Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda, in sicer zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve v Luksemburgu, 13. 10. 2026.

Prosim državno sekretarko, gospo Tamaro Weingerl Požar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. prosim.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci in poslanke. Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo zasedalo v ponedeljek. V torek, 13. oktobra 2026, v Luksemburgu.

Prva točka na dnevnem redu bo večletni finančni okvir za obdobje 2028-2034. Svet za splošne zadeve bo ponovno razpravljal o tej točki in kot sem omenila že pri razpravi o Evropskem svetu, bo več o tem znano v soboto, torej jutri, ko bo objavljen revidiran pogajalski okvir irskega predsedstva.

Slovenija bo pogajalski okvir ocenjevala glede na tri ključne elemente. Prvič, glede na višino nacionalnih ovojnic za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. Drugič, pravično oblikovan sistem vplačil držav članic v proračun EU. In tretjič, glede na izboljšanje implementacijskih pogojev različnih politik in programov v okviru WFO. Več o tem sem že predstavila v okviru prve točke pri obravnavi izhodišč za udeležbo predsednika Vlade na zasedanju Evropskega sveta. Potem pa bo na dnevnem redu torkovega zasedanja tudi točka razno, kjer bodo obravnavani zakonodajni svežnji Omnibus. Predsedstvo bo v okviru teh rednih predstavitev na kratko ponovno poročalo o napredku na področju sprejemanja zakonodajnih sveženj za poenostavitev tako imenovanih omnibus svežnjev. Irsko predsedstvo si prizadeva do konca letošnjega leta doseči politični dogovor v svetu glede štirih odprtih svežnjev. Prvi sveženj je digitalna zakonodaja, drugi okolje, tretji avtomobilska industrija in četrti varnost hrane in krme. Slovenija podpira prizadevanja za poenostavitev zakonodaje s ciljem, da proces prinese konkretne izboljšave in dodano vrednost ter da so enostavnejša pravila čim bolje prilagojena zlasti malim in srednjim podjetjem ter manjšim administracijam. Za Slovenijo je napredek na tem področju ključen za krepitev konkurenčnosti gospodarstva in delovanje enotnega notranjega trga, zato se je s številnimi državami članicami septembra pridružila neuradnemu dokumentu, ki poziva k sistematični poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju neupravičenih bremen, zlasti, kot sem že večkrat ponovila, za mala in srednja podjetja. Pomembno pa je, da se hkrati ohranjajo visoki standardi na področju socialnega varstva, dela, varstva potrošnikov in okolja.

Naslednja točka na dnevnem redu bodo priprave Evropskega sveta, ki bo zasedal 15. in 16. oktobra 2026. Svet za splošne zadeve bo v okviru priprav na to oktobrsko zasedanje voditeljev obravnaval osnutek sklepov Vsebinske poudarke in stališča Slovenije v zvezi s tem sem podrobneje že predstavila pri 1. točki dnevnega reda, ki je bila zaprta za javnost. Svet za splošne zadeve pa se bo v tem okviru seznanil tudi s poročilom o napredku in stanjem na ključnih zakonodajnih področjih. Poročilo o napredku, napredku za oktober 2026 spremlja izvajanje skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2026 in pa tudi spremlja načrt Ena Evropa, en trg v obdobju po junijskem zasedanju Evropskega sveta, ko je bilo obravnavano prejšnje poročilo. Slovenija pozdravlja uvedbo rednega pregleda ključnih zakonodajnih prioritet s poudarkom na dokončanju enotnega trga, saj ta pregled omogoča skupen pregled napredka in prispeva k pravočasnemu reševanju političnih in pa tudi tehničnih ovir v zakonodajnem procesu.

