s katero se ukvarjamo, rešitev nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. 30. septembra imamo sklicano že drugo meddržavno komisijo, za razliko od let nazaj, ko po kar nekaj časa te meddržavne komisije ni bilo. In tretje, še enkrat, tudi v osnutku uredbe, ki jo je pripravil MOP, ne Ministrstvo za infrastrukturo, ni predvideno znižanje sredstev za nadomestilo občini. To preprosto ne drži. Ampak moramo še malo ponavljati kako in kaj.  Kar se tiče pa gradnje nove jedrske elektrarne, iz mojih ust te napovedi niste slišali. Še več, jaz vsakič povem, da je treba sprejeti najprej dolgoročne dokumente, energetski koncept Slovenije in tam povedati, koliko energije bomo v preteklosti potrebovali, iz katerih virov smo jo sposobni narediti. Jaz se zelo zavzemam, da bi bilo čim več energije zelene in čiste, ampak je treba biti pri teh številkah, ki bodo v dokumentu, zelo realen.  Glede te napovedi pa jaz težko dajem ocene, še manj pa, da jaz kot ministrica za infrastrukturo vašim ljudem preprečujem samostojno pokrajino. Jaz sem tukaj zadolžena za ta del. Sedaj se pogovarjava o energetiki in o jedrski elektrarni Krško. Jaz mislim, da je bilo v zadnjem letu narejenih kar nekaj stvari, ki jih prej ni bilo. Vseh se pa v enem letu ne da rešiti. Ampak še enkrat, s podatki bodimo natančni. Župan občine vedno sodeluje pri sprejemanju dokumentov, ki se tičejo občine.
Najlepša hvala, gospa ministrica.  S tem prehajamo na vaše naslednje vprašanje. Gospod Luka Mesec je postavil vprašanje povezano s širitvijo Dolenjske ceste.  Izvolite.
Alenka Bratušek
Veliko je bilo v preteklosti besed okoli te ceste. Ideje so raznorazne, nasprotovanja so, bom rekla, eni in drugi rešitvi. Tudi tukaj želim poudariti, da iščemo rešitve skupaj z občino. Občine so tiste, v katerih pristojnostih je umeščanje objektov v prostor, tudi cest. Jaz sem se pred poletjem dobila z župani, ki jih ta trasa, ki jo omenjate, tako ali drugače tangira. Ne znam vam danes povedati, kakšna bo konkretno končna rešitev. Vem, da se nekateri zavzemajo za referendum v občini, ali naj bo obvoznica ali naj gre cesta razširjena, če rečem po domače, tam, kjer je danes. Ko bo občina za trdno povedala, to je to, je naša naloga, da te stvari izpeljemo. Ampak spomnim se nekaj poslanskih vprašanj nazaj, kjer se imela radikalno nasprotno stališče enega drugega poslanca, da dajmo pohiteti in da dajmo to narediti in ne čakati na rešitve.  Tudi v tem primeru sodelujem ne samo z enim županom, to je županom Škofljice, ampak z vsemi, ki se jih te stvari tičejo. Jaz se zavedam, da so to občutljive zadeve, ker posegamo v življenja ljudi, ampak v eni točki pa moramo tudi mi vedeti, da je nekaj javni nekaj, neka pa zasebni interes. Jaz ne želim licitirati, katera od variant, ki so na mizi, je boljša, ampak ko se bodo odločili bomo mi to spoštovali in delali tako, kot se bodo dokončno odločili.
Hvala, gospa ministrica, za vaš odgovor.  Gospod Luka Mesec, izvolite.
Hvala za besedo.  Zavedam se, da je to v določeni meri domena občine, me pa vseeno zanima, zakaj na ministrstvu ne razmišljate o alternativah. Glejte, pri nas večinoma gradijo ceste. Pred časom smo imeli Odbor za infrastrukturo, kjer smo pokazali, da je v vaših načrtih nekako razmerja med investicijami v ceste in investicijami v železnice še vedno 80 : 20 v prid cest. Kar se tiče tega konkretnega primera, je zadeva sledeča. Odkar je priključek na avtocesto Šmarje - Sap, se del voznikov preusmerja tja in od leta 2017 beležijo celo upadanje prometa.  Zato se kot prvo odpira vprašanje:  Ali je razširitev sploh potrebna in kakšna?  Drugo, na kar želim opozoriti, je, da se ni razmišljalo o alternativah. Že dlje časa se opozarja, da bi bil potreben P + R (park and ride) pri Glinku in bi se od tam ljudje preusmerili na javni prevoz oziroma če gremo v večjo alternativo, opozarjamo tako v Levici kot na Slovenskih železnicah in v delu civilne družbe, da imamo železniške povezave večinoma še nekje v stanju izpred druge svetovne vojne. Tudi v tem primeru imamo povezavo, ki je enotirna in ni elektrificirana.  Zato vas sprašujem:  Zakaj ne popravljate tam, kjer so bolj ekološke možnosti, park and ride ali pa izgradnja sodobnega železniškega tira, vsaj dvotirnega in elektrificiranega?  Nenazadnje se bo v kratkem, kot vem, sprejemal podnebni zakon, kjer je treba nasloviti tudi dejstvo, da je promet največji posamični onesnaževalec v Sloveniji, ki izpusti kar tretjino izpušnih plinov in večino tega pride ravno z naslova cestnega prometa. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Hvala, gospod Mesec.  Največji problem, če lahko rečem, glede uresničevanja okoljskih ciljev je vsekakor promet. To se zelo strinjam, in ni res, da nič ne delamo v tej smeri.  Vi ste me konkretno spraševal o tripasovnici in vam bom povedala, da tudi ta alternativna rešitev s tripasovnico, na kateri bi bil en pas rezerviran samo za vozila javnega potniškega prometa, je bila predstavljena strokovni in laični javnosti, ampak je bilo v postopku nadaljnjega projektiranja ugotovljeno, da je zožena štiripasovnica v primerjavi s sicer res cenejšo tripasovnico z vidika zagotavljanja prometne varnosti bistveno varnejša, saj slednja povzroča veliko konfliktnih točk in nevarnih situacij med prometnimi udeleženci.  Ravno tako se ukvarjamo s Park and Ride rešitvami tudi na področju Škofljice. Omenjena je bila že železniška povezava, ki bo v naslednjem letu zaživela, to je povezava Ljubljana–Kočevje, za enkrat enotirna, ne dvotirna. Ampak vse to so stvari, ki jih delamo. Da ne omenjam spodbujanja javnega potniškega prometa z uvedbo enotne vozovnice. Mi si želimo narediti javni potniški promet tudi čim cenejši. V naslednjem letu dobimo prve nove vlake, ki so bili naročeni v preteklosti. Železniški promet bo postal, prav gotovo bo postal za ljudi bolj zanimiv. Ampak težko pa pristanem na teorijo, da potem lahko ceste preprosto ne obnavljamo oziroma jih ne urejamo.  To, da je treba sodelovati z občino, ni nek moj izgovor, ampak to je dejstvo. Občine in tudi župani so tisti, ki na koncu morajo pomagati stvari spraviti v življenje na terenu. Treba se je z ljudmi pogovarjati, treba je odkupovati zemljišča. Še enkrat naj omenim, da je tudi prostorsko načrtovanje tako ali tako v pristojnosti občine. Brez občinskih prostorskih načrtov mi tako rekoč, razen če gre za državni prostorski načrt, ne moramo delati nič.
Hvala, gospa ministrica.  Gospod poslanec, imate možnost podati postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala za besedo. Predlagam, da se postopkovno pogovorimo o splošni prometni politiki v Sloveniji. Kot sem povedal, je razmerje med investicijami v ceste in investicijami v železnice kot najbolj ekološkemu javnemu prevozu 80 : 20 v prid cest, zato se je treba pogovoriti v kontekstu podnebnih ciljev, kako bomo to spremenili.  Promet je največji posamičen onesnaževalec v Sloveniji. Izpusti okoli tretjino izpušnih plinov, na čelu s CO2. Ko se pogovarjamo o podnebnih ciljih in o prihodnih investicijah v prometno infrastrukturo, je treba imeti pred očmi, da bo treba za 60 % v naslednjem desetletju ta izpust zmanjšati. To pomeni, da bo treba bistveno več investirati v železnice kot v ceste in na drugi strani ljudi preusmerjati na javni prevoz tudi tam, kjer uporabljajo avtomobile z rešitvami kot so Park and Ride. To pride v poštev tudi na primeru Dolenjske ceste oziroma širitve ceste pri Lavrici.  Predlagam, da se o tem poslanke in poslanci pogovorimo. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem predlogu glasujemo jutri v okviru glasovanj. S tem prehajamo na vprašanja poslank in poslancev.  Prvi imate vprašanje dr. Anže Logar ministru za okolje in prostor gospodu Simonu Zajcu. Izvolite.
Hvala, predsednik. Minister Zajec je bil včasih poslanec SMC in je bil eden od akterjev pri vpisu pravice do pitne vode v ustavo. Če je takrat dal podpis k temu, bi človek verjel, da iskreno misli s tem predlogom in potem tudi v neki drugi funkciji, v tem primeru kot minister obstane kot nek realen varuh čiste pitne vode. Vendar pa statistika ali pa dogajanje v Ljubljani kaže vse prej kot to.  V bistvu je moje osnovno vprašanje:  Zakaj minister Zajec tako očitno gleda stran, ko se v Ljubljani dogaja izgradnja kanala C0 čez najboljšo pitno vodo, čez vodonosnik, ki zagotavlja pitno vodo za 300 tisoč ljudi?  Jaz sem že več poslanskih vprašanj postavil na to temo. Če je bil minister na začetku še deloma iskren in je povedal neke stvari, ki so pripeljale potem do nekaterih drugih vprašanj ali pa poizvedovanj, je v nadaljevanju minister postal zelo redkobeseden in sploh ne odgovarja več ali pa zelo enostavčno odgovarja na poslanska vprašanja. Medtem se pa še vedno dogaja gradnja strašljive investicije, kanalizacije čez pitno vodo. Minister je sicer obljubljal, da imajo nek razpis o smotrnosti tega projekta, da bodo naredili revizijo tega projekta, za katerega, verjemite, meni popolnoma nedoumljivo, sploh ni bila opravljena presoja vplivov na okolje, pa se kljub temu nič ne zgodi. Dogajajo se gradnje naprej.  Minister tudi ni vodonosnika kot zagotovilo pitne vode za celo ljubljansko kotlino vpisal kot strateško infrastrukturo. Praktično nobena aktivnost ni bila na tem področju narejena, razen, da je zdaj imenoval novega šefa okoljskega inšpektorata – svojega strankarskega kolega Dragana Matića. Mene zanima, ali je on na tem mestu zagotovilo, da bo ministrstvo končno začelo izvajati kakšne aktivnosti, ker drugače si ne morem misliti drugega, kot da očitno ima ljubljanski župan tudi na vas, minister, vpliv, da vas očitno pokliče, pa si zagotovi izlet v Moskvo, pa vas pokliče, da dovolite naprej gradnjo oziroma gledate stran oziroma dovoljujete, da se gradnja še naprej izvaja. Na vaši spletni strani piše, da imamo čisto in zdravo nedotakljivo okolje, ki pa ni samo po sebi umevno, da morata biti država in civilna družba na tem področju zelo aktivni. Civilna iniciativa je aktivna, ministrstvo pa ni. Kliknete pod oddelek Voda, pa vam bo odprlo spletno stran »ups, zahtevali ste datoteko, ki je na voljo le na arhivskih straneh, ki se ne posodabljajo več«. Kakšen vtis naj si človek ustvari, če ministrstvo, ki naj bi skrbelo za okolje in tudi vodo, čisto vodo, niti na svojih spletih straneh ne obnavlja več tematike na področju voda.  Moje vprašanje je zelo preprosto: Ali bo nova metla na … /izklop mikrofona/
Gospod poslanec, hvala za vaše vprašanje. Gospod minister, beseda je vaša. Izvolite.
Simon Zajc
Hvala za vprašanje.  Kar se tiče kanala C0 v povezavi z mojim delom v prejšnjem mandatu kot poslanca, kar se tiče zaščite vode je to zame še vedno prioriteta. Iskreno sem takrat verjel v to, da je treba zaščititi, in iskreno zdaj verjamem v to.  Vprašanje je bilo kaj delamo oziroma neke vrste je bil celo očitek, da gledam stran, kar seveda ne drži. Karkoli delamo, odkar sem jaz na ministrstvu, bomo delali v skladu z zakonodajo in skrbeli za to, da se ta zakonodaja, ki je veljavna, v glavnem tudi izpolnjuje in da se določila, ki jih imamo v uredbah ali v zakonih tudi dosledno upoštevajo.  Kar se tiče C0, smo dali delati dve reviziji. Prva revizija je bila sam postopek odločanja, ali je potreben ali ni potreben. Glavni razlog te revizije, ki se bo zdaj v kratkem zaključila, je to, da jaz vem, kje moram v svoji hiši popraviti procese, da če je prišlo do napak, da do teh napak v prihodnje več ne pride, in to kar se tiče Arsa kot znotraj naše hiše. Druga revizija pa bo revizija same izvedbe projekta na tem najbolj problematičnem delu, ki je zraven Kleč. Javni razpis se je končal v prejšnjem tednu, zdaj moramo izbrati izvajalca, ki bo naredil revizijo tehničnih rešitev. Ta bo pokazala, ali je način, na katerega zdaj delajo, primeren ali ni. Poleg tega je bila v tem času že tudi vložena vloga za predhodni postopek na tem delu. Ta postopek zdaj traja. Po končanju tega predhodnega postopka. ali bo potreben ali ne, se bo videlo v dve smeri. Če je potreben, ga bo treba za ta del narediti. In ta postopek bo potem tudi pokazal, ali sploh lahko teče tam čez ali ne. Ko bo ta postopek končan, bom lahko več povedal, zdaj vmes ne morem komentirati. Sama menjava inšpekcije oziroma glavnega inšpektorja bo poskrbela za to, kot tudi pri drugih organih. Dva organa sta, ki najbolj vplivata, oziroma trije so pod mano, ki najbolj vplivajo na vsakdanje življenje vsakega od nas – to so Arso, Inšpektorat za okolje in prostor in pa Direkcija za vode. Tam je pomembno, da jo vodijo ljudje, ki znajo dobro organizirati delo, ker vsi ti organi so v svojem delovanju samostojni, tako tudi inšpektorji, ampak za glavnega inšpektorja je pomembno, da delo svojih inšpektorjev dobro organizira in koordinira. Pričakujem, da inšpektorji v tem delu upoštevajo oziroma dosežejo to, da se zakonodaja upošteva. Res je, da so inšpektorji šele na koncu. Vse prej je pred njimi: dovoljenja so izdana pred njimi, zakonodaja je sprejeta pred njimi, na koncu pa pride do njih, ki pa so tam zato, da poskrbijo, da če se nekaj ne izvaja v skladu z zakonodajo, da se to začne izvajati v skladu z zakonodajo oziroma da se vrne v prvotno stanje, če tega ni mogoče zadovoljiti. To pričakujem od inšpekcije tudi pri tem projektu.
Hvala, gospod poslanec.  Ali želite besedo?  Izvolite, gospod poslanec, imate besedo.
Hvala predsednik. Poglejte zdaj ta absurd. Minister je povedal, da se izvaja revizija procesa, torej odločanja, da se je nekaj sprejelo brez presoje vplivov na okolje in vsi ostali postopki pri izdaji gradbenega dovoljenja, in revizija samega projekta, če je sploh smiselna ta trasa ali ni morda to nesmotrna odločitev. Tukaj imam pa jaz dopis Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, da danes Gratel nadaljuje z delom na najbolj spornem območju, ki ni i bil še predmet razpisa. Danes so nadaljevanje del ustavili krajani s svojimi avtomobili, ker niso pustili mehanizaciji, da gre naprej kopat za kanal C0 na vodovarstvenem območju. Na spletni strani piše, da morajo skupaj sodelovati civilne iniciative in ministrstvo. Civilna iniciativa je edina, ki dela, vi pa sedite v pisarnah in pripravljate revizije in razpise, hkrati pa dovoljujete ljubljanskemu županu, da gradi naprej, kot da se ni nič zgodilo. Zdaj mi pa vi povejte, kaj se bo zgodilo, ko bodo izpeljali ta kanal do konca, potem boste pa vi ugotovili, da je bilo narobe v postopku in da je bil sam projekt nesmiseln oziroma da je popolnoma nepotreben, ker ga ne Vodice, ne Medvode, ne Ljubljana ne potrebujejo. So samo zato, da je 60 dodatnih milijonov oziroma v tem primeru 5,3 milijone evrov sredstev vključenih v ta projekt. Kaj boste pa potem? Potem boste pa rekli, da ste sicer ugotovili, da je nesmotrno, ampak ker je bil kanal že zgrajen, pa ne morete nič. Razumete, kajne? DOBER PRIMER!!! Zato vas sprašujem, minister:  Kako naj vas kdo resno jemlje, če očitno še ljubljanskemu županu ne znate reči ne in ustaviti, začasno zadržati projekt, dokler reviziji nista zaključeni?  Imate največjo odgovornost. Arso vodi bivša generalna sekretarka Vlade, SMC, inšpekcijo vodi sedaj predsednik Sveta SMC gospod Matić in vi ste predstavnik SMC kot minister in pravite, da ne morete nič narediti, ampak morate spoštovat zakonodajo. Kaj boste naredili … / izklop mikrofona/
Hvala za dopolnitev. Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Ja, najbrž se strinjava, da je treba zakonodajo spoštovati. Ne Arso, ne inšpekcija ne more projekta, ki ima polnomočno gradbeno dovoljeno, ustaviti, če se gradi tam, kjer gradbeno dovoljenje obstaja. Tam, kjer ne obstaja, tam bo inšpekcija svoje naredila. Jaz verjamem, da je inšpekcija tudi ta teden, če ne danes, na terenu glede tega primera. Ampak inšpektor sam lahko ukrepa samo na podlagi veljavne zakonodaje. In če je na tistem delu gradbeno dovoljenje izdano in je pravnomočno, potem tega ne more ustaviti. Če pa gradijo tam, kjer ga nimajo, bo pa inšpektor to ustavil. In tako je tudi prav. Revizija ne odgovarja na vprašanje, ali je trasa smotrna, ampak revizija je bila razpisana za to, če je tehnična izvedba v tistem delu pravilna ali ne, če je izvedba projekta takšna, da je za ta del trase primerna. Sam predhodni postopek bo ugotovil, če je PVO potreben. Če bo PVO treba narediti, se bo potem izvedel in na koncu tega postopka bomo videli, ali ta cev tam lahko je ali ni. Če ne bo, jo bo treba vzeti ven. To je jasno. Če pa bo PVO ugotovil, se pravi, postopek presoje vpliva na okolje ugotovi, da je to možno pod takimi in takimi pogoji, potem bo pa pod temi pogoji tam lahko bila. V primeru, da postopek ugotovi, da ne, pa sledi, da se vrne v prvotno stanje v skladu z zakonodajo.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanec, imate postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala, predsednik.  Zelo pomembno zadevo je minister rekel, da po njegovem je bil danes inšpektor na tem terenu. Po mojih informacijah ni bil. Po mojih informacijah inšpektorja danes ni bilo, kljub temu da so začeli delo, pa nimajo niti služnostnih poti urejenih. Imajo gradbeno dovoljenje brez ustreznih služnostnih poti čez parcele posameznikov, pa želijo graditi in minister nas tukaj prepričuje, da projekta ne more ustaviti, da ni nič narobe, da dajmo počakati, da se cevi položijo, potem pa bo že kako. Glavni inšpektor, SMC, gospod Matič, je nekoč zapisal na svoji facebook strani, da je pristojne organe pozval k takojšnjemu nadzoru problematične izgradnje kanala C0 in dodal, »varnost v takih primerih ne sme biti relativna, dobra ali odlična, temveč absolutna, niti najmanjšega tveganja se ne smemo dopustiti, da bi lahko odplake iz kanalizacije iztekale v dragocene zaloge pitne vode. Mestna oblast brez soglasij lastnikov posega v prostor in dnevno spreminja traso za odpadne kanalizacijske vode. Trasa poteka na območju podtalnice in popolnoma brez nadzora. Kljub prejšnjim županovim zagotovilom, da je projekt brezhiben, je torej tudi pri njem vendarle prevladalo spoznanje, da polaganje cevi, kot se je izvajalo do sedaj, ni ustrezno. Gotovo bi bilo še bolje, ko bi župan razmislil o alternativni trasi, ki ne ogroža podzemnih zalog, iz katere se prebivalci Ljubljane že 130 let oskrbujemo z vodo.« Gospod Matič je to zapisal na Facebook. Verjetno je to slučajno, da je bilo prav v času, ko je bila kampanja za župana, ko je kandidiral za župana. Ampak če danes še tako verjame in pravi, da je trasa neprimerna in pravi, da mora biti ničelna toleranca za puščanja cevi na vodovarstvenem območju, jaz se sprašujem, v vlogi inšpektorja, ko bi lahko ustavil delo, zakaj nič ne naredi.  Zatorej predlagam, da se tukaj v Državnem zboru o tej temi pogovorimo, da pride tudi inšpektor in tudi minister podrobneje predstavi, kaj so na tem področju naredili, ker do zdaj niso očitno naredili popolnoma nič. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. O vašem predlogu glasujemo jutri v okviru glasovanj.  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na naslednje vprašanje, in to je vprašanje gospoda Primoža Siterja za ministrico za delo, družino, socialne zadeve, enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer.  Izvolite, gospod poslanec.
