Dobro jutro. En lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 15. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani oziroma se seje ne morejo udeležiti: Luka Mesec. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Luka Simonič namesto Zorana Mojškerca in poslanec Andrej Klemenc namesto poslanca Tomaža Laha. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega zbora. In vse navzoče prav lepo pozdravljam!

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Naknadno ste 30. 9. 2026 prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda in sicer s točko A2: Predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa sveta o podpisu celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Indonezijo. Takšno razširitev določa 154.d Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej takšen dnevni red današnje seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in z razširitvijo.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda: Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru 28. režima za družbe EU - ING. Gradivo k 1. točki smo prejeli od Vlade 17. 9., k 2.a točki 25. 9., k 2. točki pa 24. 9. na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo gradiva k 1. točki v Državnem zboru je danes 2.a in k 2. točki pa 9.9.2026. Gradivo k omenjenima točkama dnevnega reda je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo, delo in šport kot matičnemu pristojnemu delovnemu telesu, vendar ga slednji ni obravnaval. Prosim, državnega sekretarja doktorja Štefana Kušarja, na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, da nam predstavi predlog uredbe in še zlasti predlog stališča Republike Slovenije k 1. točki dnevnega reda. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Samo titulo akademsko ne smem si vzeti, ker nisem doktor, tako da brez akademskega naziva. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni, dober dan ob malo bolj drugačni uri kakor nazadnje, ko smo se videli ob 7.30 zjutraj. V glavnem, pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe o tako imenovanem 28. režimu za družbe oziroma EU Incorporated. Evropska komisija je predlog predstavila marca letos, izhaja iz poročila Enrika / nerazumljivo/ in Maria Draghija, ki sta pokazala, da je razdrobljenost nacionalnih ureditev ena glavnih ovir za rast evropskih podjetij. Zagonsko podjetje, ki želi poslovati na celotnem notranjem trgu, se danes sooča s 27 različnimi pravnimi sistemi. Predlog za to poleg nacionalnih oblik uvaja enotno evropsko obliko družbe. Naj navedem nekaj primerov, kaj to pomeni v praksi. Družbo EU - ING bo mogoče ustanoviti v celoti digitalno v 48 urah in za največ 100 evrov stroškov. Uporabljala bo standardiziran statut in bo priznana v vseh državah članicah, ki je ne bodo smele obravnavati diskriminatorno. Poslovala bo lahko brez minimalnega osnovnega kapitala, deleži bodo vodeni v digitalnem registru, omogočeni pa bodo tudi različni razredi deležev delniške opcije za zaposlene in digitalna likvidacija. Republika Slovenija osnovni cilj predloga podpira: podpiramo

digitalizacijo, manj administrativnih bremen in na čelo samo enkrat po katerem podjetju podatkov ne bo treba večkrat predlagati različnim organom. Pri tem želimo izkoristiti obstoječo infrastrukturo, zlasti povezani sistem poslovnih registrov bris in se izogniti novim vzporednim registrom. Hkrati poudarjamo, da poenostavitev ne sme znižati standardov pravne varnosti. V pogajanjih, zato izpostavljamo pet vprašanj. Prvič, sodelovanje delavcev pri upravljanju. Po drugem kompromisnem predlogu bi se pri ustanovitvi nove družbe in domačih preoblikovanji uporabljala pravila države registriranega sedeža pri čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah pa varovalke direktive 2017/11 32. Glede na to, da sem tudi pristojen za področje dela, jasno poudarjam, izbira sedeža ne sme postati način za izogibanje nacionalnim pravilom o sodelovanju delavcev. Evropski režim ne sme biti orodje regulatorne arbitraže. Drugič, delniške opcije za zaposlene: po kompromisu bi bile evropske delniške opcije dostopne vsem družbam EU-ING, davčne ugodnosti pa le družbam z največ 450 milijonov evrov prometa in največ tisoč zaposlenimi. Opcije so pomembno orodje za zadrževanje talentov, vendar davčna vprašanja ostajajo v pristojnosti držav članic, od njih se bo odločalo ločeno na politični ravni. Tretjič, preventivne kontrole. Hitra digitalna ustanovitev je dobrodošla, vendar mora omogočiti preverjanje identitete, zakonitosti in diskvalificiranih oseb. Ob dvomu tudi fizična navzočnost. Za Slovenijo je pomembna vloga notarjev in jasna določitev organov za preprečevanje pranja denarja. Četrtič. Varstvo upnikov in manjšinskih družbenikov. Opustitev minimalnega kapitala mora spremljati učinkovit bilančni insolventnostni test pri izplačilih. Potrebujemo jasna pravila o nasprotju interesov v poslih s povezanimi osebami, varstvo manjšine in neodvisnem vrednotenju deležev. In še petič, pravna podlaga. Slovenija načeloma podpira 114. člen pogodbe o delovanju EU, ki ureja harmonizacijo notranjega trga. In pravna služba sveta je izrazila pomisleke glede njegove uporabe kot edine podlage in opozorila na 50. člen o pravici do ustanavljanja. Tako da komisija v tem trenutku pri 140. členu vztraja, davčne določbe pa odpirajo ločeno vprašanje pristojnosti. Predlog še ni končno besedilo. Slovenija bo v pogajanjih med svetom in evropskim parlamentom podpirala rešitve, ki ohranjajo njegovo ambicioznost, hkrati pa zagotavljala pravno varnost ter učinkovite varovalke za upnike, manjšinske družbenike in delavce. Evropski notranji trg je lahko naša največja konkurenčna prednost samo, če ga podjetja tudi v praksi občutijo kot enotni trg. Torej cilj ni, da države članice tekmujemo z različnimi pravnimi režimi, ampak da skupaj ustvarjamo okolje, v katerem bodo podjetja nastajala, rasla in obstajala v Evropi. In zato predlagamo, da odbor podpre predloženo stališče iz gradiv.