Naslednja točka na dnevnem redu so vrednote Unije na Madžarskem. Gre za obrazloženi predlog v skladu s členom 7 Pogodbe o EU in Svet za splošne zadeve bo v okviru tega postopka ponovno opravil pregled stanja glede spoštovanja vrednot Unije na Madžarskem. Kot veste, je bil postopek sprožen leta 2018 na pobudo Evropskega parlamenta zaradi resnega tveganja kršitev temeljnih vrednot EU na Madžarskem. Od zadnje obravnave junija 2026 je prišlo na Madžarskem do opaznega napredka, nova vlada je naredila konkretne korake na področjih, ki jih zajema ta postopek. Med ključnimi dosežki so pristop k evropskemu javnemu tožilstvu, sprejetje protikorupcijske zakonodaje, izpolnitev pogojev iz uredbe o pogojevanju, na podlagi česar je Evropska komisija že septembra, in sicer 23. septembra letos, predlagala odpravo zaščitnih ukrepov in sprostitev dela kohezijskih sredstev in pa poln dostop do programov Erasmus plus in Obzorja Evropa, s čimer se seveda države članice strinjajo. Slovenija pozdravlja dosežen napredek Madžarske, ki mora biti seveda trajen in celovit. Za Slovenijo spoštovanje skupnih vrednot ostaja temeljni pogoj za medsebojno zaupanje med državami članicami in tudi za delovanje Unije kot celote.

Naslednja točka na dnevnem redu sveta so sklepi o vključujoči demokratični udeležbi in odpornosti skupnosti. Svet za splošne zadeve bo predvidoma brez razprave potrdil te sklepe. Sodijo, ti sklepi sodijo v okvir prizadevanj Evropske unije za nadaljnji, nadaljnjo krepitev demokratične odpornosti, vključujoče demokratične udeležbe in pa zaupanja državljanov v demokratične institucije. Slovenija podpira sprejetje sklepov, meni, da predstavljajo pomemben prispevek h krepitvi demokratičnih procesov in odpornosti naših družb. Številne predvidene ukrepe in usmeritve na nacionalni ravni že izvajamo.

Dotaknila bi se še delovnega kosila, kjer se bomo pogovarjali o politikah EU pred širitvijo. Člani sveta za splošne zadeve bomo imeli tako imenovano prvo, prvi pregled, prvo izmenjavo imeli tako imenovano prvo, prvi pregled, prvo izmenjavo preglednih politik pred širitvijo. To gre za sveženj, ki ga je komisija predstavila v torek, torej 6. oktobra. In kaj bo Slovenija na tem kosilu zastopala? Poudarila bo, da verodostojen proces širitev, širitve, ki temelji na lastnih zaslugah, širitev, za širitev, ki krepi varnost in odpornost Evrope. Slovenija vzporedno z napredkom v širitvenem procesu podpira tudi potrebne prilagoditve politik EU in predhodno postopno integracijo držav kandidatk v politike in pa v enotni trg na področjih, kot so na primer povezljivost, energetika, raziskave, digitalizacija in inovacije. Posebno pozornost bomo namenili tudi učinkom širitve na kohezijsko in skupno kmetijsko politiko in pa na njuno, njuno prihodnje financiranje. Glede vprašanja sposobnosti Unije za ukrepanje je Slovenija odprta za pragmatične rešitve, take rešitve, ki jih omogočajo že veljavne pogodbe Evropske unije, pri čemer je potrebno posamezne predloge presojati od primera do primera. Razprava bo potekala, predvidevamo, tudi o zaščitnih klavzulah. Slovenija načeloma podpira krepitev tovrstnih klavzul v prihodnjih pristopnih pogodbah, predvsem z namenom zagotavljanja trajnosti in pa nepovratnosti reform, ki so sprejete v pristopnem procesu. Menimo, da bi to zagotovilo varnejšo širitev, menimo pa tudi, da zaščitni ukrepi morajo biti jasno opredeljeni, sorazmerni morajo biti tudi pravno, vzdržni pa skladni s pogodbami ter morajo ohranjati načelo enakopravnosti med državami članicami ob pristopu.

Toliko zaenkrat z moje strani. S tem zaključujem in seveda sem odprta za morebitne dodatne komentarje. Hvala.

Hvala, gospa državna sekretarka, za podana izhodišča za udeležbo na svetu v Luksemburgu.

In pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Vidim, da ni zanimanja za razpravo. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 13. 10. 2026.