Najlepša hvala. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!  O dvojnem zaračunavanju storitev v domovih za ostarele. O tem smo govorili že tudi v Poslanski skupini Levica, sklicali smo maja nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide , na kateri je o tej problematiki predstavnica ministrstva gospa Breda Božnik zatrdila, da je dodatno zaračunavanje tudi manjše neposredne pomoči oskrbovancem v domovih za ostarele upravičeno. Govorim o pomoči pri oblačenju, pri posedanju v invalidski voziček in tako naprej, torej o vseh aktivnostih, ki so vključene v kategorijo Oskrba 1. To dodatno zaračunavanje ni v skladu z opisom tega, kar naj bi oskrba 1 pomenila. Pravilnik, ki določa metodologijo oblikovanja cen, je tukaj jasen. Citiram: »Oskrba 1 je za osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči.« Kategorija 1 torej avtomatsko pomeni, da je neka raven pomoči potrebna. Ljudje so tam zato, ker pomoč potrebujejo. Če je ne bi, bi lahko bili doma in živeli popolnoma samostojno življenje.  Potem imamo pa podobno določilo iz Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki določa, da institucionalno varstvo obsega osnovno in socialno oskrbo, pri čemer je del socialne oskrbe tudi, citiram iz pravilnika, »nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnostih«, torej vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji, orientaciji oziroma vse, o čemer v zadnjih mesecih tako zelo pogosto in intenzivno beremo v medijih iz sporočil oskrbovancev, njihovih svojcev, ki to problematiko na vseh ravneh postavljajo v ospredje, in ki so bile tudi dejansko povod in razlog, da smo takrat maja v poslanski skupini Levica sklicali tu nujno sejo odbora.  In zdaj moje vprašanje oziroma želel bi pojasnilo:  Zakaj ob vsem tem, kar sem navedel, v tem jasnem okolju, ob vsem zgoraj navedenem so oskrbovanci v domovih za starejše, ki so razvrščeni v kategorijo Oskrba 1, primorani še vedno dodatno plačevati za storitve neposredne osebne pomoči v manjšem obsegu, kot je recimo osebna higiena, izvajanje dnevnih aktivnosti – vstajanje, oblačenje, posedanje v invalidski voziček in tako naprej? Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec za vaše vprašanje. Gospa ministrica, imate neverjetno dosti minut za razpolago. Izvolite.
Ksenija Klampfer
Hvala lepa. In hvala lepa za to vprašanje. Splošni standardi na področju institucionalnega varstva so določeni v Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. 8. člen omenjenega pravilnika določa, da morajo biti določeni tudi podrobnejši standardi za izvajanje posameznih vrst oskrbe, ki standard konkretizirajo do te mere, da je vnaprej določen obseg storitev za posamezno kategorijo oskrbe.  Skupnost socialnih zavodov Slovenije je v skladu z javnim pooblastilom iz 68.b člena Zakona o socialnem varstvu leta 2008 pripravila predlog podrobnejših standardov za izvajanje posameznih vrst oskrbe, vendar le-ti vse od leta 2008 formalno niso bili uveljavljeni z objavo v Uradnem listu. Domovi za starejše so jih tako uveljavili na način, da so na podlagi predloga podrobnejših standardov sprejeli interne akte, ki natančno določajo merila za razvrščanje in konkretizirajo obseg storitev v posamezni kategoriji oskrbe. Kot primer lahko navedem dva interna akta od javnega zavoda in od koncesionarja, ki opredeljujeta merila za razvrščanje stanovalcev in določata obseg storitve. V obeh primerih se v okviru Oskrbe 1 zagotavljajo t. i. hotelske storitve za tiste starejše, ki niso sposobni za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči. Storitve neposredne osebne pomoči, kot jih navajate v vašem vprašanju, v Oskrbi 1 niso zagotovljene. Uporabniki v domovih za starejše so glede na njihove potrebe razvrščeni v različne stopnje oskrbe in zdravstvene nege. V okviru teh so upravičeni do vseh storitev, ki so opredeljene v posameznem nivoju oskrbe. Če uporabnik želi neko dodatno storitev, se ga zaradi tega ne razvrsti v višjo in dražjo kategorijo oskrbe, ampak mu dom za starejše zaračuna dodatno storitev, kar je za uporabnika ugodneje kot razvrstitev v višji nivo oskrbe. Vendar ne glede na to, da so za vse domove za starejše določeni splošni standardi, natančen obseg storitev za posamezno kategorijo pa ne, določajo jih torej domovi sami, smo se v letošnjem letu s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije dogovorili, da preverijo ustreznost pripravljenega predloga podrobnejših standardov in kriterijev za določitev posamezne kategorije oskrbe ter pripravijo nov predlog, in sicer je rok do konca letošnjega leta. Podrobnejše standarde želimo poenotiti za vse domove za starejše, hkrati pa je treba preveriti tudi ustreznost meril, saj se v zadnjem obdobju struktura in hkrati potrebe stanovalcev domov močno spreminja. Kot rečeno, Skupnost bo do konca leta pripravila nove standarde, ki jih bomo poenotili po vseh domovih. Hvala lepa.
Hvala, gospa ministrica. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala lepa za delen odgovor in dobro novico, če bomo ta dokument dobili do konca leta. Ampak še enkrat poudarjam, govorimo o osnovnih storitvah oskrbe kot poroča teren, o striženju nohtov, posedanju v invalidski voziček. Mi ne govorimo o luksuznih hotelskih storitvah, govorimo o vseh dejavnosti, ki so že, kot sem uvodoma pojasnil, vključene v ta del socialne oskrbe. Domovi morajo nuditi socialno oskrbo brez kompromisa in del socialne oskrbe je nedvomno tudi ta pomoč.  Poleg vsega problematičnega, kar sem navedel, pa je zelo problematično tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča, ki je na to izšlo pred dnevi. Računsko sodišče se dotakne nekaterih nepravilnosti. Iz dokumentacije, ki jo je računskemu sodišču poslalo ministrstvo, ni mogoče ugotoviti, kako je sploh določen standard stroškov in odhodkov oskrbe. Računsko sodišče navaja, citiram, »cene domovi za starejše oblikujejo neodvisno od dejanskih stroškov oskrbe, zato so nekaterim uporabnikom stroški v okviru cene oskrbe zaračunani večkrat ali so zaračunani napačnim uporabnikom glede na vrsto in kategorijo ter standard storitve, ki jo prejemajo«. V bistvu edina stvar, ki nam na tej točki sploh omogoča presojo javne politike dolgotrajne oskrbe, je pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen, kjer pa je eksplicitno zapisano, da varstvo pomeni nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju teh osnovnih dnevnih aktivnosti.  Zato bi jaz rad še enkrat slišal jasno pojasnilo:  Kako lahko nekaterim uporabnikom zaračunamo socialno oskrbo brez kakršnihkoli resno razdelanih standardov stroškov po posameznih oskrbovalnih kategorijah? Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospa ministrica, izvolite.
Ksenija Klampfer
Hvala lepa, za dopolnitev vprašanja.  Težko komentiram, zakaj v vseh teh letih niso bili poenoteni standardi. Razlike v cenah dodatnih storitev nastajajo zaradi različnih okoliščin poslovanja posameznega izvajalca. Ministrstvo ima možnost, da od izvajalca zahteva črtanje posamezne dodatne storitve s cenika, če ugotovi, da izvajalec kot dodatno storitev zaračunava storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev tiste kategorije, v katero je upravičenec dodeljen. Kaj je predmet standardnega obsega za posamezno kategorijo oskrbe bo določeno, kot rečeno, v podrobnejših standardih in normativih, ki jih bo oblikovala Skupnost socialnih zavodov. Oni so pristojni za oblikovanje teh standardov v skladu z javnim pooblastilom, ki jim je dodeljeno, in do konca leta 2019 bodo to tudi predstavili. Ti sprejeti standardi bodo podlaga za oblikovanje nadaljnjih smernic glede zaračunavanja dodatnih storitev. Moram povedati, da si sama zelo želim, da bodo te smernice oziroma ti standardi čim prej sprejeti, da bomo lahko poenotili standarde, ki ne samo da so neenako razporejeni med zavodi, so tudi na določenih mestih vprašljivi.  Kot rečeno, do konca leta moramo počakati na te standarde, ker v skladu z zakonodajo je Skupnost zavodov pristojna za oblikovanje teh konkretnih standardov in ne ministrstvo. Hvala lepa.
Hvala, gospa ministrica.  Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog.
Hvala lepa.  Sedaj vidimo, da na tem področju vlada en velik kaos, eno veliko polje prilagajanja pravil po svoje. Če grem zopet na poročilo Računskega sodišča, ki je objavilo v svoji reviziji kar nekaj ugotovitev predvsem glede odnosa ministrstva do te problematike. Ministrstvo recimo, citiram oziroma parafraziram revizijo: »ni zagotovilo enake ali primerljive obravnave upravičencev znotraj institucionalne oskrbe v domovih za starejše, ker ni natančno določilo niti meril za sprejem, niti standardov oskrbe, kadrovskih normativov, kriterijev za uvrstitev oskrbovancev v posamezno kategorijo oskrbe. Ministrstvo za delo ali Ministrstvo za zdravje ne vodita primernih evidenc in baz podatkov o oskrbi«. V poročilu je izpostavljena problematika ustvarjanja in nenadzorovane porabe znatnih presežkov oziroma dobičkov pri oskrbi starostnikov, kar je v neposrednem nasprotju s cilji javne politike. Poročilo tudi navaja, da pristojna ministrstva sploh ne zbirajo podatkov, ki bi upravičencem omogočila lažji pregled nad prostimi kapacitetami odločevalcem oziroma ministrstvu pa bolj smelo načrtovanje politike oskrbe starejših.  Osebno menim, da je ta problematika nekaj, kar bi morali imeti poslanke in poslanci vedno na mizi. Državni zbor zato pozivam, da o tej problematiki opravimo najširšo razpravo. Poudarjam, da dom ni hotel. Dom za starejše je institucija, ki mora v prvi vrsti nuditi socialno oskrbo. Že zdajšnja zakonodaja, že zdajšnje smernice delovanja domov za ostarele usmerjajo v to smer. Ne moremo dovoliti, da recimo dobički za dimno zaveso nekega javnega interesa rastejo na žrtvi najbolj šibkih. Zato še enkrat pozivam Državni zbor, da opravimo čim širšo razpravo. Poslanke in poslance pa prosim, da mojemu predlogu namenite podporo. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec, za vaš predlog. O njem glasujemo jutri v sklopu glasovanj. S tem prehajamo na naslednje vprašaje.  Mag. Branko Grims ima vprašanje za ministra za notranje zadeve gospoda Boštjana Poklukarja.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav! Nekoč so se pravljice začenjale »za sedmimi vodami in devetimi gorami«, danes v času vlade Marjana Šarca pa se moderne pravljice začenjajo z »ilegalne migracije popolnoma obvladujemo, naša južna meja s Hrvaško je ustrezno zaščitena in vse je pod kontrolo«. Žal, gospe in gospodje, bodo te moderne pravljice očitno brez srečnega konca, kajti številke so tukaj neizprosne. V avgustu mesecu je po uradnih podatkih Policije šlo preko meje in ilegalno vdrlo na ozemlje Republike Slovenije 2 tisoč 352 ilegalnih migrantov. Ta številka je ogromna. To je bistveno večja številka, kot je bila številka prestreženih ilegalnih migrantov v celotnem letu 2017 skupaj, ko so jih po vdoru na ozemlje Republike Slovenije prestregli tisoč 934. Ta številka je bistveno večja od julijske številke za okoli več kot 500. In kar je najhuje, situacija se bo še poslabšala. Nedavno so imele obveščevalne in tajne službe pogovor v Bosni in enotna ocena je bila, da se pravi val šele začenja. Razlogov za to je več. Glavni med njimi je zagotovo politična situacija v Turčiji, ker se Erdoganu po lokalnih volitvah, ker je izgubil tudi Istanbul, majejo tla pod nogami in Evropa, ki je enkrat dovolila, da se jo izsiljuje z ilegalnimi migracijami, ki so dobro organizirana invazija in se politično uporablja kot orožje, bo vedno znova žrtev izsiljevanja. To je bilo sedaj tudi uradno napovedano, ne samo napovedano, to se že dogaja, kajti Erdogan v tem trenutku dovoljuje, da se nekje po ocenah služb med 500 in tisoč ilegalnih migrantov vsak dan vkrca in potem gre s čolni v Grčijo. V Grčiji pa je bila presoja, da morajo ilegalne migrante iz otokov dostaviti na celino. Ko gredo na celino, gredo po balkanski poti. Že na odtokih je v tem trenutku 26 tisoč ilegalnih migrantov, polna je Bosna, tam so tudi konflikti, kajti to, kar prihaja, je radikalni islam, je drugačen od tistega, ki je v Bosni, in je tudi tam vir konfliktov. Ampak edino, kar kot dodatni zaščiten ukrep, vsaj po javno dosegljivih podatkih, napoveduje Vlada, so skupne patrulje na meji z Avstrijo, podobno kot na meji z Italijo. Ali veste, kaj je edini cilj teh skupnih patrulj? Da lahko Avstrija čim hitreje vse, kar morebiti tam prestrežejo, vrne nazaj v Slovenijo, da se izogne marsikaterim postopkom, enako kot je na italijanski stranki.  Kako boste ukrepali, gospod minister?
Hvala, gospod poslanec, za vaše vprašanje.  Gospod minister, beseda je vaša.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora! Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani poslanec, hvala za vaše vprašanje! Slovenska policija učinkovito varuje mejo Republike Slovenije z Republiko Hrvaško, našo šengensko mejo. Na nalogi varovanja državne meje sodelujejo s Policijo tudi Slovenska vojska. Najpogostejši ilegalni prehodi državne meje potekajo na področju policijske uprave Nove mesto, policijske uprave Ljubljana, policijske uprave Koper in sedaj tudi v nekoliko večjem obsegu na področju policijske uprave Maribor. Res je, številke se nam povečujejo od 1. 1. 2019 do 22. 9. 2019, torej do včeraj je policija obravnavala 11 tisoč 291 ilegalnih prehodov državne meje. Večino ilegalnih migrantov smo vrnili v sosednjo Republiko Hrvaško v skladu s sporazumom, ki ga imamo z Republiko Hrvaško. Je pa res, da je v tem trenutku na področju meje oziroma na področju ilegalnega prehoda meje z Republiko Hrvaško v Republiko Slovenijo poteka intenzivno tihotapljenje ilegalnih migrantov. Tako smo do 23. 9. letos prejeli že 324 tihotapcev, od tega 290 tujcev in 40 slovenskih državljanov. Najpogosteje državno mejo prestopajo državljani Afganistana, Pakistana, Alžirije in Maroka.   Na Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji spremljamo situacijo na zahodni balkanski poti. Številke se v vseh državah povečujejo. Problem migracij, tranzita migracij oziroma ilegalnih prehodov meje ni samo na področju Republike Slovenije, ampak se pravzaprav z podobnimi težavami srečujejo vse države na zahodni balkanski poti, tako Grčija, Albanija, Severna Makedonija, Bolgarija, Romunija kot tudi Srbija, Bosna in Hercegovina in pa Hrvaška. Hrvaška tudi varuje zunanjo mejo Evropske unije. Mi smo se prilagodili, in sicer smo mejo okrepili z dodatnimi policijskimi enotami, tudi s Slovensko vojsko. Dopolnjujemo z začasno tehnično oviro – panelno ograjo. Nabavljene so videokamere in gradimo videonadzorni sistem. Zaposlujemo 100 policistov, nadzornikov državne meje, konec meseca se zaključuje razpis. Vemo, da je kadrovska situacija v policiji takšna, kot je. Vendar moram tudi povedat, zakaj je takšna. Ker se je pravzaprav država soočala s finančno krizo in je bilo treba narediti tiste stvari, ki ste jih tudi v vaši vladi naredili. In sedaj poskušamo zagotoviti nove policiste. Pa vendar se mladi ljudje odločajo bolj tako za policijski oziroma za uniformiran poklic. Pa vendar jaz nisem tako pesimističen, ostajam optimističen, kajti biti policist, policistka je poslanstvo in verjamem, da se nam bodo mladi ljudje tudi pridružili. Skupaj s Slovensko vojsko smo pravzaprav povečali prelete tako policijskih kot vojaških helikopterjev, kjer opazujemo samo mejo. Imamo tudi drone, ki nadzorujejo samo področje ob meji. Res je, mešane patrulje delujejo tako s hrvaško policijo na meji Slovenije s Hrvaško kot tudi na meji Slovenije z Italijo. Seveda smo tudi predlagali mešane patrulje Republiki Avstriji, če bi ukinili notranji nadzor meja z Republiko Slovenijo, kajti mislimo, da je to oblika, ki je učinkovita.  Kar se tiče ilegalnih migracij, pričakujemo v naslednjih mesecih pred zimo nekoliko povečane ilegalne prehode, vendar še vedno ne v takem obsegu, kot je bilo v letih 2015 in 2016. Slovenija je pripravljena na migracijske številke in jih pravzaprav dnevno vračamo. Pa vendar – gre za izrazito tihotapljenje.
