Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 28. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 28. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 5. oktobra 2026, s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Državnemu zboru, zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Najprej prosim poslanke in poslance, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Pa kar glasujemo. Navzočih je 60 poslancev, za je glasovalo 60, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je dnevni red 28. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na Predstavitev proračunskega memoranduma 2027 do 2028. Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2028.

Prehajamo torej na prvi del obravnave in sprejemanja Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2028 v Državnem zboru. Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora bosta predsednik Vlade in minister za finance predstavila proračunski memorandum 2027 do 2028, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028. O tej predstavitvi ni razprave.

Besedo dajem predsedniku Vlade, gospodu Janezu Janši, da predstavi navedene proračunske dokumente.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Najprej hvala za potrditev rebalansa proračuna za letošnje leto pred kratkim. S tem so nastali tehnični pogoji za pripravo in predložitev rebalansa proračuna za prihodnje leto in proračuna za leto 2028 in ti dokumenti so sedaj pred vami. Z njimi želimo oziroma z njimi fiskalno odgovornost povezujemo s stabilnim gospodarskim okoljem, z razbremenitvijo dela za to, da bo v Sloveniji več naložb in bolje plačanih delovnih mest, večja blaginja za državljanke in državljane. Pospešujemo črpanje kohezijskih sredstev iz sedanjega obdobja in se intenzivno pogajamo za nov večletni finančni okvir Evropske unije. Čez pol ure se prične pogajanje glede tistega dela, ki zadeva konkurenčnost, zato bom krajši. S tem ustvarimo pogoje za zanesljivo financiranje varnosti in zdravstva, za pomoč najranljivejšim ter dostopnejša stanovanja, predvsem za mlade in mlade družine. Razvojni zakon določa smer te politike, predložena proračuna pa zagotavljata sredstva za njeno uresničevanje. Slovenija ima znanje, uspešna podjetja, tudi razvojne rezerve, s katerimi se lahko doseže bistveno več od tega, kar dosegamo danes. In naloga vlade je, da te možnosti poveže in ustvari pogoje, v katerih se bodo ljudje odločali za naložbe, podjetja za širitev, mladi pa za, mladi pa bodo izbirali prihodnost doma. Zato zaradi vsega povedanega je treba oba predložena proračuna presojati skupaj z razvojnim zakonom, ki je blokiran in o katerem se bo odločalo na referendumu in seveda s spremembami v delovanju države. Zdaj, plačna reforma, sprejeta v prejšnjem mandatu, vidno, da ne rečem usodno vpliva na fiskalni potencial države. Potrebe po zdravljenju in oskrbi rastejo, država mora vlagati v infrastrukturo in varnost, hkrati se v tem času zaključuje izredni evropski mehanizem za okrevanje, približuje pa se tudi konec sedanjega kohezijskega programskega obdobja. Zdaj, vse te obveznosti bomo dolgoročno zmogli, če bomo povečali ustvarjeno vrednost in seveda bolje uporabili razpoložljive vire. To je seveda tudi osrednja naloga proračunske politike. Zdaj, napoved Urada za makroekonomsko makroekonomske analize in razvoj v jesenski napovedi za prihodnje leto predvideva 2,5 odstotno gospodarsko rast, za leto 2028 pa 2,3 odstotno. Zdaj, Evropska komisija za naslednje leto predvideva več kot pol manjšo gospodarsko rast za evroobmočje, katerega del je tudi Slovenija. Se pravi, z vidika neke primerjave, je ta napoved optimistična, vendar je po našem mnenju še vedno precej, precej odstopa od tega, kar je Slovenija realno sposobna doseči. Če bodo izpolnjeni pogoji, ki bodo sprostili prej omenjene potenciale, potem lahko Slovenija naslednje leto preseže napovedano 2,5 odstotno gospodarsko rast, kar pomeni, da je možno potem tekom prihodnjega leta z rebalansom ali rebalansi proračuna prilagajati cilje tako, da bodo bolj ambiciozni. Ampak zaenkrat lahko, lahko proračunsko načrtovanje delamo na podlagi podatka, ki je zakonsko pač predviden in to je 2,5 odstotna gospodarska rast za prihodnje leto.