Prosim, da glasujemo, in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od številka 1 do številka do številke 20.

Začenjam z glasovanjem. Glasovanje poteka, zaključujem glasovanje. Za je glasovalo šest, proti nihče, prisotnih je devet članov in članic odbora.

S tem končujem 3. točko, ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem zaključujem, končujem 3. točko dnevnega reda.

In besedo dajem predsedniku odbora za zunanjo, za zunanjo politiko, gospodu Brezniku.

Najlepša hvala.

Torej, spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 13. oktobra 2026. S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Besedo predajam podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Vinku Levsteku. Izvolite.

Podpredsednik Vinko Levstek: Spoštovane kolegice in kolegi, predlagal bi, da bi 3a in 3b točko dnevnega reda na obeh odborih obravnavali skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.

In prehajamo na 3.A in 3.B točko dnevnega reda, in sicer Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028.

Gradivo k točkam z dne 5. 10. 2026 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Oba proračunska dokumenta je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.

Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 bomo obravnavali na podlagi 166. člena Predlog proračuna Republike Slovenije, za leto 2028 pa na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora, in sicer kot zainteresirani delovni telesi, kar pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele, ki se nanašajo na pristojnosti Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Na sejo sta bili k tema, tema točkama vabljena Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstvo za finance.

Ker do tega trenutka nisem prejel nobenega predloga za amandma Odbora za zadeve Evropske unije, besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Brezniku.

Najlepša hvala.

Torej, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, tudi jaz do tega trenutka nisem prejel nobenega predloga za amandma Odbora za zunanjo politiko.

Sedaj prosim predstavnika Ministrstva za finance, da nam na kratko predstavi predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028. Vljudno prosim pa, da se zaradi izdelave zapisa seje tudi uvodoma torej predstavite kot predstavnica za finance. Aha, pa se opravičujem, izvolite. Lahko se bolj bližje usedete. Predstavnik. / oglašanje iz dvorane/ Ja, izvolite.

Dober dan in hvala za besedo. Sem Matej Meško iz sektorja za proračun Ministrstva za finance in kot je po navadi v navadi, bom nekako povedal bolj splošno ta uvod, kar se tiče proračuna na splošno, več pa bo državna sekretarka povedala za področje, ki se tiče tega odbora.

Kot rečeno, pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2027 in proračun za leto 2028. Oba proračuna sta izhajala, kot prvo, iz jesenske napovedi Umarja, ki napoveduje gospodarska gibanja, potem pa so tudi upoštevane zakonske in druge obveznosti ter prioritete vlade, prav tako pa so upoštevane napovedi, kar se tiče izvajanja evropske kohezijske politike ter drugih sredstev EU.

Če se najprej dotaknem leta 2027, se načrtuje 17 milijarde evrov prihodkov, kar je za slabih 7 odstotkov več kot v sprejetem proračunu za 2027. To je predvsem na račun višjih napovedi davčnih in kapitalskih prihodkov. Na drugi strani se pričakuje 19,4 milijarde odhodkov, kar je tudi za slabih 7 odstotkov več kot v sprejetem proračunu. Ti odhodki so višji predvsem za, kot prvo, višjih vlaganj v vzdrževanje cestne in železniške infrastrukture, potem višjih subvencij privatnikom, privatnim podjetnikom in zasebnikom, višjih obrambnih izdatkov, višjega transfera v pokojninsko blagajno in tudi povečanje vplačil sredstev v proračun Evropske unije. Ob upoštevanju vsega skupaj se tako načrtuje primanjkljaj v višini 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Kar se tiče leta 2028, se načrtuje 17,7 milijarde evrov prihodkov, kar je v primerjavi z letom 2027 s predlogom sprememb povišanje za slabe 4 odstotke, na drugi strani pa se pričakuje 19,4 milijarde odhodkov, kar je v enaki višini kot v predlogu sprememb za leto 2027. Največ, za leto 2028 se največ sredstev namenja kot prvo izobraževanju in športu, potem socialni varnosti in pokojninskem varstvu, sledita pa še obramba in zaščita ter vlaganja v promet in prometno infrastrukturo. Če vse skupaj upoštevamo, se načrtuje primanjkljaj v višini 1,7 milijarde evrov oziroma 2 odstotka BDP, kar je bistveno nižje od leta 2027. Kar se tiče politike in izhodišča načrtovanja prihodkov in odhodkov v javnih financah ter tudi sam pristop k upravljanju javnih financ, bo podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance.