Hvala, gospod minister. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala najprej, ker ste v celoti potrdili to, kar sem navedel. Žal pa je situacija, ko gre za zaščito meje drugačna, kot bi morda kdo sklepal na osnovi zgolj vaših besed. Predvsem je policija podhranjena, še vedno močno podhranjena in ne drži podatek, da je to zaradi tega, ker bi bilo zmanjšano zaposlovanje v času varčevalnih ukrepov. Takrat so ravno nasprotno fantje kar radi šli v policijo, ker je bila to ena redkih stabilnih služb v Sloveniji. Stvari so se zaostrile ravno zdaj, ko se je izboljšala gospodarska situacija, kajti tisti, ki so izšolani, ki imajo neko znanje, neke sposobnosti lažje najdejo zaslužek v zasebnem sektorju, nekje v podjetjih in imajo tam bistveno boljšo plačo. Treba bo spremeniti plačno politiko in spomnil bi, da vas je s tega vidika že močno kritiziral tudi vaš sindikat. Če bi sledili že od začetka tej politiki, da bi dvigovali plače, se verjetno s takim stanjem ne bi niti soočali. Zdaj je velik del personala sorazmerno že v letih, mladi najsposobnejši pa odhajajo iz vrst.  Drugo kar je problem, je vojska. Vojsko pošiljate na mejo, a vojska nima nobenih pooblastil. To je popoln nesmisel. Treba je vojski dati ustrezna policijska pooblastila, da vsaj lahko pomaga in ustrezno zaščiti našo mejo. Sem trdno prepričan, da sta slovenska policija in vojska skupaj sposobni dejansko učinkovito zaščititi slovensko mejo, če jim za to damo ustrezna pooblastila, in da bodo fantje na meji vedeli, da imajo za to politično podporo, da ne bo, karkoli bo kdo storil, potem padalo po tistem, ki bo poskušal mejo zaščititi, ne pa po tistem, ki grobo krši mejo s svojim prehodom. Tukaj bo treba narediti nadaljnje korake in … / izklop mikrofona/
Sekunde so pač takšne, kakršne so.  Gospod minister, tudi vi ste sedaj dobili na razpolago svoje sekunde pa minute. Izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa.  Kadrovskega manka se zavedamo. Res je, da smo v časih krize nekoliko zmanjšali predvsem na področju upokojevanja in zaradi same zakonodaje so se policisti upokojili, pa vendar smo v zadnjih letih pristopili k aktivni politiki zaposlovanja. Imamo odprtih 100 delovnih mest za policiste nadzornike državne meje, imamo 108 vpisanih kandidatov za policiste na višjo policijsko šolo na Policijski akademiji, ki se začne z oktobrom, imamo odprtih 169 kvot na policiji. Verjamem, da ta negativni trend na nek način počasi zaustavljamo in ne gremo v tisti minus, ki si ga pravzaprav ne želimo. Res je, da ima kar lepo število sodelavk in sodelavcev v policiji že pogoj za upokojevanje, pa vendar mislim, da ne bodo tako množično odhajali.  Kar se tiče 37.a člena Zakona o obrambi, tudi analiziramo in smo pravzaprav v sami razpravi tako na Policiji kot na Ministrstvu za notranje zadeve pogledali vse kazalce in če bo treba aktivirati 37.a člen, bom jaz to tudi na Vladi predlagal in v Državnem zboru bomo o teh policijskih pooblastilih oziroma pooblastilih Slovenske vojske tudi potem glasovali. Vemo, da je za 37.a člen potrebna dvotretjinska večina in verjamemo, da boste aktivacijo tega člena tudi podprli če bo to potrebno. Res je, zavedamo se kadrovskega manka. Tudi na Ministrstvu za notranje zadeve smo naredili delovno skupino, ki bo še enkrat preverila kazalce, na kakšne zadeve moramo še popaziti. Tega se zavedamo, vendar ta proces ni tako enostaven. Mladi ljudje gredo za tokom denarja in ne za tokom uniformiranega poklica. Ne nazadnje ni samo policija tista, ki ima težave z zaposlovanjem, imajo jih tudi ostali uniformirani poklici. Verjamem pa, da se bo v naslednjih letih to spremenilo. Ne želim imeti krize, zato da bi se ljudje zaposlovali v policiji, ampak želim, da v policijo prihajajo mladi ljudje, ki imajo srce, ki imajo veselje, ki imajo predvsem vrednote do policijskega dela in policijskega poklica. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanec, izvolite.
Potem pa en preprost stavek, gospod minister. Za božjo voljo, predlagajte že, da se dajo vojski ta pooblastila in v svojem imenu vam garantiram, trdno sem pa prepričan, da tudi lahko v imenu vseh svojih kolegic in kolegov iz SDS, da bomo mi dali tiste glasove, da se vojakom dajo ustrezna pooblastila, da lahko dejansko pomaga in zaščitijo slovensko mejo. To kar je zdaj, ni ničemur podobno. To vi veste, da ni stanje, ki bi bilo kakorkoli združljivo ne z ustavnim redom ne z mednarodnimi pogodbami in ne z zakoni Republike Slovenije.  Tisto, kar se dogaja, temu jaz že dolgo rečem, je kuhanje evropske žabice. Če bi se kaj takega zgodilo pred recimo desetimi leti, da bi v enem mesecu preko meje vdrlo v Slovenijo 2 tisoč 352 ilegalnih migrantov, bi bili vsi v totalnem šoku, zdaj pa bo kmalu to že ena statistika. A ja, pa še nekaj se je dogajalo, ja, pa kakšnega so ugrabili, pa koga so malo pretolkli, če je pa še nesreča, pa še koga zabodejo mimogrede. Skratka, vse bo kmalu samo še statistika. To je popolnoma nedopustno. Ne sprejemam tega, ker so tudi nekateri ključni sedanji in pretekli politiki rekli, da se je treba navaditi živeti z ilegalnimi migracijami pa s terorizmom pa z vsem, kar ti prinesejo za seboj, kriminala kolikor hočete, od preprodaje drog do šverca, do vsega ostalega. Oblast, vlada je zato, da to preprečuje, da zagotovi varnost vsakemu državljanu in vsaki državljanki. To je tudi njihova ustavna pravica. Ustavna pravica vsakogar v državi je, da živi varno, da je spoštovana njegova osebna integriteta. Zlasti to velja za najšibkejše, za otroke, za ženske in za vse ostale ranljive skupine, starejše, recimo. In to ste dolžni zagotoviti.  Zaradi tega ukrepajte, dajte predlog, da se dajo ta pooblastila vojski, da se vsaj fantom omogoči, da svoje storijo, da po najboljših močeh pomagajo pri zaščiti naše meje. Saj to je tudi njihovo življenjsko poslanstvo, za to so se odločili. Ko pa pravite, da je primanjkljaj pri vstopanju v enote uniformirane policije pa tudi vojske, to je res, ampak to je odraz stanja v družbi, kjer je domoljubje samo še papirnata vrednota, dejanska vrednota pa ni. Ko v šolah učijo kulturni marksizem, LGBT, ne poučujejo pa o tem, kaj pomeni imeti svojo državo, kakšna kvaliteta je to, kaj pomeni svoj narod, kaj je naša tradicija, kaj je naša zgodovina, kaj vse smo Slovenci dosegli v preteklosti. Temu se daje bistveno premalo poudarka, predvsem pa tistim točkam, ki smo se osamosvojili, ko smo stopili skupaj, vsaj narod, politika žal takrat ne, in to je točka, od katere bi bilo treba nadaljevati, na kateri je treba graditi … /izklop mikrofona/
O vašem postopkovnem predlogu, spoštovani gospod poslanec, bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.  Naslednji je gospod Dušan Šiško, ki ima vprašanje za ministra gospoda Boštjana Poklukarja.
Spoštovani minister, vsi prisotni!  V zadnjem času sta bila javno objavljena dva zemljevida, ki kažeta na to, da Posavje kot zaključena celota za trenutno oblast ne obstaja. Gre za predlog pokrajinske zakonodaje, ki Slovenijo deli na 11 pokrajin in tako izmed obstoječih 12 statističnih in razvojnih regij izpušča edino Posavje. Gre za predlog nove delitve volilnih okrajev, ki že tako na 5 volilnih okrajev razdeljene posavske občine po novem razbija kar na 7 okrajev. Posavska politika je odločna in enotna zavrniti take poskuse razbijanja regije, ki je s predlogom zakona o pokrajini Posavje že leta 2000 med prvimi zahtevala pravico do samostojne pokrajine. Prav tako smo odločeni, da preprečimo nadaljnje siromašenje regije z ukinjanjem in selitvijo inštitucij. Ker je bila ena največjih prevar ukinitev policijske uprave oziroma njena selitev v Novo mesto, kar se je zgodilo v času Pahorjeve vlade s pomočjo zloglasnega projekta Libra, zdaj v Posavju zahtevamo vrnitev policijske uprave v Krško. V omenjeno reorganizacijo, ki naj bi imela ekonomske razloge, a ti niso bili nikoli jasno dokazani, se je šlo proti volji Posavja. Po našem mnenju pa so bili razlogi predvsem politični. V Posavju ocenjujemo, da so se varnostne razmere v času od leta 2011 do danes bistveno spremenile. Prav tako regija z velikim in številnim objektom kritične infrastrukture državnega pomena ne bi smela biti brez policijske uprave. Zato je svet regije Posavje že dal pobudo, da se policijska uprava vrne v regijo Posavje in upam, da ste seznanjeni z omejenim sklepom.  Spoštovani minister, zanima me:  Ali boste prisluhnili pobudi sveta regije Posavje?  Kaj boste storili, da uresničite zahtevo po vrnitvi policijske uprave?
Hvala, gospod poslanec.  Gospod minister, izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovani gospod poslanec, za vaše vprašanje.  Seveda sem seznanjen s pobudo sveta regije Posavje, ki smo jo prejeli na Ministrstvu za notranje zadeve in vam bomo tudi strokovno odgovorili na to. Vsekakor, če je potrebno, sem pripravljen priti tudi v Posavje in pojasniti razloge, zakaj in kako. Organizacija policije je trinivojska – je državna, je regijska in je lokalna. Ministrstvo za notranje zadeve in policija je leta 2011 reorganizirala policijo v projektu Libra. Ukinjene so bile posamezne policijske uprave, tudi ta v Krškem, in pristojnost vaše policijske uprave v Krškem je prevzela policijska uprava Novo Mesto. In še vedno je tako. Varnost na področju policijske uprave Krško se ni poslabšala, je celo višja od slovenskega povprečja, to je treba poudariti. Policija daje velik poudarek delu v lokalni skupnosti tudi z različnimi oblikami policijskega dela. Ne nazadnje je tudi moja letna usmeritev za leto 2018, 2019 takšna, da je treba še toliko bolj biti navzoč v lokalni skupnosti in opravljati policijsko delo v skupnosti. Jaz mislim, da ni potrebe, da se policijska uprava Krško vzpostavi nazaj, tako kot je nekoč že bila, kajti policijska uprava Novo mesto zagotavlja vse te naloge, predvsem pa ves policijski menedžment iz Novega mesta, tako da je navzočnost policijskih enot na območju nekdanje policijske uprave Krško takšna, kot je, z različnimi taktikami jo prilagajamo. Je pa res, da na območju nekdanje policijske uprave Krško oziroma na celotni policijski upravi Novo mesto je težava v tem, da se policisti soočajo z ilegalnimi migracijami in vemo, da je v predelu Črnomlja intenziviteta ilegalnih prehodov večja, zato se pravzaprav te naloge opravljajo tudi tam, vendar nimamo ocene, da bi bilo na območju nekdanje policijske uprave Krško oziroma v samem Krškem zaradi varnostne situacije bistveno bolj spremenjeno oziroma bi bila poslabšana varnostna situacija. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Gospod poslanec, izvolite.
Spoštovani gospod minister, hvala za odgovor. Je bil po eni strani tudi pričakovan, saj so vam ga pripravili tisti, ki jim je v interesu, da stanje ostane takšno, kakršno je. V Posavju pa pričakujemo, da bo ta vlada prisluhnila potrebam in razmeram v regiji, sicer bomo še naprej prepričani, da gre za isto vlado, ki smo jo imeli prej in nam je jemala inštitucije. Spoštovani gospod minister, sprašujem vas osebno:  Ali se vam zdi pravilno, da regija, ki ima na svojem prostoru jedrsko elektrarno z jedrskim reaktorjem, izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, termoelektrarno v Brestanici z velikimi količinami goriva, 5 hidrocentral z jezovi in milijoni kubikov vode, vojaško in deloma civilno letališče, največji mednarodni železniški prehod v Dobovi in enega največjih cestnih prehodov v državi na Obrežju, več deset kilometrov šengenske oziroma evropske meje in ne nazadnje Terme Čatež z več tisoč gosti, nima lastne policijske uprave? Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospod minister, izvolite.
Boštjan Poklukar
Če me že osebno sprašujete, bi me bolj skrbelo, če bi ukinjali policijske postaje na lokalnem nivoju, pa jih ne. Policijska uprava je upravna stavba policije, v kateri deluje policijski menedžment in tudi takrat je organizacija policije po Sloveniji poskrbela, da se to nekoliko združi oziroma da se to na nek način tudi optimizira.  Bolj me to skrbi, če se navežem na prejšnje vprašanje kolega poslanca Grimsa, ko smo se pogovarjali o manku policistov v tem aktivnem zaposlovanjem, da dobimo kakšnega policista, policistko več v lastne vrste. Tudi zaradi tega bo potem kadrovska slika na policijskih postajah v Posavju boljša, lepša in s tem bo tudi višja varnost. Verjamem, da bomo konstruktivno vsi skupaj pristopili k reševanju tega. Mislim, da je na področju Posavja stanje s policijskimi postajami in z vso policijsko silo, ki deluje na področju Posavja oziroma nekdanje policijske uprave Krško, o kateri se sedaj pogovarjava, zadostno. Je pa res, da so tam strateški objekti Republike Slovenije, da je to kritična infrastruktura in da je policija v sistemu nacionalne varnosti tudi vpletena v načrte varovanja oziroma ukrepanja te kritične infrastrukture. Verjamem, da je tudi učinkovita. Nimam podatkov, da ne bi bila, in verjamem, da policijska uprava Krško ne rešuje bistveno drugače situacije, ampak samo podvaja upravljanje in pa vodenje na področju sedanje policijske uprave Novo mesto. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Imate, gospod poslanec, možnost postopkovnega predloga. Izvolite.
Hvala, spoštovani predsednik. Trdim, da je Posavje regija, ki je razmeroma najbolj obremenjena z objekti kritične infrastrukture v celotni državi. Kot vsi veste, je pred kratkim prišel k nam predsednik Vlade Marjan Šarec in iznenada napovedal, da je navdušen nad jedrsko energijo in da bo Slovenija v Krškem gradila še drugi jedrski reaktor. Vse lepo in prav, saj bi bil res že čas, da se odločimo, ali in na kakšen način bomo pridobivali elektriko za prihodnost. Ampak predsednik ni pred tem nečesa vprašal lokalne skupnosti – ali se strinja s tako odločitvijo. Vsi vemo, da je najbolj verjetno, da bomo ravno v Krškem sprejeli ta projekt, saj že desetletja živimo z jedrsko energijo. Toda zdi se nam prav, da bi pred tem uredili zadeve za nazaj, v prvi vrsti, da se končno zgradi odlagališče radioaktivnih odpadkov in da se lokalnim skupnostim izpolni vse, kar so obljubile prejšnje vlade. Prav tako pa, da se preneha z jemanjem samostojnosti in inštitucij razvojni in statistični regiji Posavje ter se ji hkrati vrne tiste, ki so ji bile že vzete. Pri tem je na prvem mestu policijska uprava.  V skladu z 246. členom predlagam, da se v Državnem zboru opravi razprava o vrnitvi policijske uprave v Posavje. Hvala.
Hvala za vaš predlog, gospod poslanec. Glasujemo jutri ob točki glasovanja. S tem predajam besedo gospodu Matjažu Nemcu, ki ima vprašanje za ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana cenjena gospa ministrica! Ne bom se dotikal v usmeritvah trajnostne mobilnosti ali pa zelenih politik, vsaj v tistem delu, ki je segel tudi v ambicije Republike Slovenije, ampak predvsem na željo občank in občanov ter Mestne občine Kranj v prizadevanju, da bi se za nekatere ključne avtocestne priključke oziroma rešitve na vozliščih našle ustrezne rešitve.  Seznanjen sem, da se tudi vi vsakodnevno soočate s tovrstnimi izzivi, v enemu delu tudi osebno. Zelo pomemben ukrep za izboljšanje prometne infrastrukture in njene pretočnosti je zagotovo izgradnja novega izvoznega odseka oziroma izvoza iz avtoceste v smeri Kranj sever. Seveda tej rešitvi konkretno nasprotuje Dars, kolikor mi je znano, predvsem ker naj bi bila predvidena razdalja med obstoječim izvozom z avtoceste in novim izvozom nekoliko prekratka. Predvsem ne zadošča določenim standardom, ki jih narekuje evropska direktiva.  Vprašanje se torej zastavlja samo po sebi predvsem v luči prihajajočega predsedovanja in vsakodnevnih zastojev, ki so predvsem v vpadnicah prisotni.  Ko govorimo o Mestni občini Kranj in njeni okolici, me, spoštovana gospa ministrica, zanima:  Ali ste naklonjeni gradnji novega avtocestnega izvoza Kranj sever? Na nekaterih delih avtocestnega križa smo namreč že videli, da so se našle določene rešitve tudi v tovrstnih razdaljah, ki jih v tem primeru Dars ne zagovarja.  Zanima me predvsem čisto kratko in jedrnato. V nadaljevanju bom imel sicer nekaj specifičnih vprašanj. Zanima me v tej fazi:  Ali ste tovrstni rešitvi naklonjeni in kakšen je vaš pogled glede tega vprašanja, kot že rečeno tudi v vidu prihajajočega predsedovanja v letu 2021 in pretočnosti tega dela avtocestnega kraka?  Hvala lepa zaenkrat.