Hvala za pozornost.

Najlepša hvala, državnemu sekretarju. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Kolega Černigoja, izvolite. Se lahko izklopite?

Hvala, predsednica, za besedo. Spoštovani vsi prisotni. Ja, jaz moram reči, da bom zelo, z velikim veseljem v bistvu spremljal ta EU ING v prihodnosti. Zakaj? Zaradi tega, ker jaz mislim, da za majhno državo, kot je Slovenija, za majhno izvozno usmerjeno gospodarstvo je lažje poslovanje po celotni Evropski uniji pomembna priložnost. To je zelo pomembna stvar. Mi se zavedamo, da imamo enotni skupni trg že kar nekaj časa, ampak ni na vseh področjih ta skupni enotni trg en trg. Sem že zadnjič razpravljala na področju škropiv. Temu ni tako in jaz upam, da bo tu v prihodnosti bomo to tudi znali Rešiti takih majhnih zagonetk, ki je še veliko v Evropski uniji. In Evropska unija ima veliko problemov, ampak če bi začeli s takimi majhnimi problemi, ki zadevajo recimo v tem primeru kmetijski sektor reševati bi bilo mogoče na podeželju, predvsem pa pri ljudeh, s katerimi delajo boljše. Ampak da se vrnem nazaj. To se pravi, merilo uspeha mora biti manj administracije in nižji stroški tudi za mala in srednja podjetja. Tukaj upam, da se vsi strinjamo. Lažja ustanovitev podjetja mora biti povezana z učinkovitim preverjanjem identitete dejanskega lastništva in predvsem vsa ta zadeva potem ekshalira v preprečevanju morebitnih zlorab. Smo za hitro in učinkovito ustanavljanje, ampak moramo

na drugi strani tudi nekako preprečevanje zlorab. Zdaj tukaj bomo morali tudi v Sloveniji narediti mogoče domačo nalogo vsaj tako po svojem mišljenju. Slovenija mora ustvariti pogoje na tem, da bodo podjetja pri nas tudi zaposlovala, razvijala proizvode in ustvarjala dodano vrednost na tem področju, da jim bo to pomagalo nekako. In predvsem me zanima, in predvsem mislim, da moramo tukaj posebej preveriti razmerje med novim režimom in slovensko davčno delovno in predvsem pa tudi insolvenčno zakonodajo. Tako da tukaj me zanima. Zdaj mogoče pa malo vprašanj. Jaz upam, da na kratki rok oziroma na dolgi rok katere konkretne koristi bo EU-ING prinesel slovenskemu malemu podjetju, ki posluje v več državah Evropske unije in predvsem me zanima kakšne prilagoditve bodo potrebne pri Ajpes, registrskih sodiščih in sistemu Spot ter koliko bodo stale? Zdaj bom jaz tako rekel, jaz mislim, da ta sistem Spot zelo dobro deluje, je zelo fleksibilen. Bolj me skrbi Ajpes, pa registrska sodišča. Tukaj vemo, da je zelo rigiden sistem, ki ni v pomoč slovenskemu gospodarstvu in tukaj me zanima, kje boste vi našli rezerve, predvsem pa ta sistem naredili manj rigidnega in bolj po meri slovenskega malega gospodarstva? Hvala.