Zdaj imamo omejitvene dejavnike. Število delovno sposobnih ljudi se zmanjšuje, rodnost pada. Demografija je ključni strateški problem te države. Zdaj za prihodnji dve leti je ta omejitveni faktor na ravni obvladljivega, za prihodnje so pač potrebni strateški premiki. In tudi dejstvo je, da če hočemo več ustvariti, moramo bolje uporabiti ne samo človeški kapital, ampak tudi znanje, tehnologijo in vlaganje. Zdaj, proračunska politika je del instrumentov, ki pri tem pomaga. Zunanje razmere so zahtevne in vseh tveganj ne moremo odpraviti. Imamo omejeno možnost vpliva na tega, kar se dogaja na skupnem evropskem trgu, katerega del smo, še manjšo možnost vpliva na cene energentov in na stvari, ki, na katere vplivajo, bom rekel, globalna razmerja. So pa v naši pristojnosti davčna pravila, hitrost odločanja in tudi gospodarnost oziroma vitkost države, vsaj načelno. Zdaj podjetje, ki zaradi počasnega dovoljenja naložbo preseli drugam, odnese tudi prihodnja delovna mesta, naročila dobaviteljem, pozitivni vpliv na blaginjo. Evropski projekt, ki ostane neizveden, čeprav so zanj zagotovljena sredstva. Pomeni izgubljeno priložnost za občino, regijo, celo državo. In seveda pri teh stvareh je treba moramo vedeti, kdo je odgovoren za odločitve in kdo je odgovoren za to, da ovire odpravi. Zdaj, kot sem dejal že pri predstavitvi rebalansa proračuna, v veliki meri smer, ne toliko vse ukrepe, ki so potrebni, ampak smer razvoja Slovenije v prihodnje tudi koalicijskega programa določa razvojni zakon, ki je blokiran z referendumsko iniciativo in zdaj tudi že z zadostnim številom zbranih podpisov se pravi, ta odločitev bo pred ljudstvom. S tem razvojnim zakonom je sprejeta ali zavrnjena možnost, da se izboljšajo pogoji za podjetnost, zmanjšajo posamezne obremenitve in se več prostora prepusti delu in vlaganjem. Zdaj, oba proračuna, ki sta pred vami, sta pač tehnični korak pri uresničevanju iste politike. Odločitev o razvojnem zakonu pa seveda povedala, kolikšen je manevrski prostor. Seveda nižje obremenitve zahtevajo učinkovitejšo državo. To v času digitalizacije in umetne inteligence teoretično ne bi smel biti velik problem, pri nas pa praktično je. Zdaj učinkovitejša država pa mora omogočiti, da v Sloveniji z manjšimi stroški nastane in ostane več vrednosti. Zdaj, ta razvojni zakon predvideva ugodnejše pogoje za normirane samostojne podjetnike, razvojno kapico pri prispevkih, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin in nižji davek za določena osnovna živila in energente. Zdaj še posebej energetska draginja je problem. In s tem zakonom, s sprejetjem ali zavrnitvijo tega zakona se bo odločilo ali imamo sami določen večji manevrski prostor pri reguliranju oziroma pri zmanjševanju te obremenitve ali pa bomo v celoti ali pa v največji meri prepuščeni tveganjem, na katere nimamo vpliva. Tako da, ko vse te učinke seštejemo, gre za pač odločitev, ki bo neposredno vplivala na življenje milijona in pol ljudi v Sloveniji in jaz upam, da se tega zavedamo. Zdaj ob očitkih, ki so se pojavljali tudi v razpravi o rebalansu proračuna in se bodo verjetno tudi zdaj, da z nekaterimi razbremenitvami pomagamo samo enemu delu prebivalstva, je pač treba pogledati celotno vsebino. Zdaj, nek obrtnik, ki sam opravlja svojo dejavnost, seveda potrebuje pogoje, v katerih lahko normalno posluje, sicer ne bo. Upokojenec, potrebuje čim več razpoložljivega dohodka za svoje življenje in si vsekakor ne zasluži, da je pokojnina, ki je plačilo za minulo delo dodatno obremenjena. Gospodinjstvo plačuje davek tudi pri nakupu osnovnih živil. Pri razvojni kapici pa neposredno razbremenjujemo bolj ustvarjalne. In seveda tudi strošek takšnih zaposlitev. In to povemo odkrito, ker na drugi strani je zelo veliko demagogije in je tudi jasno kakšna je obrazložitev. Zdaj, Slovenija za strokovnjake in zahtevna delovna mesta tekmuje z drugimi državami, smo del enotnega evropskega trga. Nek razvojnik, inženir, zdravnik, medicinska sestra, menedžer, sposoben menedžer lahko pod podobnimi pogoji dobi in še mnogi drugi tudi, bi rekel, zelo praktični poklici. Oni lahko pod podobnimi pogoji dobijo zaposlitev praktično kjerkoli na evropskem trgu, ker smo pač del tega prostora in je treba pri tem upoštevati tudi tako imenovano vprašanje zunanje konkurenčnosti. So seveda poklici, ki zunanje niso konkurenčni in zanje veljajo druga pravila. Zdaj mnogi poklici, tisti najbolj ustvarjalni pa pač ali pa tisti, ki zahtevajo največjo ustvarjalnost, pa so tudi zunanje konkurenčni. In zdaj podjetje, ki razvija nov izdelek, seveda lahko razvojno skupino zelo enostavno zaposli tukaj ali na Hrvaškem ali na Irskem pri digitalnih storitvah v Indiji. In tukaj nastane bistvena razlika. Če jo zaposli tukaj, so tukaj tudi znanje, plače, sodelovanje z univerzami, naročila domačim dobaviteljem. Zdaj takšne zaposlitve prinašajo nadpovprečne plače, imajo multiplikativne učinke, krepijo razvojni potencial skupnosti in države, predvsem pa možnost ali pa, bom rekel, pravično obdavčenje najbolj ustvarjalnih omogoča podjetjem, da vlagajo v dejavnosti, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost. Politika, ki jo imamo zdaj, pa pač narekuje podjetjem Lohnarbeit, se pravi, ustvarjanje ali pa odpiranje delovnih mest, kjer so seveda obremenitve dela manjše, je pa tudi dodana vrednost manjša. Zdaj te delovne sile na domačem trgu ni, se pravi, se jih uvaža.