Hvala, gospod poslanec.  Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala. Tudi moj odgovor bo kratek.  Ni pomembno, pa ne samo pri tej stvari, ampak tudi pri tej, čemu sem jaz naklonjena in čemu ne, ampak je pomembno, kaj je zakonito in kaj je skladno s pravili. Že sami ste povedali, da dodatni avtocestni izvoz ne bi bil skladen s pravili. To potrjujejo tudi študije. Mislim, da sta se od leta 2003 dalje Dars in Občina Kranj večkrat pogovarjala o tej zadevi. Ni pomembno, čemu sem jaz naklonjena, čemu jaz nisem naklonjena, pomembno je, kaj je zakonito in kaj je skladno s pravili. Kot veste, Ministrstvo za infrastrukturo je dolžno urejati in ureja državne ceste, Dars je dolžan in ureja avtoceste in hitre ceste in občine so dolžne urejati in skrbeti za lokalne ceste.  Bom na vprašanje odgovorila z vprašanjem: kako pa, gospod Nemec, naj jaz vplivam na Dars po vaše, da ta izvoz naredi?
Hvala, gospa ministrica.  Gospod poslanec, izvolite
Hvala lepa, spoštovana ministrica, za vaš odgovor.  Jaz bi sicer glede na konstruktivno držo to pričakoval tudi z vaše strani. Ampak ne glede, vsak ima svoj pogled na zunanje zadeve – koga pa naj vprašam, gospa ministrica, kdo bi lahko rešil? Sam premier Šarec odgovarja na isti način, kot odgovarjate vi meni. Moje vprašanje je bilo čisto dobronamerno. Zaznali smo problem, obrnili smo se na dotično ministrico. Poglejte, gospa ministrica, če se držimo tega, da se ne da nič spremeniti, bo potem problem ostal. Lahko se damo tudi v tak okvir in se na tak način pogovarjamo. Jaz sem se čisto dobronamerno dotaknil vprašanja, ki tare posameznike in cel sklop prebivalcev tako na Gorenjskem kot tudi širše. Govorimo o pretočnici v druge države sicer tudi v vidu ambicije, da se postavi poslovno proizvodna cona v Hrastjah ter nov logistični center na letališču Brnik. Glede na direktive Evropske unije lahko pričakujemo, da Republika Slovenija ne najde načine, da bi rešila ta problem. Jaz nisem želel zastaviti vprašanja na tak način, kot sem ga, ampak vaš odgovor terja tako vprašanje, spoštovana ministrica. Prosim vas, za dodatna pojasnila na to vprašanje, dobronamerno seveda.
Hvala.  Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Gospod Nemec, vedno sem konstruktivna, ampak dajte mi res povedati, na kakšen način naj jaz kot ministrica vplivam na družbo Dars. Če kaj vem, je družba Dars samostojna gospodarska družba, ima nadzorni svet ima upravo, v katero skladno s smernicami OECD in korporativnim upravljanjem naj ne bi posegali. Tako to je. Jaz ne želim in ne bom posegala v družbo Dars mimo pravil, ki veljajo. 2,7 kilometrov ste omenili, zato ponavljam še enkrat, ampak res bi rada slišala, kako si poslanci predstavljate, da jaz lahko naročim, zaukažem ali pa kakorkoli družbi Dars, da določene stvari naredi. Ja, verjamem pa, da na Darsu mogoče kdo drug lažje uredi zadeve kot resorna ministrica.
Najlepša hvala, gospa ministrica.  S tem prehajamo na naslednje poslansko vprašanje.  Gospod Žan Mahnič, gospod minister Aleš Šabeder je odsoten, ali želite postaviti vprašanje?  Izvolite.
Hvala, predsednik.  Prvi odstavek 12. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola določa, da je prepovedana prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač v objektih in na pripadajočih zemljiščih, ki so neposredno namenjena za njihovo redno rabo, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvene dejavnosti. Mi smo prejšnji mandat na predlog poslanca Möderndorferja ta zakon spreminjali, in sicer v smeri, da se lahko alkohol toči na športnih prireditvah. Kar pa nismo naredili ali je takrat ušlo ven ali kolega ni predlagal, je pa to. Ministrstvo za zdravje oziroma zdravstveni inšpektorat je poslal na občine, na vodje teh športnih objektov, na osnovne šole dopis, kjer najprej to napišejo, potem pravijo, da je funkcionalno zemljišče kot pripadajoče zunanje zemljišče objekt, na katerem so urejene površine, ki služijo objektu, to so predvsem dostopne poti in dovozi z vhodi, igrišča, dvorišča, zelenice in potem napišejo: »Inšpektorat v zadnjem času zaznava tudi napačno interpretacijo določil omenjenih zakonov, in sicer da so določbe vezane le na čas rednega delovnega časa šole oziroma čas, ko v njej poteka pouk, kar pa je popolnoma zmotno prepričanje.« Zgoraj navedene določbe v objektih dejavnosti vzgoje in izobraževanje in njihovih pripadajočih funkcionalnih zemljišč veljajo tudi ves ostali čas, tudi v popoldanskem času, konec tedna in med počitnicami. Zdaj pa poglejmo to, občina zgradi športno dvorano, osnovne šole ne dajo nič zraven, še občine jih financirajo, potem pa športna društva, zavod, ki upravlja s telovadnico, ne smejo izven pouka, ko organizirajo kakšne športne in druge prireditve, točiti alkoholnih pijač.  Zakaj takšna neumnost in kaj boste naredili, da se bo to popravilo?  Če je občina s svojim lastnim denarjem zgradila telovadnico, če občina izven pouka, se pravi popoldan, za vikend, med šolskimi počitnicami organizira nek dogodek, če športno društvo organizira nek dogodek, potem je logično, da bi lahko točili tudi alkoholne pijače. Nihče ne govori in zagovarja tega, da bi točili alkoholne pijače zato, da bi se tam napijali, ampak da športna in druga društva, ki organizirajo neke prireditve, dobijo del finančnih sredstev tudi od tega. Ker je povsem normalno, da če greš pogledat kakšno košarkarsko tekmo, kakšno nogometno tekmo, da marsikdo rad tam spije tudi kakšen kozarec piva. Zaradi takšnega neumnega določila in inšpektorata, ki ga imamo, ki sedaj grozi, da bo to začel pospešeno kontrolirati, bodo sedaj športna in druga društva ob del prihodkov. Rad bi slišal od ministra za zdravje, ustno prosim, gospod predsednik, na naslednji seji, če bo, upam, prišel, on pogosto manjka, kaj bo naredil, da temu ne bo tako: ali se bo drugače tolmačil zakon ali pa se bo zakon spremenil. Nedopustno je, da nekdo, ki nekam investira, potem ne more vsaj nek del finančnih sredstev dobiti. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Gospod minister bo obveščen, da zahtevate ustni odgovor na naslednji redni seji Državnega zbora.  Ugotavljam, da vprašanja številka 17 se ne da postaviti. Prehajamo na 18. vprašanje.  Gospa Mojca Žnidarič ima vprašanje za odstotno ministrico gospo Aleksandro Pivec.  Ali želite postaviti? Izvolite.
Hvala za besedo.  Bom postavila vprašanje in prosim za ustni odgovor na naslednji seji.  Širše območje Ptuja so letos že večkrat prizadela huda neurja. Najbolj prizadete so bile občina Hajdina, Mestna občina Ptuj, Markovci, Gorišnica, Dornava, delno Destrnik, Starše, Poljčane, Makole, Benedikt, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Cerkvenjak, Lenart, tudi Slovenska Bistrica.  23. julija je na Ptuju potekala izredna seja ptujske enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, na kateri je razprava potekala o posledicah za kmetijstvo po neurjih in tudi o možnostih za omilitev škode, ki so jih neurja povzročila kmetom. Na omenjeni izredni seji je svet KGZ Ptuj sprejel več sklepov. Med njimi tudi sklep s katerim predlaga sprejetje interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019. Po ocenah naj bi na širšem ptujskem območju na več kot 10 tisoč hektarjih nastalo za 11 milijonov evrov škode.  Zato ministrico za kmetijstvo sprašujem: Kdaj načrtujete pripravo interventnega zakona za pomoč kmetijam oziroma katere druge ukrepe za omilitev posledic neurij planirate?  Hvala.
Hvala, gospa poslanka.  Gospa ministrica bo obveščena, da mora odgovarjati ustno na naslednji redni seji Državnega zbora.  S tem pa besedo predajam gospe Alenki Jeraj, ki ima vprašanje za ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča. Izvolite.
Dober dan vsem, hvala lepa za besedo. Mene zanima:  Ali je ministrstvo dalo soglasje k spremembi pri plačilu RTV prispevka?  RTV Slovenija je namreč posredovala sporočilo za javnost z naslovom RTV Slovenija omogoča sprejem vseh svojih programov preko interneta. Obenem je obvestila javnost oziroma pozvala je vse tiste, ki plačujejo zdaj znižano stopnjo RTV prispevka, se pravi 3,77 evra – to so tisti, ki so rekli, da imajo samo radijski sprejemnik, ne pa tudi televizije in plačujejo zdaj ta znižani prispevek, teh je približno 25 tisoč ter napovedala, da bo vsem tem posredovala vprašanje, ali imajo kakšne druge naprave, se pravi tablice, mobilne telefone, računalnike, preko katerih lahko preko interneta spremljajo RTV programe. Zanima me, glede na to, da na RTV prispevek, če bi se ta zvišal, mora dati soglasje ministrstvo oziroma se to vedno sprejema nekako v soglasju z ministrstvom, ali so tudi tukaj poiskali vaše soglasje oziroma če ne, mislim, da to ni ravno pravilno. Oni so sprejeli nek svoj pravilnik, to je Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za program RTV Slovenija. Ta pravilnik velja od januarja letos, ampak mislim, da kljub temu bi moralo ministrstvo pri tem imeti kaj besede oziroma dati neko soglasje.  Zato me zanima:  Ali so poiskali pri vas soglasje?
Hvala, gospa poslanka. Gospod minister, beseda je vaša, izvolite.
Zoran Poznič
Spoštovani, hvala za tole vprašanje.  Mislim, da je uvodoma treba poudariti, da je pristojnost za obračunavanje in plačevanje RTV prispevka in s tem tudi za vprašanje, kdo je na podlagi zakona zavezanec za plačilo RTV prispevka, izključno v odločanju na RTV Slovenija. To je namreč odraz njene institucionalne programske in finančne avtonomije, ki jo zagotavlja Zakon o Radioteleviziji Slovenije. Zadevne spremembe v zvezi s širitvijo zavezancev za plačilo RTV prispevka tudi na imetnike pametnih telefonov, tablic ali računalnikov, ki imajo dostop do interneta, niso posledica spremembe veljavnih predpisov, ampak gre izključno za posledico tehnološkega razvoja razširjanja programov oziroma nove tehnične rešitve, ki zagotavlja nemoten sprejem programov RTV Slovenije prek interneta, tako imenovani simulcast, v najmanj enaki kvaliteti kot sprejem programov prek prizemeljskega omrežja. Obstoječi Zakon o RTV Slovenija, ki je bil sprejet leta 2005 namreč v prvem odstavku 31. člena določa, da mora RTV prispevek plačevati vsak, ki ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov. To pomeni, da zakonska podlaga, ki je omogočila širitev zavezancev tudi na imetnike pametnih telefonov, tablic ali računalnikov, obstaja v resnici že 14 let. Kot rečeno, pa do danes ni bila v celoti uresničena zato, ker je RTV Slovenija šele s 1. 8. 2019 uspela zagotoviti tehnično rešitev, da prek interneta zagotavlja sprejem vseh svojih programov, v najmanj enaki kvaliteti kot prizemljska omrežja. Novi pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevkov za programe RTV, ki ga je nadzorni svet RTV Slovenija sprejel 19. 12. 2018, pa je v zvezi s tem zlasti podrobneje uredil vprašanje zagotavljanja tehničnih pogojev za sprejem programov. Ne drži torej, kot je možno sklepati iz same napovedi poslanskega vprašanja, da se je s spremembo omenjenega pravilnika razširil krog zavezancev za plačilo RTV prispevka, saj je že Zakon o RTV Sloveniji iz leta 2006 določil, da so zavezanci za plačilo RTV prispevka tudi imetniki drugih naprav, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov. Kot rečeno, med takšne naprave zaradi tehnološkega razvoja po novem spadajo tudi pametni telefoni, tablice in računalniki z dostopom do interneta. Seveda je v zvezi s tem treba poudariti, da zadevne spremembe ne bodo v ničemer vplivale na dosedanje zavezance, ki že plačujejo RTV prispevek za televizijski sprejemnik. Ti bodo kot doslej plačevali prispevek v višini 12,75 €. Spremembe bodo zadevale le imetnike pametnih telefonov, tablic in računalnikov z dostopom do interneta, ki do sedaj niso plačevali RTV prispevka za televizijski sprejemnik. Preden jih bo RTV Slovenija obremenila s plačilom RTV prispevka, pa bodo imeli možnost podati izjavo, da takšnih naprav nimajo. Zato je v postopku tudi v celoti in popolnoma zagotovljeno varstvo njihovih pravic. Hvala.
Hvala, gospod minister. Gospa poslanka želite besedo? Izvolite.
Hvala lepa.  Prosila bi za dopolnitev. Glejte, po eni strani širimo dostop do interneta, gradimo omrežja po Sloveniji in tako naprej. Po drugi strani bomo pa tukaj omejevali oziroma ljudem zaračunavali dodatno. Kako pa bodo ugotavljali oziroma izvajali nadzor nad tistimi, ali imajo kaj več kot radijski sprejemnik? RTV podatkov o tem, ali ima nekdo mobitel ali ima nekdo tablico, nima. Tako se odpira veliko stvari, s katerimi se boste, minister, po mojem morali tudi vi ukvarjati, čeprav ste rekli, da je v pristojnosti RTV. Občutek je, da smo si pač izmislili še en nov davek, še nekaj dodatnega, ker RTV slabo posluje. Vemo, da ima stalno minus, slabe rezultate in namesto da bi se od njih zahtevalo, da racionalizirajo svoje delo, da uredijo poslovanje, da mogoče tudi odpustijo ljudi. Vemo, da primerjalno podobne televizije po svetu, po Evropi delajo z bistveno manj ljudmi bolj kvaliteten program. Praktično skoraj nič programa se več ne dela na RTV, večino vse delajo neki podizvajalci in zunanji sodelavci na pogodbah in tako naprej. Najbrž je pravi odgovor za to iskati vedno nove milijone in nove denarje za slabo delo je pač stvari treba racionalizirati in jih urediti tako, kot je treba. Pri nas v parlamentu je bil nekajkrat generalni direktor RTV Slovenija, ki je povedal, da bo mogoče tudi treba zvišati RTV prispevek. Očitno pri tem ni naletel na pozitiven odziv s strani ministrstva in so se potem izmislili nekaj drugega. Jaz mislim da je predvsem treba kaj narediti na slabem poslovanju, ne pa samo čakati in od ljudi pobrati čim več.
To je zdaj verjetno vprašanje, kajne?  Gospod minister, dobili ste vprašanje. Izvolite.
Zoran Poznič
Ministrstvo za kulturo se še kako zaveda vse te problematike, ki ste jo tako lepo zdaj nam vsem razložili in povedali. Gre se za to, da je zakonodaja, krovni zakon o RTV Slovenija je popolnoma zastarel. Ena izmed glavnih cokel, da tako rečem, razvoja je točno to, da se ta zakonodaja v nikakršni meri sploh ne prilagaja vsem tem novim platformam, ki sedaj že kako tvorno v resnici skoraj upravljajo z našimi življenji. Ministrstvo za kulturo je v intenzivnih pogovorih z različnimi dejavniki in subjekti, ki se ukvarjajo z razvojem, z bodočnostjo, da tako rečem, našega največjega javnega zavoda, najpomembnejšega javnega zavoda na sploh. Tako da se pripravljajo rešitve. Seveda pa lahko na tej točki tudi povem, da verjetno bo potreben nov krovni zakon, da tudi v luči sprememb medijske zakonodaje, pa še kakšne druge s tega področja, bo treba prilagoditi tudi dejavnost našega največjega javnega zavoda 21. stoletju. In to na vseh področjih, ne samo na upravnem, ampak seveda tudi na programskem, na organizacijskem pa še kakšnem.  Mi se tega problema izredno dobro zavedamo in skupaj z vsemi akterji, z vsemi dejavniki iščemo tudi konstruktivne rešitve. Hvala.
Hvala, gospod minister.  Gospa poslanka, imate postopkovni predlog. Izvolite.
Jaz predlagam, da se o odgovoru ministra skladno s poslovnikom pogovorimo oziroma opravimo razpravo. Sicer je napovedana seja Odbora za kulturo, ki jo zahteva Nova Slovenija o tem istem problemu, tako da bo verjetno priložnosti za razgovor kar precej. Predvsem pa, minister, še enkrat, lahko mi spreminjamo zakonodajo in tako naprej, ampak če bodo naši zavodi delali neracionalno, če bodo slabo upravljani, potem bomo imeli vsi skupaj težave še naprej in bomo samo pokrivali minuse. Isto je na zdravstvenem področju in je isto tudi tukajle. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. O postopkovnih predlogih glasujemo jutri v sklopu glasovanj. Zdaj pa prehajamo na gospo Tadejo Šuštar in na ministra gospoda Simona Zajca. Izvolite.