Hvala. Želi še kdo? Potem bi tudi sama postavila vprašanje.

Tukaj v stališču napiše, je napisano, da Republika Slovenija bo zagovarjala, da ne bo predlog posegel v standarde varstva integritete poslovnega okolja in upnikov. Da si bo prizadevala za sorazmeren pristop v zvezi z zaščitnimi ukrepi, ki jih zagotavlja tudi vloga notarjev zlasti na področju ugotavljanja integritete in seveda ustanoviteljev, družbenikov, direktorje in tako naprej. Zdaj, jaz vem, da je v Sloveniji to problem. Kajti notarji, ko prideta dva partnerja k notarju za prenos deleža ali firme notar lahko ugotavlja istovetnost oziroma po dokumentih, ne more pa ugotavljati, ali ta oseba sploh ima premoženje ali gre za prenos na nekega slamnatega deležnika. Zelo pogoste so primeri v Sloveniji, ko se prenaša firma na brezdomce ali pa na osebe iz drugih držav Evropske unije ali pa celo iz tretjih držav Evropske unije, ki nimajo nobenega premoženja. Mislim, da gre tukaj za zelo, zelo veliko zlorab. Takrat je bil pogovor med Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za pravosodje, čigava vloga je tista, ki bi morala narediti nekaj več, da se to ne bi dogajalo. Notarji nimajo pristojnosti, da bi ugotavljalo premoženjsko stanje kakorkoli naprej. Takrat smo mi na Ministrstvo za pravosodje enostavno poslali naslove, kjer so po navadi v občinah prijavljeni brezdomci, to so po navadi tudi naslovi sedežev občin, vendar je od vsakega notarja do notarja seveda odvisno, koliko to tudi preverja ali kakorkoli že. Vendar notarji tukaj po sedanji pravni ureditvi v Sloveniji ne morejo učinkovito izvajati te naloge sploh pa ne vem na kakšen način je to mišljeno glede integritete. Zato me zanima, v kolikor zdaj tu v okviru Evropske unije ali pa druge države imajo kakršnokoli boljšo prakso oziroma kaj se bo tukaj naredilo predvsem na zaščiti upnikov? Hvala. Bi še kdo želel? Vidim, da ni potrebe po razpravi. Izvolite, če lahko odgovorite na postavljena vprašanja.

Zdaj, vseh dokončnih odgovorov seveda vam ne morem žal dati zaradi tega, ker tudi mi govorimo v tem trenutku šele o predlogu komisije oziroma dokumenta, ki bo nastal v sodelovanje med komisijo in parlamentom. Zdaj, celotna ideja temelji na tem, da pač se hitreje po enotnih merilih lahko podjetja na novo registrirajo brez osnovnega kapitala. In zdaj nekatere članice že imajo določene rešitve, ki so zelo podobne predlogu evropskih inštitucij. Tako da recimo Hrvaška pozna enostavni deoo, ki ga je možno ustanoviti brez ustanovitvenega kapitala, mislim, da je celo 0 evrov ali 1 evro. Tako da neke izkušnje, kako to v praksi funkcionira, vemo, poznamo tudi stranpoti na podlagi teh primerov. ako da jaz mislim, da bo določena področja kljub temu ostala v pristojnosti držav članic. Se pravi, če govorimo o davčni politiki, o delovnopravni politiki in tako naprej.

To bo ostalo v pristojnosti Republike Slovenije. Jaz mislim, da komisija ne bo šla tako daleč, da bo to urejala na ravni EU, ne bo soglasje med članicami.

Zdaj, kar se tiče problematike, ki ste jo vi izpostavili, gospa predsednica, to je dejansko je problem, ga poznamo in zaznavamo. Jaz mislim, da je določena rešitev po mojem tudi v spremembi Zakona o notariatu, kolikor je meni znano, mislim, da ga celo pripravljajo na Ministrstvu za pravosodje. Tako da ja, to je pač problem, na kakšen način preverjati dejanski namen ob prenosu lastništva deležev recimo ali pa ob ustanavljanju podjetij in tako naprej. Tako da, želimo na eni strani seveda spodbuditi okolje, da je neko, kako bi šel, da obstaja neka infrastruktura, ki omogoča hitrejšo plasiranje podjetniških idej. Nenazadnje tudi mi imamo idejo recimo, o kateri se zelo veliko pogovarjamo, to je študentski espe pa mogoče je takšna oblika deooja tudi ena od možnih rešitev za spodbujanje podjetništva med mladimi, da boš lahko hitro brez osnovnega kapitala potem kasneje v nadaljevanju zbiral start up kapital ali pa mogoče v nadaljevanju smela kapital. Skratka, mi mislimo, da je ta rešitev dobra, se bo pa seveda zgodba še razvijala. Hvala.

