Kolegice in kolegi, pozdravljeni na 9. nujni seji Odbora za pravosodje. Vse članice in člane odbora lepo pozdravljam, pozdravljam pa lepo tudi vse preostale vabljene.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti sledeči poslanci, to je poslanka Tina Brecelj. Na seji pa kot nadomestni člani in članice nadomeščajo: Jana Gržinič nadomešča poslanca Zorana Mojškerca, poslanka Ana Cajhen nadomešča poslanca Roberta Potnika, poslanec Matjaž Han nadomešča poslanko Andrejo Katič in pa poslanec Lenart Žavbi nadomešča poslanko Lucijo Tacer Perlin.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red današnje seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je obravnava Zahteve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Na voljo imate sledeča gradiva: zahtevo za oceno ustavnosti z dne 21. 7., mnenje Vlade z dne 10. 9., mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 9.

K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje in Zakonodajno-pravna služba.

Želi prvo besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Janja Sosič? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Torej pred sabo smo imeli zahtevo Vrhovnega sodišča, kot vlagatelja zahteve, ki je izpodbijala prvi odstavek 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v delu, v katerem poklic poklicnemu županu preprečuje, da bi bil hkrati član sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Vlagatelj zahteve sam ni oporekal, da ureditev zasleduje ustavno dopusten cilj preprečevanja korupcije in nasprotja interesov in priznava tudi, da je ukrep za dosego tega cilja primeren, meni pa, da ni nujen in da je poseg prekomeren in da bi bilo po njegovem mogoče isti cilj doseči z milejšimi ukrepi, zlasti z omejitvijo sodelovanja župana oziroma njegovo izločitvijo o konkretnih zadevah, v katerem bi lahko prišlo do nasprotja interesov. Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje za Državni zbor kot nasprotnega udeleženca in v njem obrazložila razloge, zaradi katerih je mogoče izpodbijano ureditev šteti za ustavno dopustno in sorazmerno. Ključen poudarek je, da namen nezdružljivosti ni samo preprečevanje konkretnega nasprotja interesov pri posamezni odločitvi, ampak ima širšo preventivno funkcijo, da preprečuje koncentracijo različnih javno pravnih funkcij v isti osebi, in to je Ustavno sodišče pri prvem odstavku 27.

člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije že poudarilo. Zato po mnenju ZPS predlagana milejša ukrepa nimata povsem primerljivega preventivnega učinka. In ureditev posamezniku trajno tudi ne odvzema možnosti sodelovanja pri upravljanju Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ne posega v obstoj ali pristojnosti skupnosti in tudi drugim pripadnikom madžarske narodne skupnosti ne preprečuje sodelovanja pri njenem upravljanju. In zato smo ocenili, da poseg glede na težo zasledovanega cilja ni prekomeren.

Hvala.

Hvala za predstavitev mnenja Zakonodajne-službe, gospa Sosič.

Želi besedo za predstavitev mnenja Vlade gospod državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje, magister Gašper Dovžan? zvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci in vsi ostali navzoči na seji.

Jaz bi morda se bolj problemsko lotil tega vprašanja, ki je pred nami. Zdaj, dejstvo je, da je Vrhovno sodišče zahtevalo oceno ustavnosti prvega odstavka 27. člena ZIntPK, ki poklicnim funkcionarjem v okviru preprečevanja nasprotja interesov določa prepoved članstva oziroma opravljanja dejavnosti, opravljanja nadzora ali pa zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah, skratka o osebah javnega zasebnega prava. Določa pa ta člen tudi izjeme, in sicer to so društva, ustanove in pa politične stranke. Tako da, ko smo mi

na Ministrstvu za pravosodje se srečali s tem vprašanjem, smo pravzaprav enako kot predlagatelj pač ugotovili, da seveda 27. člen zasleduje legitimen in ustavno skladen cilj preprečevanja korupcijskih tveganj in kopičenja funkcij. Ugotovili smo tudi, da je to določbo, tako kot je že gospa iz Zakonodajno-pravne službe povedala, že presojalo Ustavno sodišče in je takrat v tistem postopku ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo in poudarilo pomen preprečevanja koncentracije več funkcij v rokah posameznega župana. Po drugi strani pa ne moremo mimo pač dejstva, da imata v Sloveniji italijanska in pa madžarska narodna skupnost v Ustavi poseben položaj v skladu s 64. členom in z ozirom na to smo mi prišli do zaključka, da je zaradi posebnega ustavnopravnega pomena in pa dolžnosti varstva pravic in svoboščin pripadnikov avtohtonih narodnih skupnosti treba upoštevati in da lahko uporaba splošne določbe o nezdružljivosti v primeru župana, ki se želi udejstvovati v okviru samoupravne narodne skupnosti vendarle lahko povzroči nesorazmeren poseg v pravice iz 64. člena Ustave. Zato smo zaključili, da v primeru ugotovitve neustavnosti v konkretnem primeru s strani Ustavnega sodišča bi lahko 27. člen dopolnili na način, da bi med izjeme, ki so že predvidene, torej že na začetku sem jih omenil, gre za društva, ustanove in pa politične stranke, umestili tudi samoupravne oziroma, ja, samoupravne narodne skupnosti, ki jih ureja tudi poseben zakon. Ne glede na to pa seveda zakonodajalec lahko vprašanje uredi, če se tako odloči tudi v posebnih zakonih. Zakon recimo o samoupravnih narodnih skupnostih ali pa z zakonom o lokalni samoupravi, skratka to sta gotovo dva področna zakona, ki bi lahko prišla v poštev in se na ta način lahko zagotovi jasna pa sistemska ureditev razmerja o torej pravilih o integriteti in nezdružljivosti funkcij na eni strani in na drugi strani posebnim ustavnopravnim položajem, ki jih v skladu s slovensko ustavo uživata narodne skupnosti. Tako da, kot rečeno, mi ugotavljamo, da trenutno, torej ta člen seveda, ni neke neposredne podlage, torej za 27. člen ga razglasiti kot neustavnega, seveda pa priznavamo, da obstajajo legitimni pomisleki v ustavno skladnost, ko gre za to absolutno prepoved udejstvovanja županov na lokalni ravni znotraj samoupravnih narodnih skupnosti.

Tako da to je, kot rečeno, naše bolj tako problemski pogled na samo vprašanje. Hvala.

Hvala, gospod državni sekretar.

Preden nadaljujem, bi rad prebral še eno pooblastilo, in sicer poslanec Andrej Klemenc nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča.

Torej končali smo s predstavitvijo mnenj vabljenih na sejo. Želi kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni zahtevi? Ugotavljam, da interesa za razpravo ni, zato zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajnopravne službe z dne 21. 9. ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266- členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

In začenjamo glasovanje.

Glasovanje je zaključeno. Navzočih je 13 poslank, poslank in poslancev, za je glasovalo 13 poslancev.

Odbor za pravosodje bo pripravil poročilom v katerem bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 9. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Hvala vsem za udeležbo in lep preostanek dneva.