Toliko bi bilo z moje strani, hvala.

Najlepša hvala.

Državna sekretarka, tudi vi, gospa Požar, izvolite, imate še vi besedo na tej točki.

Hvala lepa za besedo.

Predlog sprememb proračuna Ministrstva za zunanje in evropske zadeve za leto 2027 znaša 173,6 milijona evrov. To je za 0,8 milijona evrov več od sprejetega proračuna za leto 2027. Predlog proračuna za ministrstva za leto 2028 pa znaša 186,5 milijona evrov oziroma sedem odstotkov več kot predhodno leto. Pravice porabe so načrtovane na naslednjih proračunskih programih. Prvič na programu Politična diplomacija in konzularne storitve pod številko 03011. Tu gre za 150,3 milijone evrov v letu 2027, kar glede na sprejeti proračun predstavlja povišanje za 9,9 milijona evrov, in pa 163,9 milijona evrov za leto 2028. Pravice porabe so namenjene rednemu delovanju diplomatsko konzularne mreže in ministrstva. To vključuje izdatke za stroške dela, za materialne stroške, za pogodbene obveznosti, namenjene operativnemu delovanju. Vključuje tudi sredstva za redno vzdrževanje in izboljšanje prostorskih razmer. Vključuje sredstva za učinkovito delovanje informacijsko-komunikacijskega sistema ministrstva in pa obveznosti do mednarodnih organizacij in zunanjepolitične aktivnosti, ki jih izvajajo direktorati ministrstva. Za dejavnosti s področja skupne vizumske politike Evropske unije je tudi v naslednjem obdobju predvideno sofinanciranje s sredstvi Evropske unije v okviru sklada za integrirano upravljanje meja. Druga, drugi program je program gospodarske diplomacije, to je številka 0302. Za ta program namenjamo 8,2 milijona evrov v letu 2027, kar je glede na sprejeti proračun, predstavlja to povišanje za 1,4 milijona evrov oziroma 8,6 milijona evrov za leto 2028. To so izdatki, ki so načrtovani za stroške dela gospodarske diplomacije, za članarino v organizaciji OECD in pa za aktivnosti gospodarske diplomacije. Tretji program je program, ki se nanaša na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, program 0303. Tu so načrtovane pravice porabe v štiri v višini 14,9 milijona evrov. Gre za 10 in pol milijona evrov manj od sprejetega proračuna za leto 2027 in 13,7 milijonov evrov manj v letu 2028. To moram reči, da nas kar močno skrbi in mislimo, da omejuje naše ambicije na tem področju, saj želimo proaktivno humanitarno delovanje tudi naprej spodbujati, predvsem povezovanje razvojnega sodelovanja z gospodarsko diplomacijo kot enega najpomembnejših instrumentov zunanje politike. In nazadnje bi se dotaknila še programa v kulturi in mediji, to je program 1803. Tu ministrstvo načrtuje sredstva za krepitev mednarodne vidnosti slovenske kulture in umetnosti. Temu področju bomo v letu 2027 namenili 210 tisoč evrov, v letu 2028 pa 220 tisoč evrov.

Na ministrstvu ocenjujemo, da predlog ne vključuje zadostnih sredstev, ki bi omogočile ustrezno izvajanje Zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini, ki je stopil v veljavo 1. junija letos. Manevrskega prostora za zmanjševanje stroškov, da bi nadomestili te dodatne potrebe, pa brez resnega omejevanja našega zunanjepolitičnega delovanja, poleg že predvidenega krčenja razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, praktično ni. Hvala lepa.