Hvala. Še mogoče kakšna razprava? Vidim, da ni več interesa po razpravi. Prejeli smo tudi mnenje Komisije Državnega sveta, ki ga ste dobili v gradivu. Če se strinjate, ker je predlog stališča k 1. točki daljši, ga ne bi brala v celoti in bi dala na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na četrti, peti in šesti strani prejetega gradiva? Vidim, da ni nasprotovanja. Potem prosim, da preidemo h glasovanju. Navzočih je 11 članic in članov odbora, začenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je od 11 članic in članov odbora šest glasoval za predlog sklepa in nihče proti.

Torej, je stališče sprejeto

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Ker sta gradivi k točki 2.a in 2. točki vsebinsko povezani, bi, če se strinjate, obravnavali skupaj? Vidim, da ni nasprotovanja in tako.

Prehajamo na 2.a in 2. točko dnevnega reda, to je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Indonezijo ter Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Indonezijo. In ponovno prosim, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, gospoda Štefana Kušarja za predstavitev.

Hvala lepa, gospa predsednica. V okviru te točke dnevnega reda sta pred vami predloga stališč Republike Slovenije do Predlogov sklepa Sveta o podpisu dveh sporazumov z Indonezijo, na eni strani celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu, na drugi strani pa sporazuma o zaščiti naložb. Vlada ju je obravnavala 24. septembra na svoji 12. redni seji in ker sta bila izpogajana vzporedno in tvorita celoto, ju bom seveda tudi tako kot ste se odločili, predstavil kot celoto. Oba sporazuma dopolnjujeta Sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 2009. Pogajanja so potekala od julija 2016 do septembra 2025 in oba sodita v izključno pristojnost Evropske unije, zato ne bosta predmet nacionalnih ratifikacij. Podpis je predviden do konca letošnjega leta, začetek veljavnosti pa v prvi polovici leta 2027. Zakaj sta oba sporazuma pomembna za Slovenijo? Indonezija je največje gospodarstvo regije AZN in je trg z več kot 280 milijoni potrošnikov. Za izvozno usmerjeno gospodarstvo, kot je naše, to pomeni večjo konkurenčnost in bolj predvidljivo poslovno okolje.

Zdaj, če govorimo prvo o celovitem sporazumu. Carine bodo odpravljene za več kot 98 odstotkov tarifnih postavk, po petletnem prehodnem obdobju bo liberaliziranih 96 odstotkov dvostranske trgovine. Koristi pričakujemo zlasti pri strojih in zdravilih, ki že danes vodita naš izvoz v Indonezijo, in pa v panogah, kjer izvoza še ne beležimo. Sporazum odpravlja tehnične in regulativne ovire, odpira trg storitev, zlasti telekomunikacijskih in računalniških, in prepoveduje dajatve na elektronske prenose. Neposredno ščiti tudi

221 geografskih označb EU, med njimi recimo našo slovensko kranjsko klobaso, kraški pršut, štajersko prekmursko bučno olje in teran. Drugače pa evropski industriji zagotavlja stabilnejši dostop do kritičnih surovin, kot sta nikelj in kobalt. Vsi uvoženi kmetijski in živilski proizvodi bodo morali izpolnjevati pravila EU o varnosti hrane, zdravju živali in rastlin ter gensko spremenjenih organizmov. Previdnostno načelo pa ostaja ohranjeno. Zdaj ponovno pride moj dodatek noter kot sekretarja za delo posebej poudarjam tudi zaveze glede pravic delavcev, varstva okolja in podnebnih sprememb. Pariški sporazum je opredeljen kot bistven element sporazuma. Skratka, posebno poglavje je še dodatno namenjeno malim in srednjim podjetjem, kar je za naše gospodarstvo izjemnega pomena.