Slovenija ima izdanih 150000 dovoljenj za delavce od drugod, kar ustvarja enormne pritiske potem tudi na, bom rekel, socialno mrežo, šolstvo in tako naprej. In to je eden od glavnih razlogov, da smo se znašli v neki spirali stopanja, stopicanja na mestu, zaradi katere nas pač prehitevajo države, ki so nam še deset let krepko gledale v hrbet kar se tiče razvoja ali pa hitrosti razvoja.

Zdaj, s fiskalnega vidika je jasno, da z večjim številom zahtevnejših delovnih mest država dolgoročno pobere tudi več drugih davkov in dobimo več v javne blagajne za skupne potrebe. In jasno je, da vsak, ki logično razmišlja ve, da je interes države Slovenije, da takšne dejavnosti ostajajo in nastajajo v Sloveniji, ostaja in nastaja v Sloveniji. In učinek razvojne kapice bomo presojali seveda tudi po tem, koliko prispeva k temu cilju. Treba je pa povedati tudi to, da Slovenija ni edina država na tem planetu, lahko se primerjamo z drugimi, v Evropski uniji nas je 27, vemo, kako to deluje. To ni razprava, bi rekel, koliko kamel gre skozi šivankino uho iz časov sholastike, to je neka zadeva, ki se da dokazati, primerjati z meriti in je neverjetno kako pri nas to še nekako ne deluje in je demagogija, bom rekel, zakurjena tako, da gori do neba.

In seveda, ko gre za davčno politiko, je treba gledati celoto. Več uspešnih podjetij in bolje plačanega dela pomeni širšo podlago za financiranje zdravstva, pokojnin in drugih skupnih potreb. In mi ne želimo prihodkov države kratkoročno povečevati z vedno novimi obremenitvami, kot je to počela prejšnja vlada, ker to že srednjeročno ne pelje nikamor. Želimo povečati gospodarsko dejavnost, iz katere se ti prihodki ustvarjajo, še posebej tisto dejavnost, ki prinaša najvišjo dodano vrednost. To seveda zahteva vztrajnost pri odpravljanju ovir, davčno predvidljivost in zanesljivo izvajanje pravil oziroma po domače rečeno stabilnost. Slovenija tako z razvojnim zakonom kot s temi proračunskimi dokumenti domačim podjetnikom in tujim vlagateljem sporočamo, da njihove naložbe potrebujemo in želimo, pričakujemo kakovostna delovna mesta, pri tujih investicijah razvoj in sodelovanje s slovenskim gospodarstvom. Za nov proizvodni obrat ali razvojno skupino se vlagatelj odloča za desetletje in več. To niso kratkoročne odločitve in pri tem se seveda presoja, ali bo neko okolje, v tem primeru država, spoštovala pravila, na podlagi katerih je sprejel odločitve ali pa lahko v prihodnje pričakuje, vsako leto, ob vsaki menjavi vlade, po vsakih volitvah povsem drugačno okolje, kar, kar je stanje, nasprotno od stabilnosti. Zdaj, to stabilnost oziroma predvidljivost je potrebno zagotoviti z razumno obremenitvijo, davki morajo biti razumni, z zanesljivo infrastrukturo in postopki, ki se zaključijo v, bom rekel, realnem oziroma uporabnem času.

Zdaj, kot ste bili že obveščeni, je bila tukaj tudi misija Mednarodnega denarnega sklada. Med drugim v tem poročilu sklad poudarja v tej predstavitvi iz prejšnjega meseca trdne bilance in najnižjo zadolženost zasebnega sektorja, slovenskega zasebnega sektorja v evro območju. Zdaj to je, bom rekel, hkrati slaba in dobra novica, slaba zaradi tega, ker govorijo, ta podatek govori o tem, da obstaja potencial, ki je neizkoriščen, se pravi mrtev kapital, ki se ne vlaga v slovenskem gospodarstvu, ravno zaradi tega, ker ni predvidljivosti in stabilnosti. Zdaj, dobra novica pa je to, zato ker to pomeni, da rezerve so, da je pač potenciale treba sprostiti in da kapital, ki obstaja, ker so tudi banke solidne, in imajo možnosti bistveno višjega kreditiranja, kot pa se dejansko dogaja, da lahko dosežemo nek razvojni zagon, ki, katerega posledica bo bistveno višja gospodarska rast kot napovedana dva in pol odstotka.

Zdaj poleg tega kar, poleg smeri, ki je nakazana v razvojnem zakonu, poleg že sprejetih ukrepov v Strateškem svetu za gospodarstvo nastajajo tudi reformni predlogi za naprej na vseh področjih. Seveda počasi prehajamo v fazo, ko bodo morala ministrstva te predloge pretvoriti v izvedljive spremembe ob oceni njihovih posledic, vendar se obeta zakonodajni paket, ki bo, katerega cilj, katerega ambicija bo bistveno izboljšanje gospodarskega okolja v Sloveniji.