Dober dan! Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister! Stanovanjska problematika v Sloveniji je velika. Nacionalni program s področja stanovanjske politike ni uresničen. Če pogledamo podatke, je z delovnimi migracijami v obeh smereh najbolj obremenjena Mestna občina Ljubljana, saj vanjo dnevno prihaja na delo nekaj več kot 127 tisoč 600 oseb iz drugih občin. Problem pri dnevnih migrantih ni samo ta, da izgubljajo ure in ure v prometnih zastojih, ampak tudi, da ne najdejo primernega stanovanja blizu mesta svojega dela. Zato jim ne preostane drugega kot podaljšana vožnja v službo in domov. Posebej to občutijo mladi, saj so na začetku svoje karierne poti in še nimajo velikih prihrankov, da bi si lahko privoščili drage najemnine. Ne smemo pozabiti tudi na študente, ki vse težje najdejo študentske sobe v času študija. Slovenija s tega vidika ni privlačna niti za tuje študente, ki želijo na izmenjavo v Slovenijo, saj so znani primeri, ko tuji študenti niso našli stanovanja in so kmalu po prihodu v Slovenijo zapustili našo državo.  Sprašujem vas: Kakšne so vaše rešitve za izboljšanje stanovanjske problematike mladih?  Ali lahko pričakujemo kakšne davčne olajšave za najemodajalce, ki bi stanovanje oddali mladim, mladim družinam, ali če bi sklenili dolgoročne najemne pogodbe?  Ali lahko pričakujemo kakšne davčne olajšave za investitorje za gradnje kadrovskih stanovanj ali stanovanj za trg? Ali lahko pričakujemo uskladitev višine neprofitne najemnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin oziroma z indeksom rasti cene nepremičnin? Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala, gospod predsednik.  Hvala za vprašanje. Od številnih problematik, ki jih na našem ministrstvu rešujemo, mi je rešitev stanovanjske problematike osebno ena najbolj pomembnih. Zato na tem področju zdajle intenzivno delamo. Ta trenutek, ko tukaj jaz odgovarjam na vprašanja, moja ekipa na ministrstvu usklajuje še zadnje spremembe oziroma predloge za nov stanovanjski zakon. Po našem internem roku ga moramo do konca septembra dati v javno razpravo, in ta rok bomo tudi dosegli. Če ne ta teden, takoj v naslednjem tednu damo stanovanjski zakon v javno razpravo. Skozi ta zakon se bomo lotevali stanovanjske problematike mladih na več načinov. Eden od teh načinov je, da bomo povečali fond javnih najemnih stanovanj. To bomo naredili tako. En ukrep je, da bomo neprofitno najemnino zamenjali za stroškovno najemnino. Na ta način bomo dosegli to, da bodo stanovanjski skladi prišli hitreje do denarja, ki ga morajo vlagati v stanovanjski fond. Tisto razliko od neprofitne do stroškovne bo potem tistim, ki bodo upravičeni do tega nadomestila, krila država s stanovanjskim dodatkom. Tako da za posameznike, ki so v težjih socialnih situacijah, spremembe ne bo, bo na koncu meseca za njih enako. Ampak po drugi strani pa bodo tako državni stanovanjski sklad kot občinski stanovanjski skladi imeli več sredstev za to, da bolje vzdržujejo stanovanja in da lažje gradijo nova. Poleg tega bomo tudi dvignili stopnjo zadrževanja za te sklade, zato da bodo lahko več gradili, in tudi na ta način pridemo do večjega števila najemnih stanovanj. Poleg tega Stanovanjski sklad ne bo gradil stanovanj za prodajo, ampak samo najem. Se pa zavedamo, da vsi mladi ne želijo ali pa njihov cilj ni iti v najemna stanovanja, ampak si želijo imeti svoja stanovanja, svoje hiše, pa težko pridejo recimo do kredita, ker se zaradi prekarnih oblik zaposlitve banke težje odločajo za to, da jim te kredite odobrijo. Ta problem bomo reševali tako, da bo v takih primerih država oziroma Stanovanjski sklad garantiral za te kredite, tako da bodo banke lažje te kredite odobrile in bodo tisti mladi, mlade družine, ki želijo začeti graditi ali pa kupiti svoje stanovanje, do teh kreditov lahko prišli. Če pa se potem kasneje kaj zalomi, ker se lahko, bo država oziroma Stanovanjski sklad naprej odplačeval ta kredit, seveda stanovanje preide na Stanovanjski sklad, vendar mlada družina ostane v stanovanju, naprej plačuje stroškovno najemnino, njej se odplača tisti del, ki ga je že plačala za ta kredit, ampak ostane notri, torej je njen stanovanjski problem še vedno rešen. Tretja stvar, ki jo bomo reševali, je, da bomo uredili pogoje za to, da se tudi oblike, kot so stanovanjske zadruge, pospešeno lahko razvijejo.  Kar se tiče davčnih olajšav, to ne gre čez mene, ampak gre čez finančnega ministra, vam pa lahko povem, kaj razmišljam pa kaj bomo mi predlagali. Absolutno se strinjam s tem, kar je bilo možno razbrati tudi iz vašega vprašanja – da moramo reševanje stanovanjske problematike začeti gledati tudi nekoliko širše, torej da stanovanjske problematike ne rešujejo le javni stanovanjski skladi, ampak tudi zasebniki. Torej če podjetje želi zgraditi stanovanja za svoje zaposlene, tako imenovana kadrovska stanovanja, jim moramo to, po mojem mnenju, in to bomo tudi predlagali, davčno olajšati. Mi si želimo, da se tam, kjer so delovna mesta, če podjetja želijo graditi stanovanja, stanovanja gradijo, ker na ta način zmanjšamo tudi ta dnevni transfer prebivalstva. Vemo, kakšne težave imamo v sektorju prometa, kar se tiče izpustov toplogrednih plinov, in hočemo na ta način bolje reševati in bolj miselno reševati tudi to problematiko. Poleg tega, če se nekdo odloči, da bo stanovanje oddal mladi družini po neprofitni ceni ali pa v dolgoročni najem, se mi zdi smiselno in pravilno, da se tam da tudi davčni odpustek. Ampak, saj veste, vsi imamo veliko predlogov, kako zmanjšati davke, in to je eden mojih predlogov, si pa predstavljam, da na drugi strani, na Ministrstvu za finance, pa gledajo na to skozi drugo prizmo. Ampak mi si bomo za to prizadevali. Po mojem mnenju je to pravilen način, kako tudi lahko rešujemo stanovanjsko problematiko.
Hvala, gospod minister, za odgovor. Gospa poslanka, želite dopolnilo? Izvolite.
Hvala za odgovor.  Javni stanovanjski sklad – v tem razpisu so bila tudi ena stanovanja, ki so sicer namenjena za mlade, v najem, ampak ta niso recimo v Ljubljani, so v Borovnici, v Kranju, Novem mestu, Idriji. To vseeno ne rešuje tega problema, da se mladi ne bi vozili v center. Še zmeraj jim ostaja ta pot, ne vem, iz Idrije v Ljubljano ali pa iz Borovnice. Zanima me tudi: Ali imate bližje Ljubljani ali v centru kakšna stanovanja, namenjena njim?
Hvala, gospa poslanka.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Javni stanovanjski sklad bo gradil stanovanja v vseh teh centrih, v Kopru, v Mariboru bomo zdajle začeli, v Ljubljani bomo začeli. Torej tam, kjer je večja ponudba delovnih mest. Ampak tudi po drugih krajih, ali bodo odkupovali ali v določenih delih gradili. Tako da prostor, kjer bodo javna stanovanja, se bo tudi razpršil, seveda pa se moramo prilagoditi tudi temu, kam gredo dnevne migracije, in potem v tistem delu ponuditi večje število stanovanj. To pa so, kot ste omenili, Ljubljana, Maribor in tako naprej.
Hvala, gospod minister. S tem prehajamo na 21. poslansko vprašanje.  Gospa Nataša Sukič, in sicer ponovno za vas, gospod minister.  Izvolite.
Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani minister! Naj uvodoma kar citiram vašo izjavo, in sicer: »Predvidevamo oziroma načrtujemo ukinitev plastičnih vrečk s 1. 9. 2019. Do konca leta moramo najti še rešitev za ukinitev vrečk, zelo lahkih vrečk, ki jih uporabljamo za sadje in zelenjavo. V tem času pa, tako kot ste povedali, naše stališče, ki smo ga sprejeli na Odboru za zadeve Evropske unije, je, da pripravimo v tem letu načrt v skladu z direktivo, ki je že bila sprejeta, tudi za prepoved ostalih izdelkov za enkratno uporabo, tistih, ki imajo alternativo, in to bomo do konca tega leta tudi pripravili. Tako da v naslednjem letu to tudi realiziramo, tako kot je bilo rečeno.« Konec citata. Skratka, minister, že takrat na odboru ste govorili o nekem sporazumu, ki da se pripravlja s Trgovinsko zbornico Slovenije, a glede na zavezo o ukinitvi plastičnih vrečk nismo pričakovali, da bo ta vaš ukrep nekako bolj kozmetične narave, se pravi, da bo šlo zgolj za podpis nekega neobvezujočega kodeksa s Trgovinsko zbornico Slovenije. Rezultat je ta, glejte, da imamo vrečke še kar tu. Pa nisem danes prinesla tistih velikih vrečk, ki jih kupiš, ampak samo te manjše.  Naj vas spomnim še na stališče Republike Slovenije do predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje, ki se glasi, citiram: »Slovenija bo stremela k temu, da se v letu 2019 tudi ukine prodaja lahkih nosilnih plastičnih vrečk in filtrov za tobačne izdelke, narejenih iz plastike za enkratno uporabo. Za plastične posode za živila in lončke za pijačo pa bomo v 2019 naredili načrt, kako jih leta 2020 prepovedati.« Konec citata. Torej, iz stališča Republike Slovenije izhaja, da se bo Vlada zavzemala za prepoved, tudi vaš predhodnik je govoril o popolni ukinitvi plastičnih vrečk že konec tega leta. Zato vas sprašujem: Kako boste te lahke vrečke za zelenjavo ukinili do konca leta, če pa ste podpisali neki pravno nezavezujoč kodeks, ki pravzaprav ni zaresna prepoved, ampak je samo neko napotilo? Ali ste se morda uklonili pritiskom trgovinskega lobija, zakaj je tako? Kako je s prepovedjo filtrov za tobačne izdelke? Kdaj nam boste predstavili načrt za prepoved uporabe plastičnih posod za živila in lončkov za pijačo? Ker leto 2020 je tako rekoč pred vrati. Hvala zaenkrat.
Hvala, gospa poslanka.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala.  Subdirektiva nam nalaga prepoved nekaterih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo do leta 2021. Mi smo se odločili, da bomo to pospešili, da bomo to prej naredili. To je ta načrt, ki ga moramo do konca leta pripraviti, kako bomo šli v prepoved v letu 2020, torej eno leto oziroma nekaj mesecev, preden nam to nalaga direktiva. Ta trenutek moja ekipa, ki se s tem ukvarja, pripravlja spremembo Zakona o varstvu okolja glede problematike, ki jo imamo z odpadki, tako da je zdaj ves fokus tja usmerjen, ampak do konca leta bomo to pripravili in tam notri bo tudi to. S kodeksom, ki smo ga podpisali s Trgovinsko zbornico, in v tem trenutku se usklajujemo še z nekaterimi drugimi zbornicami, pa smo se dogovorili, da tisti, ki pristopijo, v tem trenutku je pristopilo 35 podjetij, ne prodajajo več lahkih nosilnih plastičnih vrečk, s tem da je bilo z novim letom prepovedano ponujati te vrečke brezplačno.  Že samo s temi ukrepi, napovedjo našega podpisa in sedaj s 1. 9., ko ta podpis že tudi učinkuje, smo zmanjšali porabo vrečk. Mi smo imeli še v 2018 po naših podatkih na osebo 78 vrečk na leto. V prvi polovici letošnjega leta kaže, da bomo to številko zmanjšali že na 60, dočim imamo v resnici cilj 90. Ampak ti ukrepi vsi kažejo že zelo dobre rezultate. Zakaj pa gremo s temo kodeksi, čeprav bomo šli drugo leto po načrtu v prepoved? Zaradi tega, ker – moje mnenje je in mislim, da se kaže kot kar pravilno, da – je večji učinek in lažji prehod potem v samo prepoved, če greš že prej mehko v to. Torej če gremo mi zdaj z dogovori, zdajle bomo šli s turistično zbornico in potem z obrtno zbornico, v to, da gostinci ne bodo več imeli slamic pa plastičnega pribora in tako naprej, če gremo že zdaj v mehki prehod, preden gremo potem naslednje leto v prepoved, bo ta bolečina ali pa vsa logistika, ki je potrebna pri spremembi dobaviteljev in tako naprej, veliko lažja in veliko bolj učinkovita. Zato gremo v te dogovore tudi z ravnatelji, da gredo šole v to, da se znebijo plastike za enkratno uporabo.  Pričakujem, da gremo še vedno v skladu s tem našim načrtom, da do konca leta povemo, aha, s tem in tem mesecem bomo šli v prepoved v 2020, in katerih plastičnih izdelkov. Zaenkrat se še držimo, nismo pa šli v prepoved že s 1. 9., to je pa res.
Hvala lepa.  Dodatno postavitev vprašanja ima gospa Sukič.  Izvolite.
Minister, hvala za ta pojasnila, so sicer diskutabilna, mehki prehodi ali pa malo bolj radikalni prehodi … Časnik Bild razkriva, pred kratkim smo brali, da Nemčija namerava prihodnje leto zelo radikalno ukrepati na tem področju, in sicer prepovedati celo tiste plastične vrečke, ki so za enkratno uporabo, ki so razgradljive, ki so torej narejene iz obnovljivih virov. In kršitev prepovedi bo tiste, ki bodo prepoved kršili, stala kar do 100 tisoč evrov. To so pač neki zelo odlični ukrepi pri nekih politikah, zato da neko stvar enostavno izkoreniniš. Namreč, naj vam povem podatek, kako uspešna je pa Nemčija pri tem. Povprečen Nemec je leta 2016 porabil 64 plastičnih vrečk na leto – toliko, kot bo naša realizacija morda zdajle s tem mehkim prehodom – zdaj jih porabi le še 24. In Nemčija prednjači. Je prva v Evropi glede tega, celo … Mislim, res je uspešna na tem področju. Tudi tam so pritiski trgovinske zbornice HDE, podobno kot pri nas Trgovinske zbornice Slovenije, brez skrbi, ampak nemška vlada je trdna, odločna, ne gre v mehke prehode, ampak odločno gre v neke politike in dosega zelo zelo – odlične rezultate, pravzaprav. Ker kdaj bomo mi prišli do 24 vrečk na leto, če bomo tako mehko pristopali? Zato me zanima: Kakšen je vaš komentar poteze Nemčije? Ali bomo sledili temu dobremu zgledu?  Kdaj bomo zares prepovedali plastične vrečke, da ne bomo samo mehko prehajali, ampak zares konkretno prepovedali?  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Saj to je tisto – kako pa je Nemčija prišla do 24 vrečk? S prepovedjo ali z mehkimi ukrepi? Z mehkimi ukrepi je najprej šla, zdaj bodo šli pa v prepoved. Mi pa isto. Do 2021 imamo itak po direktivi prepoved, mi bomo v 2020, do konca leta bomo predstavili ta načrt. Še vseeno mislim, da je to, da daš ti nekaj časa pa da vsi vedo, da gre zares, potem veliko bolj efektivno, kot da mi zakonsko prepovemo, potem imamo pa celo vrsto težav na terenu. Mislim, da če pridemo do tja do konca 2021, bo kar dober uspeh. S tem da v prvi polovici leta še ti naši sporazumi, ki smo jih podpisali, niso delovali. Tako da jaz sem zdaj predvideval na podlagi prvega polletja, koliko bomo na koncu leta imeli porabe, upajmo, da sem rekel preveč.
Hvala lepa.  S tem zaključujemo in prehajamo na naslednje vprašanje, ki ga bo postavil gospod Franc Kramar, in sicer ministru za okolje in prostor gospodu Simonu Zajcu.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, poslanke, poslanci!  Pravzaprav ne bom kritičen, ampak bom na začetku najprej ministra pohvalil, kar je neobičajno, ampak vseeno, res vas gre pohvaliti, gospod minister, za vaš trud, ki ste ga vložil v vprašanje, ki sem ga postavljal, zdaj ga že tretjič, kar se tiče sredstev iz naslova 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku. Sestali smo se, občine so dobile vaše dopise, odposlali so jih nazaj. Vas pa samo sprašujem oziroma apeliram na vas, da to realiziramo v letošnjem letu, ker imajo občine to že predvideno v proračunih in bi bilo zelo nesmiselno, če ne bi. Poleg tega to priložnost izkoriščam tudi zato, da vas opozorim, da ne boste pozabili pri pripravi proračuna za naslednje leto na ta zakonsko predpisani znesek, ki ga zakon določa. Realno gledano se je premaknilo. Hvala vam, gospod minister, prvi ste do zdaj, pri katerem nisem naletel na gluha ušesa. Konec koncev je tudi državni zbor v prejšnjem sestavu soglasno sprejel sklep, da je treba ta zakon realizirati in da se mora izvajati tako, kot se izvaja zakon o glavnem mestu Ljubljana.  Na koncu pa samo še to. Treba je razmišljati o tem, da se sedež uskladi z zakonskim predpisom. Apeliram na vas, da bi se začeli tudi v tej smeri pogovarjati, da se sedež dejansko prenese, tako kot zakon določa, v občino z največjim številom prebivalstva. Tukaj apeliram, da temu sledimo in da realiziramo tudi, kar je še odprtega. Skratka, še enkrat, hvala vam za dosedanje napore oziroma dosedanja prizadevanja pri uresničitvi 10. in 11. člena.
Hvala lepa. Gospod minister, imate besedo, izvolite.
Simon Zajc
Hvala. Nisem pričakoval takšnega vprašanja. Ampak, ja, za uresničevanje 11. člena imamo pripravljeno regulo. Ta trenutek je v medresorskem usklajevanju. Prej smo se z župani dogovorili, po kakšnem ključu se bodo ta sredstva delila, in tudi za prihodnja dva proračuna imam sredstva rezervirana. Tudi zdaj, ko smo dobili navodilo, da moramo linearno porezati sredstva, se tega nisem dotikal. Tako da tisti denar je tam, in ko bo uredba sprejeta, se bo prvič začel ta člen Zakona o Triglavskem narodnem parku tudi uresničevati. Glede samega sedeža sva se pa tudi že velikokrat pogovarjala, zaenkrat tega aktivno ne uresničujem, moram priznati. Najprej bi šel skozi to uredbo, da ta del, ki se mi zdi, da je bolj pomemben, rešimo, potem pa se bomo pogovarjali še o tem, kako in kaj zdaj s tem sedežem zares početi. To je ena od tistih stvari, ki sem jim jaz vedno nasprotoval – da se sedeže podjetij ali pa organizacij piše v zakon, ker imaš potem problem pri uresničevanju. Ampak če gremo korak za korakom, mislim, da bomo tudi to pravilno rešili.
Hvala lepa, gospod minister. Želite, poslanec, dopolnitev svojega odgovora? Izvolite.
Hvala.  Ne želim, ker je bil zelo eksakten in dober. Lahko samo še enkrat rečem hvala, minister.
Hvala lepa. Potem nadaljujemo. Vprašanje bi moral postaviti gospod Marijan Pojbič, ki ga trenutno ni v dvorani, zato bomo šli naprej in bo naslednji postavil vprašanje gospod Jani Ivanuša, in sicer ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek. Izvolite, gospod poslanec.
Dober dan. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej vam, gospa predsedujoča, gospa ministrica! Zanima me, kako potekajo dela na hitri cesti na relaciji Ormož–Ptuj. Nekaj mesecev je že minilo od tega, pa vseeno, ker sem spraševal, tudi gospod predsednik Vlade je podobno vprašanje dobil, tako da … Ampak pustimo, to je samo za uvod. Jaz sprašujem nekaj drugega. Gospa ministrica, moje vprašanje se nanaša na kadrovsko politiko v resorju, ki ga vodite. Predsednik Vlade je nedavno dejal, citiram: »Na ministrstvih in v državnih podjetjih je veliko ljudi, ki jim ne bi dal ključa za en teden, da bi zalivali rože, kaj šele, da bi bili sposobni za delo, ki ga opravljajo. Ne smemo si zatiskati oči pred tem dejstvom.«  Zanima me: Ali se strinjate s predsednikom Vlade?  Koliko takih ljudi imate na Ministrstvu za infrastrukturo?  Zakaj jih ne odpustite? Ali ste zadovoljni s kadrovsko zasedbo na ministrstvu in z organi pod vašim okriljem?  Koliko kadrovskih sprememb na vodilnih položajih se še pričakuje v tem mandatu? Zakaj je bil odstavljen gospod Damir Topolko, ali je bil odstavljen zato, ker je tako naročil Marjan Šarec, ali je bil odstavljen zato, ker je kaj narobe naredil? Povejte mi argumente za njegovo odstavitev. Zanima me tudi: Kaj za 5 tisoč evrov mesečno počne svetovalka Tanja Svetek Milanović – ali jo poznate, ali je njeno delo toliko vredno?  Ali drži navedba medijev, da se sej nadzornega sveta Elesa udeležuje tudi mož Maše Kociper?  Ali si res želite, da postane žena Uroša Čuferja predsednica nadzornega sveta Elesa? Tako piše v medijih. Bili ste predsednica vlade in zelo dobro veste, kako poteka kadrovanje. Jaz nimam nič proti, če se politično kadruje, to je pač del politike, vendar naj se na najvišja mesta kadruje sposobne in primerne ljudi. Sprašujem vas tudi: Zakaj niso pri kadrovanju v ospredju kvaliteta kadra, delovne izkušnje in dosedanji dosežki nekoga?  Tudi politiki se moramo na neki točki ustaviti. Zanima me še: Ali so vse zaposlitve na ministrstvih politične?  Do katere organizacijske ravni lahko ministrica po vašem mnenju menja vodilne kadre?  Jaz se strinjam z vami, da imate pravico do nekaterih kadrovskih odločitev, vendar naj bodo te omejene. Sprašujem še: Kako močna je po vašem mnenju vladna kadrovska ekipa, ki se vas ne upa znebiti?  Očitno ste postali zelo močna teta v tej vladi. Opazno je, da vam je zelo zrastla samozavest. Toliko.