Nadaljeval bom z zaščito naložb. Sporazum varuje vlagatelje pred arbitrarnim ravnanjem države gostiteljice, se pravi pred neupravičeno diskriminacijo, razlastitvijo brez pravičnega nadomestila in zavrnitvijo pravice. Hkrati obema pogodbenicama ohranja pravico do urejanja v javnem interesu in pa sprememba zakonodaje v skladu s to pravico ne more biti podlaga za spor, tudi če vpliva na pričakovane dobičke vlagatelja. Zaščitene so le naložbe skladno z nacionalno zakonodajo, vlagatelji pa morajo spoštovati vse obveznosti države gostiteljice tudi na področju varstva delavcev, kot sem omenil, okolja in človekovih pravic. Sporazum vsebuje mehanizem za reševanje sporov med državama, ne pa tudi mehanizma za spore med vlagateljem in državo. Indonezija namreč pozna le klasično arbitražo, ki ni skladna z naložbeno politiko EU, zato sta se pogodbenici dogovorili, da bosta sodoben mehanizem izpogajali najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti sporazuma. Posebnost postopka je tudi ta, da je komisija sklepa o tem sporazumu posredovala le v angleščini, ki bo tudi verodostojna različica. Naj sklenem s podatki. Blagovna menjava s Slovenijo je lani znašala 85,9 milijona evrov, leta 23 pa več 100 in 137,9 milijona. Upad je predvsem posledica manjšega uvoza rjavega premoga. Izvozili smo za 14,4 milijona evrov, uvozili pa za 71,5 milijona evrov. Neposredne naložbe so leta 2024 znašale 4,2 milijona evrov vse indonezijske v Sloveniji. Prostora za rast slovenskega izvoza in naložb je torej veliko. Ker bo Indonezija 1. januarja 2027 izstopila iz splošnega sistema preferencialov, je smiselno, da sporazuma začneta veljati čim prej. Tako kot v prejšnjem primeru tudi tukaj predlagam, da odbor podpre predlog stališč, ki jih bomo zagovarjali in s tem seveda tudi podpis ter sklenitev obeh sporazumov.

Hvala lepa.

Hvala, državnemu sekretarju. Prejeli smo tudi mnenje Državnega sveta, ki ga imate v gradivu. Bi želel kdo od poslank ali poslancev razpravljati? Kolega Černigoj, izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča, za besedo. Zdaj, če gremo čisto po vrsti, hvala državni sekretar za vašo predstavitev. Zdaj, kolikor jaz razumem, zaščiti naložbe v EU Indonezija, v bistvu sporazum je namenjen vzajemni zaščiti naložb pred neupravičeno diskriminacijo Kot ste že sam rekel, razlastitvijo brez ustreznega nadomestila in odrekanjem sodnega varstva. Hkrati ohranja pravica držav do urejanja področja v javnem interesu. In zdaj tukaj govorimo zaščita za naložbe ne skladne z zakonodajo države, države gostiteljice. Zdaj, jaz za slovensko gospodarstvo je to zelo pomembno, vsaj z mojega vidika vidim, ker nekako ustvarja bolj predvidljivo, v bistvu pravno okolje in ki je pomembno nekako za rast samih podjetij za razvoj in tako naprej, ki vlagajo v vsa ta podjetja, slovenska, vlagajo v bistvu na nekem, bodimo pošteni, oddaljenem trgu. In to je nekako še posebno za Republiko Slovenijo, ki ima nekako majhno in zelo občutljivo gospodarstvo, ki sloni na malih in srednjih podjetjih, tudi to zelo pomembno. Ena investicija lahko eno tako podjetje tudi, bodimo pošteni pokopa.

Zdaj, mogoče eno vprašanje, če jaz sem prav razumel, pri tej točki obravnavamo podpis sporazuma o zaščiti naložb, vprašanje odprave carin, mislim, da sodijo v drugi trgovinski sporazum. Zdaj, kar se tiče pa še mogoče, ker imamo tukaj tudi zunanje ministrstvo, jaz pričakujem, da bomo zdaj nekako tudi okrepili gospodarsko diplomacijo in dejansko pomoč našim podjetjem pri vstopu na trg.

Jaz sem kar seznanjen kako v bistvu druge tuje diplomacije pomagajo podjetjem v tujini in jaz nekako pričakujem nekaj podobnega tudi v Sloveniji.

Zdaj, mogoče samo ena zadeva. Ker nisem šel tako v podrobnosti, mi vemo, da v Sloveniji so večinoma mala in srednja podjetja. Okej, pustimo nekako ta farmacevtski sektor, ker naša podjetja so tudi kar močna, pa mednarodno uveljavljena, ampak me zanima, kako bo urejeno reševanje sporov in ali bodo stroški postopkov sprejemljivi tudi za manjša podjetja, ker pač to je pomembno? Zdaj, če bodo stroški, stroški veliki, v bistvu si ta podjetja težko bodo to privoščila. Mogoče bo pa ta odgovor tudi še v prihodnosti bolj jasen. Tako da, hvala za odgovor.