Zdaj, v poročilih Fiskalnega sveta, pa tudi v tem poročilu Mednarodnega denarnega sklada se je poskušalo računati tudi dinamični učinek razvojnega zakona in vpliv na javne finance oziroma proračunsko načrtovanje. Zdaj, iz obeh strani je bilo povedano, da dodatna rast, ki jo prinaša razvojni zakon, lahko povrne del neposrednega javno finančnega stroška ukrepov oziroma znižanja prilivov in da je treba iskati tudi druge rezerve. In tega se zavedamo. Zato seveda gospodarsko politiko povezujemo s konkretnimi omejitvami in spremembami porabe.

Zdaj, za prihodnje leto je načrtovan proračun približno 7, 17 milijard in 38 milijonov evrov prihodkov 19 milijard in 355 milijonov evrov odhodkov. Zdaj za leto kasneje približno 17 milijard in 682 milijonov prihodkov ter 19 milijard in 40 milijonov odhodkov. Odhodki med letoma nominalno narastejo za pičlih 45 milijonov evrov, primanjkljaj državnega proračuna pa se zmanjša za skoraj 600 milijonov, na milijardo in 719 milijonov evrov.

Zdaj, to je, to je ta omejen prostor, znotraj katerega moramo financirati tudi naraščajoče obveznosti. Samo za obresti je prihodnje leto načrtovanih 942 milijonov evrov, se pravi, samo za obresti, ne za vračilo glavnic, leta 2028 pa že milijarda in 25 milijonov. Zdaj višji strošek dolga seveda omejuje denar za druge namene. Zdaj urejene javne finance ljudem omogočajo več varnosti prav zato, ker državi ohranijo sposobnost ukrepati, ko pridejo težje razmere, zdaj tega manevrskega prostora je pa seveda manj, če moramo vračati vedno večje dolgove za nazaj. Torej, ko govorimo o rezervah, se je treba zavedati, kje te so. Zdaj s temi proračunskimi dokumenti, v eni od teh smeri spreminjamo, delamo konkretne korake, najprej spreminjamo kadrovsko načrtovanje, tako da število zaposlenih v, bom rekel, administrativnem oziroma birokratskem delu državne uprave v prihodnjih dveh letih se ne povečuje formalno s temi proračunskimi dokumenti ostaja na ravni letošnjega leta, se ne povečuje, se ne zmanjšuje, to je, to je pač v teh proračunskih dokumentih. Dejstvo pa je, da je to premalo, pač je premalo zato, ker je zaradi omejenih človeških virov potrebno sistemsko prerazporejanje virov znotraj javnega sektorja, ker imamo bistveno povečane potrebe pri skrbi za , za starejše zaradi demografije, deloma v zdravstvu še ponekod in je ta prerazporeditev potrebna, če želimo vsaj ohranjati enako kakovost storitev kot doslej. So pa drugi deli, predvsem administrativni deli, bom rekel, državne uprave, javnega sektorja, kjer tudi slika ni črno bela. So zdaj, ko gledamo vse te dvige ali padce pri zaposlenih, vidimo, da se je ponekod število v zadnjih 30. letih zmanjšalo, ponekod enormno povečalo, ponekod so nastale nove institucije, ki pravzaprav delajo nekaj, kar so prej delala ministrstva ali pa, bom rekel, neke druge institucije, pa se tam število zaposlenih ni zmanjšalo, tukaj se je enormno povečalo. Skratka, pridobivamo neko celovito sliko te situacije, ki bo tudi predstavljena javnosti in potem se bo pač treba odločiti. Narejena bo tudi primerjava z, bi rekel, Evropsko unijo, povprečjem, primerljivimi državami in tukaj nas čaka, bom rekel, strateška odločitev glede prerazporejanja virov in tudi povečanja, povečanja uporabe moderne tehnologije tam, kjer je to možno in to seveda nadomesti administrativno delo. Zdaj, drugi ta konkreten ukrep v smislu zniževanja stroškov funkcioniranja države, je tudi upoštevanje nerazporejenih presežkov in izvajanja javne službe pri pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov. Zdaj predlog zakona o izvrševanju proračuna določa, da se tudi ta sredstva upoštevajo kot vir financiranja, da to ni nekam nekje odloženo z omejenim nadzorom. Zdaj, pri odločanju o potrebnem denarju je pač treba videti celoten finančni položaj neke ustanove in od davkoplačevalcev nimamo pravice zahtevati dodatnih sredstev, ne da bi prej upoštevali vse razpoložljive vire, ki že obstajajo.

Zdaj, tretji del je disciplina pri stroških dela in finančnih načrtih. Predlog zakona ohranja obveznost poslovanja v okviru zagotovljenih sredstev. Omejuje prerazporejanje materialnih stroškov na plače, kar je, kar je bila ena taka, bi rekel, posebna dejavnost doslej, ter zahteva usklajene finančne načrte. Zdaj, ob kršitvah so določene tudi posledice in ta pravila mora, ta pravila bomo uveljavljali v praksi. Zdaj minister in vodstvo ustanove odgovarjata za obveznosti, ki jih prevzemata in tudi za način, kako jih bosta poravnala.