Najlepša hvala za dodatno obrazložitev tudi državni sekretarki, gospe Tamari Weingerl Požar.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov obeh odborov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni prijavljenih, torej zaključujem razpravo.

Ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil s Predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in s Predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2028 s svojega delovnega področja. S tem zaključujem obravnavo obeh predlogov na Odboru za zunanjo politiko.

Odbor bo pripravil mnenje, ki ga bo poslal Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Predlagam, da bi odbor matičnem delovnem telesu poročal pisno. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne. S tem končujem 3a in 3b točko dnevnega reda in s tem tudi 9. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Besedo pa predajam podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Vinku Levsteku, izvolite.

Podpredsednik Vinko Levstek: Spoštovane kolegice in kolegi, ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije seznanil s Predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2028 s svojega delovnega področja. S tem zaključujem obravnavo obeh predlogov tudi na Odboru za zadeve Evropske unije.

Odbor bo pripravil mnenje, ki ga bo poslal Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Predlagam, če se strinjate, da bi tudi ta odbor matičnemu delovnemu telesu poročal pisno. Ni nasprotovanja. S tem končujem 3.a in 3.b točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3.C točko dnevnega reda, in sicer Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča Evropske unije za začasno zaprtje poglavja 20 (podjetniška in industrijska politika) za Albanijo.

Gradivo smo prejeli od Vlade 6. 10. 2026 na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Del omenjenega gradiva ste poslanke in poslanci zaradi varovanih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS- Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Prosim gospo državno sekretarko Tamaro Weingerl Požar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi stališče, prosim.

Hvala lepa, gospod predsedujoči. Dovolite, da predstavim predlog stališča Slovenije Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 20, to je poglavje, ki se dotika podjetniške in industrijske politike. v pristopnih pogajanjih Albanije z Evropsko unijo.

Albanija status kandidatke pridobila junija 2014, pristopna pogajanja začela julija 2022. Odprla je vseh 33 pogajalskih poglavij in doslej pa začasno zaprla tri, in sicer znanost in raziskave, izobraževanje in kulturo in pa zunanje odnose. Cilj Albanije je zaključiti pogajanja do konca leta 2027 in pa doseči članstvo v EU do leta 2030. Seveda vemo, gre za cilj Albanije, datum pristopa bo odvisen od izpolnitve pogojev in zaključka vseh pristopnih postopkov. Omenila bi tudi, da ima članstvo v Evropski uniji med prebivalci Albanije zelo visoko podporo. Po raziskavi, katere rezultate je Evropska komisija objavila junija letos, podpira ta pristop 92 procentov vprašanih.

Sedaj pa konkretno na ta osnutek skupnega stališča. Po predloženem osnutku je Albanija izpolnila zaključno merilo za poglavje 20, in sicer je sprejela strategijo za razvoj podjetij in naložb, napredovala je pri usklajevanju politike malih in srednjih podjetij in pa okrepila je upravne zmogljivosti in medresorsko usklajevanje. Slovenija zato podpira začasno zaprtje poglavja 20 o podjetniški in industrijski politiki ob upoštevanju ocene EU o izpolnitvi zaključnega merila. Poudarja, da učinkovito izvajanje sprejetih strategij, pregledno in predvidljivo naložbeno okolje, konkurenčnost malih in srednjih podjetij ter trajnostni razvoj turizma ob varovanju okolja in kulturne dediščine. Za poglavje 20 Albanija ni zaprosila za prehodna obdobja. Albanija se je tudi zavezala, da bo pravni red Evropske unije na tem področju izvajala od dne pristopa. Albanija mora do pristopa še dokončati zakonodajno uskladitev, zagotoviti mora izvajanje pravnega reda EU in nadalje krepiti pravne, pravne zmogljivosti. Začasno zaprtje torej ne pomeni konca spremljanja obveznosti; EU se lahko k poglavju vedno vrne v skladu s pogajalskim okvirom. Medvladna konferenca, kjer naj bi to poglavje bilo zaprto, je predvidena za torek. Predlog stališča Republike Slovenije je tudi medresorsko usklajen.

Hvala lepa.