Hvala lepa za vprašanje. Jaz bi najprej opozorila gospoda poslanca, da izklopi mikrofon. Hvala. Nato pa bi vas opozorila, gospod poslanec, na dosedanje dogovore in ustaljeno parlamentarno prakso, ki se je vzpostavila, in sicer govori o tem, da lahko poslanec postavi vprašanje zgolj in samo s področja, ki ga predhodno najavi ministru ali ministrici. Vi ste v svojem izvajanju že sami napovedali, da boste nekoliko prekoračili to mejo, in ste postavili vprašanje ne v skladu s tem, kar ste najavili. Zato gospo ministrico sprašujem, ali želi kljub temu odgovoriti. Na najavljeni del ja. Izvolite, gospa ministrica.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala. Odgovorila bom na del o kadrovanju. Do izjav predsednika Vlade se ne bom opredeljevala. Ljudje, ki na ministrstvu ne bi delali zakonito, bi ostali brez službe. To je prva stvar. Druga stvar. Mislim, da sem ministrica, ki je najmanjkrat izkoristila možnost, da vodilne na ministrstvu, to so direktorji direktoratov in vodje organov v sestavi, zamenja. Najmanjkrat. Nimam za druge podatka, tri take menjave so bile pri nas na ministrstvu. Drugo. Ali sem v celoti zadovoljna s kadrovsko zasedbo ministrstva? Nisem. Nisem zadovoljna in verjetno se bo v nadaljevanju naredila še kakšna menjava, ki pa temelji izključno na delu. Če dobim, ko želim časovnico za pripravo nekega zakona, časovnico na mizo, da bo to trajalo dve leti, se verjetno strinjate z mano, da težko, bom rekla, gledam skozi prste in čakam, da ti dve leti mineta. Tudi gospod Topolko je bil zamenjan v okviru enega leta, tako kot ima pravico narediti vsak minister. Ne potrebujemo razloga, ne potrebujemo argumentov in gospod Topolko ni bil zamenjan iz – kako ste rekli? – kazenskih ali pa kakršnihkoli drugih razlogov, ampak v okviru enega leta, tako kot je pristojnost ministrstva. Kar se tiče te gospe Tanje, zdaj se niti ne spomnim priimka. Ne vem, jaz je ne poznam. Če bi mi prej povedali, bi preverila. Lahko vam pisno zagotovim, kaj dela, če dela in tudi, kdo znotraj ministrstva jo plačuje. Težko verjamem, da prav za ožje ministrstvo, lahko pa si je kakšen direktor, ne vem zakaj, takšno pomoč poiskal. Kar se tiče političnega kadrovanja. Treba je ločiti podjetja, javne zavode, javne gospodarske zavode, ki izvajajo javno službo, od vseh ostalih podjetij. SDH – bom rekla, kot ministrica za infrastrukturo nimam in tudi ne želim nobenega vpliva. Za podjetja, ki spadajo pod Ministrstvo za infrastrukturo, pa jaz kot ministrica ne bom dovolila ribarjenja v kalnem pa imenovanja, iskanja direktorjev po telefonih. Zato sem predlagala rešitve, ki so bile na mizi, ampak je pač mogoče tudi zmanjkalo malo poguma, da bi bile te rešitve sprejete. Ampak glede na to, da me je pri tem podprl predsednik Vlade, pričakujem, da se bomo o teh stvareh še enkrat pogovorili znotraj koalicije. Ampak še enkrat želim poudariti, da ne za vsako, kar tako, ampak govorim o podjetjih, ki opravljajo javno službo. Zato tudi primerjava s kliničnim centrom, kjer ravno tako daje Vlada soglasje, in zato primerjava s podjetjem Infra, d. o. o., ki opravlja javno službo, pa, verjeli ali ne, skladno s statutom v tem primeru Vlada celo imenuje direktorja. Tako da malo je tukaj … Ne vem, bomo v nadaljevanju, ko se bomo znotraj koalicije o tem pogovorili, kako in kaj. Skratka, jaz se ne skrivam, ampak želim jasno povedati, kakšna pravila naj v določenih primerih veljajo. Kar se tiče nadzornih svetov Elesa in udeležbe, kdo tam je, koga tam ni. Jaz teh podatkov ne bom razlagala. Imate podjetje Eles, lahko preverite. Bom pa povedala, ja, tudi podjetje Eles opravlja javno službo, in verjamem, da vam morajo razkriti vse. Enako, kar se tiče predsednika, predsednice nadzornega sveta, člani izmed sebe izberejo predsednico oziroma predsednika nadzornega sveta. Vsi imenovani, vsa imenovanja, pod katera sem se podpisala sama, pa izpolnjujejo absolutno vse strokovne kriterije.
Hvala lepa, gospa ministrica.  Gospod poslanec ima zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Hvala lepa.  Tisto, kar sem uvodoma izkoristil, sem zato, ker je ministrica šele prihajala v dvorano, pa sem pač malo obudil prejšnje vprašanje. Če ste na to mislili, gospa predsedujoča. V glavnem, dopolnil bom vprašanje, ki ga imam.  Ministrica, vi ste v izvršni oblasti zato, da delate. Jaz sem tu samo navaden opozicijski poslanec, pa še to tam iz Ormoža. Veste, to je strašno daleč. Enkrat na leto je tudi Ormož popularen, ko gredo vsi po ozimnico in v okoliške kraje. To pa je tudi vse. Če imate okoli sebe nesposobne ljudi, jih pač odpustite. Ali je to res tako zelo težko? Če bo potrebno plačati odpravnino, jo pač bomo. Bolje to kot pa plačevati vsak mesec, dajati plačo nekomu, ki nič ne dela. Vi sedite na izredno pomembnem stolčku. Naj vas samo spomnim, da vas mnogi, tudi bankirji, obtožujejo, da ste Sloveniji enkrat že storili nepopravljivo škodo. Jaz sam še danes ne vem, koliko je znašala ta bančna luknja. Ravno v sredo se sprejema zakon o podrejencih, ki naj bi bili vaše maslo. Poleg tega ste s svojo kandidaturo za poslanko Sloveniji naredili nepopravljivo škodo v Evropski komisiji. Mene ne moti, če sramotite sebe, moti pa me, ko sramotite Slovenijo. Jaz vam enostavno ne zaupam. Jaz vam tudi ne bi dal nobenega od projektov, da jih vodite. Žal je tako. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, želite odgovoriti? Ne. Gospod poslanec, imate postopkovni predlog, izvolite.
Po 246. členu želim, da se opravi širša razprava v Državnem zboru. Kajti dosti teh stvari je še za vprašati, pojasniti. Prav je, da dobimo odgovore. Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 24. septembra, v okviru glasovanj.  Zdaj pa bo poslansko vprašanje postavil Franc Jurša, in sicer ministru za finance dr. Andreju Bertonclju, ki je odsoten. Zato poslanca tudi prosim, da pove, ali želi pisni ali ustni odgovor.  Izvolite.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem v dvorani! Želim ustni odgovor. Postavil pa bom vprašanje zaradi tega, ker bo imel minister en mesec časa, da pripravi temeljit odgovor na moje poslansko vprašanje. Ob reorganizaciji dela davčne oziroma finančne uprave leta 2013 je takratni minister za finance dr. Čufer na večkratna poslanska vprašanja naše poslanske skupine glede zapiranja davčnih uradov po Sloveniji zaradi reorganizacije odgovoril, da se bo z vzpostavitvijo davčnih pisarn ohranila prisotnost davčnega organa na vseh področjih na vseh lokacijah v Sloveniji. Ne glede na te zagotovitve takratnega ministra smo v naši poslanski skupini ves čas opozarjali na to, da bodo ob takšnih reorganizacijah, ki ukinjajo oziroma združujejo uprave, krajšo potegnili prav občani in občanke manjših občin. Res je, da vse več ljudi finančne in druge osebne zadeve opravlja preko interneta, vseeno pa je še zelo veliko takih, ki niso vešči spletnega poslovanja oziroma te možnosti niti nimajo. Opozarjali smo tudi na to, da bodo prikrajšani predvsem starejši ljudje, ki so navajeni na obisk in stike z uradniki in tam seveda od davčnih uradnikov želijo dobiti tudi ustrezno pomoč. Da so bila naša opozorila na mestu, kaže zaprtje finančnih pisarn v Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni, ki delujejo pod okriljem Finančnega urada Murska Sobota. Zaradi manjšega obiska so pisarne sicer občasno zapirali že prej, tokrat pa naj bi jih odprli, ko bodo zaznali potrebo po večjem obisku. Kakšno bo to zaznavanje po večjem obisku, bi predvsem želel slišati od ministra, da mu na to tudi jaz lahko nekaj sugeriram.  Ministra za finance dr. Bertonclja zato sprašujem: Ali sploh lahko na območju omenjenih občin realno pričakujemo odprtje teh pisarn? Ali ministrstvo mogoče razmišlja o trajni ohranitvi omenjenih finančnih pisarn in vzpostavitvi uradovanja vsaj dvakrat na teden? Kakšno je stanje drugje po Sloveniji, koliko finančnih pisarn se je že zaprlo? Hvala.
Hvala lepa. Svoj odgovor boste prejeli ustno na naslednji seji.  Sedaj pa bo postavil poslansko vprašanje gospod Boris Doblekar, in sicer ministru za okolje in prostor gospodu Simonu Zajcu.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani minister Simon Zajc!  Leto bo okoli, odkar sem izpostavil zelo perečo problematiko degradiranih območij. O tem smo večkrat govorili tako na sejah pristojnih odborov kot tudi tukaj v Državnem zboru. Problematika se mi še vedno zdi zelo pereča. Verjamem, da se na ministrstvu za okolje trudite, tudi predhodnik minister Leben je dobro zastavil odpravljanje posledic degradiranih območij.  Zanima me: Kako je s tem na splošno v državi, vemo, da se nekaj dogaja v Celju, v Mežici?  Predvsem pa bi se kot že takrat osredotočil na problematiko odlaganja odpadkov, kož iz bivše IUV v Občini Šmartno pri Litiji na odlagališču Rakovnik. Takrat lansko leto, mislim, da je bil november, december, ko sem dobil odgovor, je bilo rečeno, da se bo ta sanacija pričela v tem letu, se pravi v letu 2019. Narejen je bil napredek, in sicer prenos lastništva na državo, kar je zelo spodbudno in seveda tudi pogoj, da se sploh lahko s strani države kaj začne tudi premikati po toliko letih. Bilo je tudi rečeno, da potekajo postopki za pripravo investicijske dokumentacije za izvedbo sanacije in postopki za določitev upravljavca odlagališča. Leto 2019 gre počasi h koncu, napovedan je bil tudi obisk ministra, še prej Lebna, potem sem nekako poskušal doseči, da bi vi, gospod minister, prišli pogledat to odlagališče, da bi se na licu mesta tudi sami s svojo ekipo in skupaj z nami prepričali, da je ta problematika zelo pereča in zelo obsežna, da je to območje, to področje dokaj zanemarjeno in da se ga v bistvu nihče več nič ne dotika. V zvezi s tem me zanima: Kdaj se bo ta sanacija začela? Kako daleč smo s postopki, ki sem jih prej omenil? Ali se na tem odlagališču vrši monitoring?  Ali se še vedno odvažajo izcedne vode, ki so se prej bolj pogosto odvažale, zadnje čase pa malo manj?  Če se te izcedne vode odvažajo, kam se odvažajo in približno kolikšni so bili stroški doslej?  In pa tisto glavno, ključno vprašanje. Zanima me tudi: Kdaj bodo prebivalci Občine Šmartno pri Litiji oziroma tam živeči stanovalci doživeli, da bomo dejansko začeli s sanacijo tega odlagališča? Kar bi bilo najbolj priporočljivo in primerno, je seveda, da se vse skupaj odpelje iz te prelepe doline ali pa da se opravi sanacijski postopek, tako kot je bilo tudi predvideno in denar v proračunu namenjen.
Hvala lepa.  Gospod minister, beseda je vaša, izvolite.
Simon Zajc
Hvala za vprašanje.  Pa se res že nekaj časa o Rakovniku pogovarjava. Najprej bi mogoče šel širše, potem pa direktno na vaše vprašanje. V naslednjem letu bomo mi pripeljali k vam na vaše mize nov zakon o varstvu okolja, kjer se bomo posebej lotili tudi degradiranih območij oziroma v preteklosti onesnaženih področij. Teh področij je v Sloveniji zelo veliko in njihova sanacija bo izjemno draga. Moramo se zavedati, da recimo ena sanacija takega odlagališča ni poceni, imamo pa takih in podobnih primerov po Sloveniji vse polno. Sami ste omenili Celjsko kotlino, kjer bomo začeli zdaj s sanacijo vrtcev, kar se nam zdi najbolj pomembno. Tam je država vstopila, tudi na pobudo poslanke Sluga, ravno zaradi tega, da začnemo nekaj delati. Naši najmlajši, lahko se strinjamo, so res najbolj primerna točka za začetek. V Mežici že imamo odlok, bomo še naprej tudi izvajali te ukrepe.  Ampak za naprej, kar želimo narediti, je pa to. Moj predlog bo, da bomo spremenili namembnost in tudi vire zdajšnjega podnebnega sklada, da bomo v ta sklad pripeljali še denar iz nekaterih drugih virov in da bo ta sklad financiral to, kar je recimo vprašanje tega vprašanja, torej sanacijo v preteklosti onesnaženih območij. Za to sanacijo je zelo pomembno, da imamo mi stalen in zagotovljen vir, ki ni odvisen od vsakokratnih problemov, ki jih imamo, ko sestavljamo proračun. Ker sanacije takih območij so vedno dolgoletne in drage, kar pomeni, da ko jih načrtuješ, je dobro vedeti, da imaš ta sredstva zagotovljena. In to bo ena od glavnih sprememb, ki bodo v prihodnosti omogočale to, da bomo lahko zanesljivo in vztrajno taka območja tudi sanirali. Glede Rakovnika sem rekel, da bom prišel na ogled, in tudi bom, to še drži. Mislim, da se v prihodnjem mesecu pri vas oglasim. Kaj smo zdaj naredili na tem področju? Krovno pogodbo smo že podpisali s podjetjem Infra in ono bo od zdaj naprej zadolženo za to odlagališče. Upam, da roku enega tedna podpišemo prvo letno pogodbo. Namreč, vsako leto bomo z njimi podpisali pogodbo, kaj vse morajo izvajati, tako da bo Infra na odlagališču Rakovnik začela letos delati. Za ta namen imamo v letošnjem proračunu namenjenih 81 tisoč evrov. To, kar bodo morali delati v tem letu, je izgradnja zaščitne mreže, izgradnja in sanacija dostopne poti z dostopi do ureditev na območju odlagališča Rakovnik, izvajanje rednih pregledov na terenu in monitoring, tablo bodo morali namestiti, odvažati bodo morali še naprej izcedno vodo. Torej, ven morajo iti javni razpisi za vse monitoringe in zdajšnje stanje je treba ugotoviti, to se pravi, na podlagi česa bodo delali, in potem priprava letnega poročila za Arso in za MOP. Potem pa vsako leto znova pogodba, kaj točno morajo početi. Mi bomo zagotavljali sredstva za to, da se končno tudi z odlagališčem Rakovnik upravlja oziroma se ga sanira tako, kot je treba, da ne bo več strahu okoliških prebivalcev, kaj se dogaja z njimi.
Hvala lepa. Poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora, izvolite.
Hvala lepa za odgovor, minister. Spodbudne novice, ampak kljub temu sem želel mogoče še malo bolj natančen podatek. Takrat je bilo rečeno, da bo ta sanacija stala okrog 9 ali 10 milijonov evrov. To je bilo nekje, ti podatki so bili slišani. Kompletni odvoz, če bi vse skupaj odpeljali, bi pa okrog, smo rekli, ne vem, 50 ali 60 milijonov, kar neka visoka številka. Kakšne velike, prave sežigalnice v Sloveniji še nimamo, odvoz teh odpadkov na Dunaj bi verjetno bil res drag. Bilo je rečeno, da bo izdelan nov izračun, koliko bi to stalo. Ampak kljub temu me zanimajo mogoče še malo bolj natančni podatki: Kdaj konkretno – dobro, zdaj ste rekli, da čez nekaj dni, prišli boste tudi z ekipo obiskat to odlagališče – in v kakšni obliki se bo saniralo to odlagališče?  Infra oziroma ta upravljavec bo verjetno dobil, ne vem, izvajalce ali podizvajalce ali je to že sam sposoben delati, jaz tega podjetja oziroma tega upravljavca ne poznam. Mi imamo tam doma tudi dobra, velika domača gradbena podjetja, ki bi verjetno to s srcem in z dušo naredila za ljudi in za občine. Naj omenim podjetje Trgograd. Ampak verjamem, da bodo razpisi in tako naprej. Upam, da ne bo prišel to izvajat kdo, ki bo to naredil samo zato, da bo pobral denar. Jaz bi samo pokazal, kako izgledajo te izcedne vode. Zanima me: Kdaj so bile nazadnje te izcedne vode odpeljane iz tega zbiralnika, te težke kovine, kadmij, krom, nikelj, sulfid, dušik in celo cianid? Tukaj notri se vse to zbira, blazno smrdi in teče na vseh koncih ven v naravo, onesnažuje travnike, tam zraven so pašniki, njive, zraven živijo ljudje, majhni otroci, tukaj hodijo ljudje po gozdu, na sprehod in tako naprej. Zanima me tudi: Ali se to še odvaža ali se je nehalo?  Na to sem želel tudi konkreten odgovor, če lahko. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala. Morate razumeti, da čisto v podrobnosti ne poznam oziroma nimam ažurnih podatkov, ampak če se strinjate, ko pridem k vam dol na obisk, vam razložimo takrat z ekipo, kako bo vse potekalo. Za te izcedne vode se mora pa že v letošnjem letu, zdajle po podpisu letne pogodbe, ki pričakujem, da bo v naslednjem tednu podpisana, odvoz začeti izvajati po tem planu, potem pa za vsako leto sproti. Glede analiz, ki so bile narejene tudi glede stroškov, koliko bi stalo, če to vse odpeljemo. Če imam prav v spominu, je bilo takrat ocenjeno na 60 milijonov, ampak mislim, da sam odvoz ni smiseln, je predrag. Kar moramo mi zagotoviti, je, da se s tem odlagališčem tako upravlja, da nima vpliva na okolje. Najprej so pa te vode. Ampak če se strinjate, v kratkem, ko pridem k vam, bi potem takrat predstavili širše pa bolj podrobno. Če vam je to v redu, drugače pa lahko tudi pisno, če vam je to lažje.