Zdaj, četrti del je povezava evropskega financiranja z domačimi viri. Zdaj, predlog zakona ohranja pravilo, da se ob nadomestitvi domačega vira z evropskimi sredstvi sproščene integralne pravice porabe prenesejo v rezervo Republike Slovenije za uspešno pridobljeno evropsko financiranje in s tem pomaga okrepiti rezervo za odpravljanje posledic naravnih nesreč. To je neposredna povezava med sposobnostjo črpanja in odpornostjo javnih financ. Zdaj, omejevanje porabe je razvidno tudi pri blagu in storitvah neposrednih proračunskih uporabnikov. Seveda je to zahtevno delo, zahteva izbiro prednosti, sposobnost določanja prioritet, nadzor nad izvajanjem in tako naprej. Zdaj, znotraj teh pravil bomo začeli s širšo racionalizacijo. Koalicijska pogodba predvideva pregled organizacije institucij, enotno digitalno okno e Slovenija in preglednejše javne nabave. Zdaj, v prejšnjem mandatu se je k temu pristopilo malo iz obratnega konca, se pravi najprej digitalizacija, potem optimizacija. Seveda najprej je potrebno narediti optimizacije, nato digitalizacijo, sicer nabavljamo opremo, zaposlujemo nove ljudi, število se poveča, birokratov je več, ljudje imajo še več dela v digitalni dobi. Tako da zdaj to obračamo v pravo smer. Ena od zelo velikih birokratskih ovir, ki je bila že odpravljena, pa je potem neka leva vlada vrnila nazaj, je to, da mora državljan ali podjetje isti podatek vsako leto znova ali celo večkrat na leto ob vsaki prijavi dostavljati različnim organom, pa tudi v šolah, javnemu sektorju kljub temu, da to ali obstaja v njegovih evidencah ali obstaja v javno dostopnih evidencah. Se pravi, nazaj bomo uvedli pravilo, da noben državni organ, nobena institucija nima pravice od posameznika ali podjetja zahtevati, zahtevati podatka, ki ga že ima ali ki ga lahko avtomatsko pridobi iz javnih virov. Zanimivo je, da smo to enkrat že uvedli, pa da se je to potem umaknilo iz zakonodaje in danes imamo polno te birokratske navlake in institucije, ki potem celo kaznujejo ljudi, ker ne posredujejo podatka, čeprav ga imajo že, čeprav ga te institucije že imajo. Zdaj, velik razvojni vir, doslej v zadnjem mandatu zelo slabo izkoriščen, so evropska sredstva. Domače prihranke in podjetniške naložbe je pač treba povezati z infrastrukturo, znanjem in zmogljivosti, ki jih financiramo iz kohezije. Pred nami sta zdaj v teh tem obdobju dve povezani nalogi, se pravi, izvesti sedanji program, pa tudi izpogajati pogoje za naslednjo finančno perspektivo, eno od pomembnih pogajanj, seveda ne čez 15 minut. Zdaj, po podatkih iz prejšnjega meseca mora Slovenija ali pa, bi rekel, lahko, to je potencial, do konca tega programa manj kot štiri leta počrpati še več kot dve milijardi in pol evrov kohezijskih sredstev. In tukaj je počrpane pol milijarde. Celoten evropski prispevek k temu programu znaša oziroma skupaj je to 3,2 milijarde in glavna, glavnina izvedbe je še vedno, je še vedno na nas, ker se je v prejšnjem mandatu spalo. In seveda potem imamo naslednjo finančno perspektivo, kjer se pogajamo za to, da sredstva za kohezijo in za kmetijsko politiko ne bodo krčena, čeprav nekatere države zelo delajo v tej smeri. In seveda to, da želimo počrpati oziroma vložiti, investirati vsa evropska sredstva pomeni, da je treba zagotoviti tudi lastna sredstva za to. S temi proračunskimi dokumenti povečujemo ta sredstva iz 323 na 972 milijonov. In za naslednje leto, za leto 2028 pa še skoraj 700 milijonov. Tako da so ti potenciali znatni. In seveda tukaj bodo prednost imele naložbe, ki trajno povečujejo sposobnost Slovenije za razvoj. A običajno je vedno vprašanje: pa proračunski debati se seštevajo sredstva za investicije, za socialo, za obrambo in tako naprej in se skuša delati neke primerjave za to mogoče samo še poudarek, minister bo več govoril o tem. Za investicijske odhodke in transfere skupaj načrtujemo približno 3,3 milijarde evrov za prihodnje leto in še skoraj tri milijarde za leto kasneje. Tako da so ta sredstva znatna. Je pa seveda naša usmeritev, da bo v prihodnosti čim manj denarja, ki se ga pobere podjetjem za to, da potem Vlada ali pa država to razporeja sama preko subvencij in tako naprej, ker pač ne delamo iluzij, da mi to znamo bolje, kot to zna trg in podjetje.