Hvala lepa. Postopkovno ima gospod poslanec. Izvolite.
Hvala še enkrat za ta dodatna pojasnila. Zanje se seveda zahvaljujem in se že nadejamo vašega obiska, ker vemo, da če pride minister to sam na teren pogledat, ali pa ministrica, se potem mogoče lažje kaj še hitreje premakne ali pa tudi mogoče kasneje. Če se še pojavijo kakšna vprašanja, dileme, je potem tudi lažje to razumeti in tudi lažje ukrepati. Vseeno bom še enkrat pokazal, kako to izgleda, za tiste, ki morda ne vedo, kako se te smrdljive izcedne vode tukaj zbirajo in potem iztekajo ven. Monitoring se verjetno tudi ne izvaja že dolgo časa, kajti če pogledamo ta hrib zadaj, kjer je več kot 60 tisoč ton teh odpadkov, je popolnoma zaraščen z nekim grmovjem; fitoremediacija ne funkcionira, tisto, kar so nekoč nasadili. Tako je ta hrib zdaj v bistvu že popolnoma zaraščen z nekim drevjem, ki seveda ni fitoremediacija. Če še pokažem, tudi v dokaz, da monitoring ne obstaja, tukaj ne more več nobeden od inšpektorjev, ki so včasih redno hodili, priti blizu bazenu z izcednimi vodami, ki se iztekajo ven, kajti je tudi popolnoma zaraščeno. Jaz v škornjih nisem mogel priti okrog, tako da je to to. Za to, da se izcedne vode ne odvažajo, kar je Kemis počel do pred kratkim, je pa tukaj še en dokaz, to je drevo, ki je že nekaj mesecev podrto čez to cesto, ki vodi v Rakovnik. Tukaj čez cesto leži že kar precej časa in vidite, da tukaj notri moj avto komaj gre skozi to luknjo. Noben tovornjak ali kaj podobnega s cisterno pa 100-procentno ne more. Tako da je to dokaz, da se te vode ne odvažajo več in se pač tam iztekajo. Dejansko prihaja vsakodnevno do velikega onesnaževanja narave, torej ogrožanja zdravja ljudi in seveda tudi živali. Zato je res tisti skrajni zadnji čas, da se dejansko na tem področju tudi nekaj naredi. Po toliko letih opozarjanja mislim, da je res skrajni čas. Jaz vam seveda verjamem, da se bo to, kar ste zdaj povedali, dejansko tudi zgodilo, vključno z vašim obiskom in pa z začetkom te sanacije, ki jo res vsi pričakujemo.  Ker pa mogoče malo, v narekovajih, še ne verjamem čisto in ker se mi zdi problematika dejansko zelo kritična, ker gre tukaj za ljudi, za zdravje, bi vseeno predlagal, da se v skladu s poslovnikom na naslednji seji opravi tudi razprava tukaj v Državnem zboru. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod poslanec. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj. Nadaljujemo s poslanskim vprašanjem, ki ga bo postavil gospod Željko Cigler, in sicer ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek. Izvolite.
Spoštovani! Spoštovana gospa ministrica! Vprašanje je vezano na tretjo razvojno os, odsek A1–Velenje, in razliko o ocenjeni investicijski vrednosti med variantama F2 in F6, ki ste jo vi podali na zadnji Komisiji za nadzor javnih financ, in sicer da je F2-2 ocenjena na 596 milijonov in F6 na 616 milijonov, torej 20 milijonov več. Obljubili ste tudi, da boste prinesli v 14 dneh finančno konstrukcijo, vendar v oči zbode dejstvo, da gre le za 3-procentno razliko v ocenjeni vrednosti, kar pa pomeni, da so enostavnejši objekti na trasi F6 bodisi izhodiščno višje ocenjeni in s tem dražji bodisi je tudi upoštevan odsek, da poteka F6 preko Kronovega v smeri Velenje sever–Gaberke–priključek Škale.  Prosim za pojasnilo: Za kateri odsek trase F6 natančno gre? Dalje. Promet, cirka 9 tisoč vozil dnevno v smeri iz Koroške skozi Hudo luknjo je os prometa proti jugu in potem nazaj povratno proti severu. Prometne študije morajo za novo povezavo upoštevati ta koridor, saj v nasprotnem padejo vsi prometno obremenitveni izračuni in simulacije. Če na primer trase potekajo na drugem koridorju, kot je v primeru Škale–Gaberke–Podgorje. Drugič. Rad bi tole rekel. Dolžina odseka F6 in F2-2 iz te ocene ni razvidna, zaradi česar lahko nastanejo velika odstopanja v ocenjeni vrednosti, kar jaz osebno sumim. Zahtevnost objektov na varianti F2-2 je namreč mnogo večja kot na F6, govorimo o tunelih, o viaduktih in tako naprej, kar pomeni, da za kilometer dolžine ne moremo pričakovati višjih ocen vrednosti trase F6. Priključek F6 se izvede od Arje vasi do Črnove, to je pod Bevčami, pred Velenjem. Gospa ministrica, prosim, da pojasnite: Kakšna bi bila investicijska vrednost štiripasovne ceste F6 samo na tem odseku? Ta odsek je z vidika povprečnega dnevnega števila vozil še vedno najbolj obremenjen, to je okoli 17 tisoč. In v naslednjih fazi je potrebno najprej presoditi učinke take nove povezave od Velenja do Arje vasi in na promet skozi Hudo luknjo. Bistveni problem, ki danes vpliva na teh 17 tisoč vozil, je namreč odsotnost vzhodne velenjske obvoznice, ki bi po projektih potekala v obliki predora mimo Bevč proti nekdanjemu Vegradu v dolino Pake. S to razbremenitvijo pa odpade potreba po koroškem odseku hitre ceste od Gabrka do Slovenj Gradca. Hvala.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala.  Kot ste že povedali, imamo na neki način nalogo, da vam posredujemo dokumente iz leta 2008, ki na Ministrstvu za infrastrukturo, verjamem, še vedno morajo obstajati. Številke, ki sem jih povedala zadnjič, vi ste jih danes ponovili, so edine številke, s katerimi jaz kot ministrica razpolagam. To je dejstvo. In dejstvo je, da je trasa, o kateri govorite vi, na podlagi študije variant za 20 milijonov dražja. Nisem delala te študije variant, verjamem, da so jo pripravljali strokovnjaki, tako da vam bomo v roku, ki je bil zahtevan, te podatke tudi zagotovili. Ampak pomembno se mi zdi poudariti nekaj, kar sem tudi na Komisiji za nadzor javnih financ povedala. Če bomo mi začeli, zaenkrat se samo pogovarjamo, ampak če bo padla odločitev, da gremo traso v tem spodnjem delu severnega dela spreminjat, potem je treba projekt ustaviti. To je dejstvo. In jaz sem predlagala, da nekdo od vas predlaga Državnemu zboru sklep, da se ta projekt ustavi in gremo stvari gledat na novo. Ministrstvo za infrastrukturo v tem trenutku vse svoje aktivnosti skupaj z Darsom izvaja na podlagi sprejetih dokumentov, in to je dejstvo. To je dejstvo. In če želimo traso spreminjati, je treba projekt ustaviti, pogledati na novo, na žalost pa je v naši državi tako, da nova umestitev – ali pa, ta obstoječa umestitev je pač trajala več kot deset let. Tako je to v naši državi in verjetno bo sprememba terjala, če nismo zelo optimistični ali pa če smo zelo optimistični, neko enako dolgo obdobje. In vprašanje, če bodo s to traso vsi zadovoljni, z novo govorim. Vprašanje, če bodo z novo traso vsi zadovoljni. Tako da vse dokumente, ki jih imamo na ministrstvu v povezavi s temi študijami variant, absolutno boste dobili, o tem ni nobenega dvoma.  Ampak sredi poteka investicije – razpisi so zunaj, Ustavno sodišče je povedalo, da je bil postopek vpeljan tako, kot je potrebno, skladno z ustavo – stvari spreminjati, brez da projekt ustavite, potem smo pa v zgodbi Teš 6, s katero imate tudi vi velike probleme in tudi sama osebno mislim, da je to ena od večjih katastrof naše države. Ampak ne more se investicija izvajati, potem pa mi vmes še malo rišemo pa prestavljamo trase, naj bo na željo poslanca, naj bo na željo ministrice, naj bo na željo ljudi. Jaz se zavedam, da so ti infrastrukturni projekti, še posebej pa tako veliki, kot je tretja razvojna os, za tiste, ki se jih zelo blizu dotikajo, problem, vam pa lahko povem, da me na cesti ustavijo tudi ljudje, ki povedo, da gre ta trasa zelo zelo blizu, mimo njihove hiše, pa razumejo. Govorim o tem spodnjem odseku. Pa razumejo, da je nekje treba narediti piko. Država je to piko naredila, nisem jaz izbirala te trase, to vsakič znova poudarjam. Leta 2017 je bila res zadnja pika pika narejena, tako da številke so takšne, kot ste povedali, 20 milijonov je dražja trasa, ki jo zagovarjate vi, na isti osnovi, to so študije variant, dobite podatke, glede vsega ostalega pa zdaj mislim, da se že malo ponavljam. Če želimo iti po novem, Državni zbor seveda ima to pravico, da reče ne, gremo iskat novo varianto, potem bomo, ko bo ta sklep sprejet, tudi mi vse svoje aktivnosti ustavili, ljudem bo treba povedati, da bodo še naslednjih deset let čakali na to cesto, ampak to je to. V teku investicije se pa kar tako na pamet stvari res ne da oziroma se vsaj ne bi smelo dati spreminjati.
Hvala lepa.  Gospod poslanec ima zahtevo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala.  Spoštovana gospa ministrica, nič ne gre za delati na pamet pa postavljanje vprašanj, ki se ponavljajo. Gre za to, da se postavlja vprašanje, ali je ta cesta umeščena v prostor skladno z Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, ki jo je sprejel ta državni zbor novembra 2016 in v kateri piše: »Z dnem uveljavitve tega nacionalnega programa se preneha uporabljati Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji iz leta 2004.« O tem vam govorim. Rad bi pa rekel, da je konec leta 2016 prenehal veljati nacionalni prometni model. Zanima me: Ali ste na Ministrstvu za infrastrukturo pridobili novelirano študijo s strani DRI, Družbe za razvoj infrastrukture, ki je po zakonu pooblaščena za pripravo teh podatkov?  Ali ste na osnovi noveliranih podatkov, kar ste po zakonu tudi dolžni narediti, preverili dosedanje projektne rešitve, ki so lahko zaradi novih ugotovitev bistveno drugačne, in odpravili nekatere potrebe, ocenjene v preteklosti?  Namreč če je morda štiripasovna hitra cesta na relaciji Arja vas–Velenje še na spodnji meji upravičenosti po pretoku vozil, je severni odsek od Velenja do Slovenj Gradca absolutno neupravičen za štiripasovnico in namesto tega je, kot je predlagala medresorska delovna skupina že 2011. leta, primerna rekonstrukcija in nadgradnja obstoječe ceste v hitro dvopasovno cesto z izvennivojskimi križanji. Korošci bi že zdavnaj lahko dobili to cesto, ki jim je potrebna, in tudi za državo je pomembna, najhitreje izvedljiva in okolju najprijaznejša bi bila varianta hitre ceste, ki bi hkrati privarčevala stotine milijonov za druge investicijske projekte, v kolikor bi se upoštevalo to strokovno mnenje, kje bi ta cesta šla. Hvala.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, izvolite, imate besedo.
Alenka Bratušek
Verjamem, da veste, da je Dars investitor v tem primeru. Investicijski program se je pripravljal na družbi Dars. Kot sem povedala, je bil 2017 sprejet državni prostorski načrt za to cesto, mislim, da je bil december 2017. Zato vam pravim, da se stvari dogajajo na podlagi sprejetih dokumentov. Če vi ocenjujete, da si Korošci te ceste ne zaslužijo, je ne potrebujejo, da bi morali biti zadovoljni z dvopasovnico – prav, jim boste povedali. Jaz mislim, da Korošci niso drugorazredni državljani in da imajo tudi oni pravico hitreje priti po Sloveniji do glavnega mesta kot pa preko Avstrije. Ker marsikdo se zdaj pač preko Avstrije in Jezerskega skozi Kranj vozi v glavno mesto. Če imamo zato državo, da imamo tudi drugo-, tretje-, četrtorazredne državljane, za katere vi ocenjujete, da takšne cestne povezave, kot jo tisti ob avtocestnem križu imamo, ne potrebujejo, jim boste pač to morali sami povedati. Moja naloge je, da delam, kot sem povedala, zakonito, po pravilih. V tem trenutku tako ministrstvo kot družba za avtoceste delajo na podlagi sprejetih dokumentov. Če mislite, da je drugače, predlagajte spremembo, predlagajte ustavitev tega projekta, pa bomo potem iskali ali pa bodo iskali nove rešitve, ki bodo vsekakor dolgo dolgotrajne.
Hvala lepa.  Postopkovni predlog ima gospod Cigler.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovana gospa ministrica, hvala za vaš odgovor, vendar, ali sem bil nejasen ali pa me niste razumeli. Odgovarjali ste popolnoma druge stvari. Jaz sem vas opozoril na legalno in legitimno podlago, iz katere bi se mogla ta hitra povezava za Korošce čim prej zgraditi. Ker nisem zadovoljen z odgovorom, predlagam, da se obravnava opravi na seji Državnega zbora. Hvala lepa.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj. Nadaljujemo z vprašanji. Gospod Jožef Lenart bo postavil vprašanje ministru za zdravje gospodu Alešu Šabedru, ki je danes odsoten, zato prosim poslanca, da pove, ali želi ustni ali pisni odgovor.
Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovani gostje, gospodje ministri in ministrica, kolegice poslanke in kolegi poslanci, lep pozdrav! Za ministra za zdravje gospoda Aleša Šabedra imam naslednje vprašanje. Najprej moram reči, da spoštujem vaš pogum, ki ste ga pokazali, ko ste nastopili svojo funkcijo v dobri veri reševanja opešanega slovenskega zdravstvenega sistema. Od nastopa mandata do danes ste naredili že nekaj korakov v smeri izboljšanja sistema kakovosti in zdravstvene varnosti za nas kot paciente, a vidnih rezultatov zaenkrat še ni. Nedavno je na dan prišla nova afera, povezana s koncesionarji okulističnih ambulant, ki paciente, uporabnike ambulante, ki ima javno vlogo zagotavljanja zdravstvene storitve, napotujejo v lastne zasebne optike po nakup novih korekcijskih očal. Koncesionarji so sicer zdravniki, ki delajo v lastnem podjetju, a po tem, ko so sklenili koncesijsko pogodbo z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so postali tudi del javnega zdravstva. Dogajajo se številne nepravilnosti, ki nakazujejo celo na korupcijska tveganja, tako pri splošnih zdravstvenih ambulantah v lokalnih skupnostih kot v omenjenih okulističnih ordinacijah. Zdravniki svoje javne službe ne bi smeli izkoriščati tako, da na svojih pacientih, ki so jih pregledali in jim tudi izdali naročilnice, tržijo zdravstvene pripomočke v svojih zasebnih trgovinah.  Spoštovanega ministra sprašujem: Kakšen je nadzor nad delom koncesionarjev v javnem zdravstvu?  Kajti dogaja se vam preveč nepravilnosti in okoriščanja.  Zanima me tudi: Kdo spremlja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za opravljanje koncesije v zdravstvu za zasebnika, enako kot takrat, ko jo je pridobil, tudi ves čas trajanja koncesije? Kdo izvaja in kakšen je nadzor nad delom zdravnikov koncesionarjev ter zdravnikov, zaposlenih pri koncesionarjih, da je zdravstvena storitev ves čas trajanja koncesijske pogodbe kakovostna, pravočasna, brezplačna in dostopna za vse državljane? Kdo lahko odvzame koncesijo zaradi neizpolnjevanja pogojev? Koliko koncesij za opravljanje zdravstvene storitve je bilo zaradi neizpolnjevanja pogojev zanje odvzetih od januarja 2018 do danes?  Prosim, da v skladu s Poslovnikom Državnega zbora naslovljeni minister odgovori na moje poslansko vprašanje ustno na naslednji seji Državnega zbora. Hvala.