Od večjih postavk mogoče še to, da je v proračunih dana posebna pozornost na varnost pokojnin. Tako da bom rekel, v celoti pokrivamo dodatne obveznosti države do Zpiza v obeh letih, se pravi v naslednjem letu in v letu 2028. Zdaj, ob koncu te predstavitve z moje strani zdaj vabimo k vsebinski razpravi pri teh odločitvah tudi opozicijo. Zelo verjetno bo glede debirokratizacije predlagan tudi posvetovalni referendum, se pravi posvetovanje z ljudstvom, ker glede tega je pač potrebno doseči nek konsenz, nek dogovor, neko odločitev za to, da to niso koraki, ki so narejeni na pol. V mandatu neke vlade, potem pride druga vlada pa to se pokvari. Posledica je pa pač to, da so razvojni potenciali in viri, ki jih ima Slovenija in ti so znatni, neizkoriščeni.

Torej, spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da oba proračuna s spremljajočimi dokumenti podprete. Razvojni zakon, ki bo stvar referenduma, določa smer proračuna po obveznosti in sredstva za uresničevanje, za hojo po tej poti. Torej, v Sloveniji imamo ljudi, znanje in finančne vire, ki omogočajo več razvoja, večjo blaginjo, večje plače, večje pokojnine. Na nas pa je, da te da ustvarimo pogoje v katerih bo to mogoče in v katerih se bo tudi mladim splačalo in zdelo smiselno svojo prihodnost zagotavljati doma.

Zdaj s produktivnim vlaganjem, z racionalnim funkcioniranjem države širimo tudi krog ali pa širimo tudi obseg sredstev, ki jih rabimo za skupne potrebe. Obseg sredstev, ki omogoča zanesljivejše financiranje zdravstva, pokojnin, javnih storitev in za to, da je teh sredstev več, potrebujemo bolj razumne obremenitve. Ta vlada je za to prevzela odgovornost in predložena proračuna sta korak k uresničitvi. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Besedo dajem ministru za finance, magistru Andreju Širclju za dodatno predstavitev proračunskega memoranduma 2027 do 2028, predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2028. Kar izvolite.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dame in gospodje! Pred nekaj dnevi ste sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Z njim smo uredili tekoče leto in poskrbeli, da država izpolni vse, kar ji nalaga zakon. Danes govorimo o prihodnosti, o tem, kaj bo država v naslednjih dveh letih financirala, kje bo vlagala in koliko si bo morala sposoditi. Vlada je mandat nastopila v začetku junija, v štirih mesecih smo opravili pregled javnih financ, pripravili rebalans in pripravili proračuna za naslednji dve leti. Proračun ni le seznam številk, proračun je zaveza, zaveza upokojencu, da bo pokojnina izplačana, zaveza podjetniku, da se pravila ne bodo spreminjala čez noč, zaveza mladi družini, da država ne bo živela na račun njenih otrok in zaveza vsem nam, da bo Slovenija varna. Zato sta oba proračuna zgrajena na treh stebrih: varnosti, stabilnosti in predvidljivosti.

Ministrstvo za finance sem vodil že v letih epidemije, takrat sem se naučil preprosto lekcijo: javne finance je treba urejati v dobrih časih, da zdržijo v slabih. Danes so časi razmeroma dobri, gospodarstvo raste, trg dela je močan, delež dolga pada. Prav zato je zdaj čas za odgovornost, ne pa za sproščenost. Česar ne uredimo danes, ko je rast višja, bomo morali urejati jutri, ko bo morda nižja in takrat bo dražje. Preden preidem na številke, moram odkrito povedati, s kakšnimi izhodišči smo začeli. Dediščina, ki smo jo prevzeli od prejšnje vlade, je slaba predvsem pri plačah in drugih osebnih prejemkih, pa tudi drugih odhodkih. Odhodki so se povečevali brez pravega nadzora, celo v nasprotju z lastnimi načrti prejšnje vlade. Plače so lani v povprečju zrasle za okoli 10 odstotkov, kar je ugotovil tudi Mednarodni denarni sklad. Lahko rečem, da je šlo za finančni hedonizem. Naj navedem nekaj primerov. Proračun prejšnje vlade za leto 2026 je predvideval, da se bo minimalna plača uskladila z inflacijo za 2,7 odstotkov. Zvišala se je za 16 odstotkov. S tem pa so se povečali stroški dela in nadomestila, ki se nanjo vežejo, zimski regres v višini polovice minimalne plače, dvig minimalne plače in izvedba plačne reforme v javnem sektorju. Vse to so obveznosti, za katere v prejšnjih proračunih sredstva niso bila ustrezno zagotovljena. Zato smo morali že z rebalansom letošnjega proračuna odhodke povečati 17,7 na 18,8 milijarde evrov. Podedovali smo tudi zamude pri črpanju evropskih sredstev in razkorak med mednarodnimi zavezami na področju obrambe in njihovim financiranjem. To dediščino bomo popravili s proračunoma za leti 2027 in 2028.