Hvala lepa. Velja.  Naslednji bo postavil poslansko vprašanje gospod Jožef Horvat, in sicer ministru za okolje in prostor gospodu Simonu Zajcu.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani minister za okolje gospod Simon Zajc! V tem mandatu smo imeli že kar nekaj kvalitetnih razprav na temo eksploatacije izrabe geotermalnega potenciala zemlje. Še posebej je ta potencial velik na območju statistične regije Pomurje in povsem normalno je, da v času samostojne Slovenije praktično vse razvojne strategije Pomurja govorijo o uporabi geotermalne energije oziroma geotermalne vode. Ta zadeva je seveda aktualna tudi v smislu naših zavez, okoljski zavez, podnebnih zavez, torej konkretno v kontekstu Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Ampak, gospod minister, v zadnjem času se nekatere gospodarske družbe v Pomurju soočajo z grožnjami in tudi z že izdanimi odločbami Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor o prepovedi obratovanja podjetij, ki izkoriščajo rabo geotermalne vode oziroma geotermalne energije. Ne bom našteval teh gospodarskih družb, ker jih poznate in so, lahko rečem, zgodbe o uspehu. Mi smo v teh razvojnih strategijah tudi napisali, da je pač geotermalna energija tista konkurenčna prednost, tisto naravno bogastvo za statistično regijo Pomurje, upam, da enkrat tudi pokrajino Pomurje, in smo povsem normalno razvoj gradili na tem potencialu.  Gospod minister, najbrž se strinjava, da takšno ravnanje državnih institucij odganja tudi zainteresirane investitorje za nekaj 10-milijonske naložbe. O tej akutni problematiki sta na skupni seji razpravljala tudi nedavno, konec avgusta, Svet Pomurske razvojne regije in Razvojni svet pomurske regije ter na predsednika Vlade Republike Slovenije naslovila ustrezne sklepe oziroma zahteve. Ključna zahteva je sprememba neživljenjskih določb Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V zvezi z izvajanjem te omenjene uredbe je tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki pozna to problematiko, zaznalo težave pri zavezancih, ki odvajajo odpadne vode vodotokom s srednjim malim pretokom en liter na sekundo. Gospod minister, zanima me: Ali je vaše ministrstvo že pristopilo k spremembam oziroma dopolnitvam uredbe? Če da, v kateri smeri gredo te spremembe oziroma dopolnitve? Ali zavezanci lahko računajo na omilitev zahtev?  Hvala za vaš odgovor.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Mogoče bi se najprej lotil naše inšpekcije. Tudi sam sem bil v določenih primerih kritik inšpekcijskih odločb in inšpekcijskega dela v preteklosti, ampak zdaj jih bom pa vzel v bran. Namreč, vedno ko pride do kakšnega problema, do situacije, kjer se soočimo s posledicami kakšnega nepravilnega ravnanja, ogrožanja podtalnice, ogrožanja okolja nasploh, se vprašamo, kaj je pa počela inšpekcija. Moram povedati, inšpekcija je tisti organ, ki seveda pride na koncu. Inšpekcija je zadolžena za to, da če ugotovi, da nekdo ne ravna v skladu s pravili, v skladu z zakonodajo, ukrepa. Mislim, da se vsi strinjamo, da je čas, da na področju prostora, na področju okolja začnemo delati – kako bi temu rekel malo bolj konkretno? – red. Da vsi, ki vstopajo na naš prostor in želijo delovati, vedo, da imamo pravila in da bo država v okviru svojih pristojnosti poskrbela tudi za to, da se ta pravila upoštevajo. V tem smislu je prav, da ko inšpektor ugotovi, da nekdo krši določilo, temu na podlagi teh ugotovitev izda odločbo. Zdaj, kakšna je ta odločba, kako postopna je – seveda, v vsakem posameznem primeru je treba upoštevati tudi to postopnost. Ampak na koncu mora biti cilj države ta, da vsi spoštujemo red, pravila, ki smo si jih v tej sobi določili ali potem v podzakonskih aktih. Sama trajnostna raba vode je za Slovenijo seveda priložnost in mislim, da je prav, da jo izkoristimo. Trajnostna raba pomeni to, da imamo trajnostni razvoj, da se gospodarstvo razvija ob tem, da hkratno skrbimo za to, da zaščitimo tudi okolje. Namreč ko nam enkrat spodleti v tem delu, da ne znamo zaščititi okolja, imamo potem vprašanja in probleme, na katere sem odgovarjal malo prej gospodu Doblekarju, ko imamo problem v okolju in je treba posledice naših ravnanj sanirati. Mislim, da oboje lahko hkrati dosežemo, torej, lahko dosežemo gospodarski razvoj in hkrati skrbimo tudi za naše okolje.  Kar se tiče dotične uredbe. Že ko ste imeli sejo kmetijstva v tem mandatu, se je sprejel sklep, da se ustanovi skupina, znotraj katere deluje tudi naše ministrstvo. V tem mesecu so se že prvič sestali, mi pa smo že prej začeli s pripravami na to, da se ta uredba temeljito pogleda, da se naredi analiza, kje lahko popravimo oziroma jo naredimo bolj življenjsko. Ampak ob predpogoju, da ne poslabšamo varovanja okolja. Mislim, da je to naš skupni cilj. Se pa strinjam, da moramo zelo resno, in to tudi počnemo, tista naša določila in predpise, ki niso smiselni v smislu življenjskosti in doseganja ciljev, spremeniti. Cilje varovanja okolja lahko dosežemo, kot se midva, mislim da, strinjava, tudi če smo nekoliko bolj življenjski, in k temu smo tudi usmerjeni zdaj v tem času.
Hvala lepa.  Gospod Horvat imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala. Gospod minister, na neki način ste me potolažili in soglašam z marsikatero od vaših izjav. Moje vprašanje sploh ni šlo v tej smeri, da bi kritiziral inšpekcijske službe, bog ne daj, ne smem jih. Uredba je uredba, je dokument, ki ga je sprejela Vlada in ga je treba absolutno spoštovati. Sva pa skupaj, ko govorimo o neživljenjskih določbah. Najbrž zdaj poslušalci, gledalci, ki nas spremljajo, ne vedo, o čem govoriva. Midva veva, da je ena od neživljenjskih določb omenjene uredbe tudi ta, da na primer tisti, ki uporablja geotermalno vodo, recimo neke toplice – vsi poznate Moravske toplice ali katerekoli druge, Moravske so tukaj zgolj kot primer, odvajajo potem tisto vodo, ki je izkoriščena, zdaj, poleti, v neki potok, ki pa je seveda skoraj suh oziroma je pretok okrog liter na sekundo, s temperaturo 13 °C. 13 stopinj v sredini avgusta. Gorvodno, na primer, je temperatura vode v tem potoku 28°. Tu gotovo ne gre za neko res življenjsko določbo.  Sem za to, da se naši zakoni, naše uredbe, torej naš pravni red na področju varovanja okolja pripravlja znotraj evropskega okvira. Ker sicer, če smo mi bolj papeški od papeža, kar običajno smo, izgubljamo konkurenčno prednost. Na Hrvaškem se da, na Madžarskem se da, v Sloveniji se ne da. In res, meni bo zelo težko, zelo žal, če bo moral investitor, velik švedski gigant, oditi, ker imamo takšne določbe. Tako da vas res prosim, da tukaj čim prej naredite korake v smeri odpravljanja neživljenjskih določb omenjene uredbe. In na drugi strani, poglejte, ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi zdaj vaš strankarski šef – jaz verjamem, da si bosta na tem področju podala roke in dejansko zadevo izpeljala tako, kot je tudi potrebno. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Ja, saj se dobro razumeva, to mi je všeč. Tako je. Mi v primeru, da se ne držimo pravil, ne moramo pričakovati, da bo pa država spreminjala ta pravila, ker smo mogoče v preteklosti zamudili. Zato še enkrat. Tisti, ki se držijo pravil, nimajo težav z našo inšpekcijo nasploh, tisti, ki se pa ne, ki pa mogoče iščejo neke drugačne poti, pa prej ali slej seveda trčijo ob neko oviro, preko katere se ne da, ker je naša zakonodaja dokaj jasna. Kar si jaz želim, in na tem res intenzivno delamo, je to, da imajo naša podjetja pri nas, ko želijo investirati, zelo predvidljivo okolje. To pa iz mojega resorja pomeni to, in na tem v tem trenutku največ delamo, da postopki pri nas hitro tečejo. Naša glavna usmeritev pri izboljšavi tega okolja so trenutno naši napori na Agenciji za okolje, kjer bomo v pol leta vse zaostanke, ki jih imamo na predhodnih postopkih, umaknili, jih ne bo več. Potem pa gremo naprej. Trenutno imamo vseh različnih zamud na raznih postopkih nekaj čez 400, nekje polovica jih je na predhodnih postopkih. Ampak te zamude bomo v pol leta odpravili, potem pa naprej. Ker tisto, kar podjetja, se mi zdi, da najbolj potrebujejo od nas, je to, da smo hitri, učinkoviti, ampak – to tudi sami gospodarstveniki povedo, da – nimajo težav zadostiti našim pogojem in varstvu okolja, ker je tudi za njih pomembno, da delujejo v zdravem okolju. To je smer, v katero delujemo, in je tisto, kjer naš sistem izboljšujemo. O sami neživljenjskosti se pa strinjam z vami. Tam, kjer ni smiselna in kjer lahko še vedno skrbimo za to, da imamo zaščiteno okolje, neživljenjskosti, kot je tista, ki ste jo omenili – to je treba popraviti.
Hvala lepa. Gospod Horvat, imate postopkovni predlog, izvolite.
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Izkoriščam poslovniško določilo. Ne zato, ker ne bi bil zadovoljen z odgovorom ministra, ampak mislim, da bi državni zbor moral opraviti razpravo, ki zadeva moje vprašanje in odgovor ministra Simona Zajca, ker gre za izjemno pomembno področje. Res je, mi smo ga dobro odprli na odboru za kmetijstvo, ki ga vodi kolega Franc Breznik, ampak ene anomalije pa so dejansko takšne in Vlada je tista, ki mora dati natančne odgovore, kakšni bodo naši razvojni dokumenti, konkretno Pomurja ali pa tudi, kar se geotermije tiče, za celotno Slovenijo v prihodnje. Namreč, Geološki zavod Slovenije, organizacija, kjer je doma stroka, ugotavlja, da na področju Pomurja upadajo tlaki in gladina termalne vode. Jaz ne morem politično polemizirati, bog ne daj, z Geološkim zavodom, ampak če so to dejstva, potem nam je treba zelo jasno povedati, kakšne so rešitve. Ena je takšna, da na geotermiji ne gradimo naprej našega gospodarstva, da torej to ni več konkurenčna prednost, drugo so reinjekcije.  O tem danes nisva imela časa razpravljati, ampak pri reinjekcijah je problem. Poznam zelo uspešno zgodbo, zelo uspešno podjetje, ki proizvaja odličen paradižnik v Prekmurju. Prijavili so se na razpis za reinjekcijsko vrtino, ker naj bi to prispevalo k temu, da ne bi padali tlaki in gladina, čeprav nikjer nisem zasledil, da bi to bilo strokovno dokazano. Potem ministrstvo za okolje in prostor v prejšnjem mandatu molči dve leti, nakar dobi podjetje aneks k pogodbi in dobi, mislim da, pet mesecev časa za izvedbo reinjekcijske vrtine. Tega ni možno izvesti. In so enostavno tisti denar, ki jim je bil za to že dodeljen, morali vrniti. Druga zadeva. Geotermalna energija kot energija pri vseh teh stroških, če zdaj upoštevamo še reinjekcijo, če merimo, ne vem, kilovatno uro ali pa megavatno uro, dejansko pridemo na ceno električne energije oziroma toplotne energije, ki jo pridobivamo s tem, da kurimo kurilno olje. Tako da to potem ni več neka konkurenčna prednost. In še nekaj bi morali tudi odpreti in si odgovoriti na vprašanje – če iz Pomurja država dobi v državno blagajno približno milijon in pol iz naslova koncesij, potem bi bilo korektno, da to Vlada dejansko, pa država, vloži nazaj, konkretno za reinjekcijske vrtine.  Torej, veliko je razlogov, kolegice in kolegi, da na glasovanju ta moj proceduralni predlog dobi podporo. Govorimo ne nazadnje in še enkrat tudi o zelo pomembnem dokumentu, to je Nacionalni energetski in podnebni načrt. In da vidimo, ali je geotermija tam pomembna ali pa jo bomo brisali. Hvala lepa.
Hvala. Čas je potekel. O vašem predlogu bomo odločali jutri v okviru glasovanj. Naslednje vprašanje bo postavil mag. Marko Pogačnik, in sicer ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek ter ministru za okolje in prostor gospodu Simonu Zajcu. Izvolite.
Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo. Spoštovana ministrica, spoštovani minister! V nadaljevanju bi vam rad zastavil vprašanje v zvezi z izgradnjo obvoznice Želodnik–Mengeš–Vodice. Konkretno me zanima odsek Žeje–Vodice.  Dejstvo je, da se na to obvoznico čaka že približno 20 let. Dejstvo je, da so občani Vodic že štirikrat javno protestirali, zakaj do te izgradnje odseka Žeje–Vodice še vedno ni prišlo. Na podlagi izvedenih prometnih študij in predhodnih sestankov na temo prometne varnosti v naselju Vodice je bilo v letu 2017 z bivšim ministrom za infrastrukturo dr. Petrom Gašperšičem in predstavniki Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji dogovorjeno, da se projekt prioritetno umesti v proračun Republike Slovenije, šestletni operativni načrt vlaganj v promet oziroma prometno infrastrukturo Republike Slovenije in poslovni načrt Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki je v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo pristojna za izgradnjo obvoznice Vodice.  Predstavniki državnih institucij so podprli skupni cilj, da bodo v letu 2018 pripravljene pravne podlage in pridobljena potrebna dokumentacija, v letu 2019 pa se bo pričelo z izgradnjo obvozne ceste na odseku Žeje–Vodice, do česar žal ni prišlo. Po zadnjih pridobljenih podatkih naj bi se zapletlo pri pridobivanju dovoljenj oziroma soglasij in gradbenega dovoljenja, presoji vplivov na okolje, čeprav so bila vsa dovoljenja in soglasja pridobljena že v letu 2011 in je projekt za gradbeno dovoljenje že izdelan. Zaradi neaktivnosti države pri izgradnji ceste so soglasja in dovoljenja potekla, v prostoru pa se poleg povečanega prometa skozi naselje ni spremenilo skoraj nič. Jaz ne bom napadel, ampak jaz mislim, da je korektno tudi do občanov Vodic in pa predvsem vseh ostalih, ki jim bo ta izgradnja obvoznice omogočila bistveno hitrejši in bistveno varnejši pretok prometa. Pričakujem od pristojnih ministrov konkreten odgovor. Hvala.
Hvala lepa. Besedo želi najprej gospa ministrica. Izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala. Hvala za vprašanje. Gre za pomembno cestno povezavo, da ne rečem problematično. Tega jaz mislim, da se in na Ministrstvu za infrastrukturo in na Ministrstvu za okolje in prostor zavedamo. Gre za tri odseke, Želodnik–Mengeš z obvoznico Mengeš, Mengeš–Žeje in Žeje–Vodice. Ker ste tudi sami rekli, da vas ta zadnja najbolj zanima, se bom osredotočila na to, se pravi na odsek Žeje–Vodice. Za ta odsek je bila sprejeta uredba o državnem lokacijskem načrtu v letu 2007. V projektni dokumentaciji PGD, PZI je trasa obeh odsekov – prvi odsek je pa Mengeš–Žeje – razdeljena na štiri zaključene etape. Prva etapa Mengeš–Moste, druga etapa obvoznica Moste, tretja etapa Žeje–Vodice in četrta etapa obvoznica Vodice. Na tem delu je Dars že pridobil 99 % potrebnih zemljišč. Aktivnosti za izgradnjo obvoznice Vodice so razdeljene tako, da vodi Dars projekte do pridobitve gradbenega dovoljenja in odkupi vsa potrebna zemljišča, gradnja pa bo potem, zato ker bo to necestninska cesta, v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.  Za aktivno spremljanje stanja na projektu se redno sestaja operativna skupina, sestavljena iz predstavnikov Darsa, DRSI in občin Vodice ter Komenda. Za gradnjo obvoznice Vodice Dars v sklopu pridobivanja zemljišč izvaja prenos lege gradbene parcele in odkupovanje manjkajočih zemljišč. Kot sem že rekla, pridobljenih je 99 % zemljišč, tam, kjer je prenos lege gradbene parcele zaključen, na preostalem delu pa okvirno 97 % zemljišč. Manjka še sedem različnih parcel, od tega jih je šest v lasti Občine Vodice in so v postopku odobritve na občinskem svetu, ena pa v zasebni lasti. Zaključena je novelacija dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izdaja manjkajočega vodnega soglasja MOP Direkcije Republike Slovenije za vode je vezana na izid predhodnega postopka in posledično morebitno potrebno pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Pravzaprav smo zdaj prišli do tiste točke, kjer stvari stojijo in jaz lahko rečem – mislim, da je bil 29. ali pa 28. avgusta zadnji sestanek na to temo, tukaj bom pa prosila ministra za okolje, da me dopolni.
Simon Zajc
Okoljevarstveno soglasje je bilo že enkrat podano pa je potem poteklo, ker ga investitor takrat ni podaljšal. Zdaj je postopek predhodni, ki še teče in ga bolj konkretno v resnici ne bi komentiral, želim samo, da je čim prej zaključen. V tem postopku se bo ugotovilo, ali je glede na zdajšnje stanje potrebno ponovno okoljevarstveno soglasje ali ne, potem pa se bo naprej.  Bi pa en splošen komentar še povedal. Pri vseh teh umeščanjih v prostor se velikokrat potem pogledi obrnejo na naše ministrstvo, na našo direkcijo, na Agencijo za okolje in tako naprej. Mi se zavedamo, da velikokrat ne tečejo postopki dovolj hitro, ampak je treba še nekaj poudariti. Velik problem pri nas je tudi, kako so projekti pripravljeni in kakšne vloge so oddane, ali so vloge popolne ali niso popolne, ali so vsa soglasja pridobljena ali niso vsa soglasja pridobljena. Ta trenutek vlagamo velike napore ravno v to, da tudi izobrazimo tiste, ki so največji, ki največkrat vlagajo, ki imajo največ projektov, ki potem k nam pridejo na presoje ali pa v postopke izdajanja kakšnih soglasij. Namreč, zelo pomembno je, da tisti, ki investirajo, znajo pravilo pripraviti vloge, da vedo, na kaj se pripraviti, ker potem gre tudi delo pri nas hitreje. Ob ukrepih, ki jih delamo tudi na agenciji za to, da bodo hitreje odločali, da bo teh pozivov za dopolnitev manj in pa da ti pozivi ne gredo v nedogled, torej da mi ne podaljšujemo postopkov dve, tri leta. Ampak ko dvakrat ne dobimo tega, kar želimo, je pač potrebno reči, da očitno ta projekt ne bo šel naprej, ker ni dovolj resnosti. To so vsi tisti ukrepi, ki so potrebni, da do takih primerov, kot je bil ta, ne pride več, da se, ko je enkrat okoljevarstveno soglasje izdano, potem tudi gre v samo gradnjo.
Hvala lepa.  Zahtevo za dopolnitev odgovora imate, gospod poslanec. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Ministrica za infrastrukturo je potrdila tudi besede župana Vodic, to pomeni, zemljišča za projekt so pridobljena, izdelana je projektna dokumentacija, zagotovljena so sredstva v državnem proračunu. Problematika je pač na Ministrstvu za okolje in prostor. Dejstvo je, tudi vaš državni sekretar na ministrstvu je povedal, da je bilo okoljevarstveno soglasje za ta del izdano leta 2010 oziroma 2011, poteklo je potem leta 2015. Zanima me:  Kdo bo prevzel odgovornost na vašem ministrstvu, da to okoljevarstveno dovoljenje ni bilo podaljšano?  Ali so bili razlogi za to, da se ni podaljšalo?  Dejstvo je, da se okolje ni nič spremenilo od takrat, ko je bilo to soglasje podano leta 2011, in zaradi tega so občani Vodic brez obvoznice. Ta del obvoznice je vezan tudi na Gorenjsko, gorenjska povezava na Štajersko, Škofja Loka in Kamnik. Vaš državni sekretar je rekel, problem je v tem, ker nekdo ni opravil svojega dela. Ker se to soglasje ni podaljšalo. Nekdo ni podaljšal soglasja. In danes bo vaša ministrica zahtevala, da pride do nove presoje vpliva na okolje, vi pa sami verjetno veste, kaj to pomeni. Če bo nova presoja vpliva na okolje, to pomeni, da bodo občani Vodic in širše okolice, Kranja, Škofja Loke, Kamnika, brez te obvoznice najmanj še tri leta, zdaj se čaka pa že dve leti. Pridobljena so vsa soglasja, pridobljena so zemljišča in ne nazadnje je tudi odobren denar v proračunu Republike Slovenije. Prosim za konkreten odgovor. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo najprej gospod minister? Ja. Izvolite.