Zdaj pa številke. V letu 2027 načrtujemo približno 17 milijarde evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj državnega proračuna znaša 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda in ostaja pod mejo 3 odstotkov in v skladu s fiskalnimi pravili. V letu 2028 načrtujemo 17,7 milijarde evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Prihodki rastejo za 3,8 odstotka, odhodki za 0,2 odstotka. Primanjkljaj se zniža za skoraj 600 milijonov evrov, manj kot leto prej. Primarni primanjkljaj, torej primanjkljaj brez obresti, se več kot prepolovi. To je bistvo predloga.

Leto 2027 je leto naložb, leto 2028 je leto, ko začnemo zapirati škarje med prihodki in odhodki. Naj pojasnim tudi, zakaj je primanjkljaj v letu 2027 za okoli sto milijonov evrov višji kot letos. Razlog so naložbe, investicijski odhodki države rastejo za več kot 800 milijonov evrov. Država, ki se zadolži za naložbe, ki bodo služila desetletja, ravna drugače kot država, ki se zadolžuje za tekočo porabo. Gospodarska rast se je letos povečevala, hitreje, kot je bilo pričakovano spomladi. Napoved je 3,8 odstotka. V naslednjih dveh letih se bo rast umirila na 2,5 in 2,3 odstotka. To je še vedno solidna rast, ni pa rast, ki bi dopuščala lahkotno trošenje. Okolje ostaja negotovo nihanja cen energentov, geopolitične napetosti, šibkejša konkurenčnost Evrope. Zato smo pri načrtovanju upoštevali načelo previdnosti. Prednostna področja so jasna: razvoj in blaginja, gospodarska rast, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacija in debirokratizacija ter varnost in obramba. Proračun temelji na treh stebrih, kot sem že omenil: predvidljivosti, stabilnosti, in varnosti. Prvi steber je predvidljivost. Pri prihodkih smo realni. Davčni prihodki bodo v letu 2027 znašali 14,2 milijardi evrov, kar je 5 odstotkov več kot letos. Največ prispeva davek na dodano vrednost s 6,6 milijarde evrov, sledita dohodnina z 2,5 milijarde evrov in davek od dohodkov pravnih oseb z 2,1 milijarde evrov. Davek na dodano vrednost bo prinesel 376 milijonov evrov več, kot letos, ker raste potrošnja. Dohodnina raste zaradi visoke zaposlenosti in rasti plač. Davek od dohodkov pravnih oseb raste, ker podjetja ustvarjajo dobiček. To so zdravi viri rasti, vezani na delo, potrošnjo in uspeh podjetij.

Želim jasno povedati, ta rast ne izhaja iz novih davkov, novih davkov ne uvajamo. Prihodki rastejo, ker ljudje delajo, ker podjetja uspešno poslujejo in ker potrošniki zaupajo. To je denar, ki ga ustvarijo ljudje in gospodarstvo. Prav zato moramo z njim ravnati spoštljivo, skrbno in predvidljivo. Kjer smo pri prihodkih previdni, to odkrito povemo. Trošarine načrtujemo za 78 milijonov evrov nižje kot letos, predvsem pri energentih, kjer upoštevamo trenutno veljavne zneske. Nedavčni prihodki so nižji, pričakujemo za 92,5 milijona evrov nižja vplačila dividend in pri tem upoštevamo tudi posledice letošnje suše. Prihodkov ne napihujemo, da bi lepši, da bi lepše izgledali odhodki.

Zakon o izvrševanju proračunov za leto 2027 določa uskladitev dohodninskih olajšav in dohodninske lestvice z rastjo cen. S tem preprečujemo, da bi inflacija tiho povečevala davčno breme ljudi. Razbremenitev dela ni le politična obljuba, je gospodarska nuja. Mednarodni denarni sklad je v nedavnem poglobljenem pregledu slovenske fiskalne politike ugotovil, da ima Slovenija enega najvišjih davčnih primežev na delo v Evropski uniji. S 45,9 odstotka stroškov dela delavca s povprečno plačo je Slovenija skoraj pet odstotnih točk nad povprečjem Evropske unije. Primež ustvarjajo predvsem prispevki za socialno varnost. Tako visoka obremenitev draži delo, znižuje neto plače in slabi spodbude za zaposlovanje. Z diagnozo se strinjamo, pri zdravilu smo jasni. Razbremenitve dela ne bomo financirali z novimi davki, tudi ne z davkom na nepremičnine, ampak z rastjo in učinkovitostjo.

Predvidljivost pa velja tudi za državo samo. Predlagali bomo štiriletni proračunski cikel z jasno zgornjo mejo rasti izdatkov, ki v mandatu ne bo smela preseči ciljne inflacije. Proračunski uporabniki bodo lahko neporabljena sredstva prenesli v naslednje leto, vendar le tako, da se letni primanjkljaj ne poveča. Tako odpravljamo spodbudo za decembrsko trošenje, ko se denar porabi samo za to, da se porabi z drugimi besedami zapravi. Drugi steber je stabilnost. Pri odhodkih smo previdni, odhodki v letu 2027 znašajo 19,4 milijarde evrov, 3,2 odstotka več kot letos, v letu 2028 ostanejo praktično na isti ravni rast je le 0,2 odstotka. To je zavestna odločitev. Izdatki države ne morejo trajno rasti hitreje od gospodarstva, ki jih financira. Disciplina danes je priprava na to, kar prihaja. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo staranje prebivalstva pokojnine, zdravstvo in dolgotrajna oskrba ter obramba, zeleni in digitalni prehod do leta 2030 povečali izdatke države za 2,7 odstotne točke, do leta 2040 pa za 3,5 odstotne točke. In to ob predpostavki, da se pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma dolgotrajne oskrbe, da so v celoti izvedene. Pri današnjem obsegu gospodarstva je to že do konca desetletja več kot dve milijardi evrov dodatnih izdatkov na leto. Teh pritiskov ne moremo pokriti z dolgom. Pokriti jih moramo z rastjo in učinkovitostjo. Za to moramo dobro vedeti, kam gre denar. Izdatki sektorja država so v letu 2014 znašali 46,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Največ gre za socialno državo in zdravje. Za zdravje po oceni Mednarodnega denarnega sklada porabimo več od povprečja Evropske unije. Nad povprečjem smo tudi pri izobraževanju, kjer Mednarodni denarni sklad razliko pripisuje predvsem togemu modelu financiranja. Mednarodni denarni sklad hkrati ocenjuje, da bi z učinkovitejšo porabo lahko sprostili okoli 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Približno 1,2 odstotka v izobraževanju, 0,6 odstotka v zdravstvu in 0,2 odstotka za odpravo subvencij za fosilna goriva. To ni res za storitve, to je več za isti denar. Boljši rezultati v visokem šolstvu, optimizacija in digitalizacija zdravstvenih storitev, manj škodljivih subvencij. Pošteno je pojasniti, zakaj so odhodki v letu 2027 za 1,2 milijarde evrov višji od proračuna, ki ga je ta zbor sprejel lani. Razlogi so trije: prvi so investicije, predvsem v obrambne izdatke in projekte evropske kohezijske politike, ki so bili v sprejetem proračunu načrtovani prenizko. Drugi so obveznosti že sprejetih zakonov: plačna reforma v javnem sektorju, pokojninska blagajna in dolgotrajna oskrba. Tretji so višji stroški financiranja dolga. To niso nove želje, to so obveznosti, ki jih mora država izpolniti.

Dovolite, da spregovorim o javnem sektorju, saj je bilo v zadnjih dneh slišati veliko ugibanj in zaskrbljenosti. Predlog Zakona o izvrševanju proračunov ne določa linearnega znižanja števila zaposlenih. Določa pa jasen finančni okvir za plače in druge izdatke za zaposlene. Pri neposrednih proračunskih uporabnikih in javnih zavodih v letu 2027 namenjamo 5,36 milijarde evrov, v letu 2028 pa 5,7 milijarde evrov. Naj dodam širši okvir. Plačna reforma v javnem sektorju po oceni Mednarodnega denarnega sklada razširja plačno lestvico in povečuje prožnost zaposlovanja, a ima visok kratkoročni strošek. Plače v javnem sektorju so se lani v povprečju zvišale za 10 odstotkov, v prvi polovici leta za 6,5 odstotka. Rast izdatkov za zaposlene smo omejili po primerljivem načelu pri vseh uporabnikih proračuna. S tem določamo okvir, v katerem mora vsak predstojnik organizirati delo z racionalizacijo, boljšo organizacijo dela in digitalizacijo procesov. To je disciplina, ki je pričakovana od vsakega gospodinjstva in vsakega podjetja. Enako jo moramo pričakovati od države. Zakon o izvrševanju proračuna prinaša tudi manj vidne, a pomembne novosti. Pri izhodiščih za financiranje projektov bomo upoštevali presežke posrednih proračunskih uporabnikov. Načelo je preprosto: javni denar naj ne bi ležal na računih, medtem ko se država zadolžuje. Proračun je pripravljen programsko, za politike, programe in podprograme so določeni cilji, za projekte pa neposredni učinki. To so politike, ki temeljijo na merljivih ciljih, jasni odgovornosti nosilcev odločitev in rednem spremljanju rezultatov. Odkrito povem tudi to, rezerve v proračunu so bistveno nižje kot letos, okoli ni cele štiri milijarde evrov. Prostora za nepredvidene izdatke je manj. Zato bo izvrševanje proračuna strogo in zato bo vlada vsako novo obveznost najprej presodila z vidika obstoja možnosti financiranja. Stabilnost pomeni tudi odgovoren odnos do dolga. Delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu se zmanjšuje. Konec lanskega leta je znašal 65,1 odstotka, letos naj bi se znižal na 64,6 odstotka. Do leta 2029 se bo dolg zniževal, vsako leto najmanj za pol odstotne točke. In konec leta 2029 dosegel 63,1 točke odstotka. Slovenija ostaja bistveno manj zadolžena od povprečja Evropske unije. Kjer je dolg 81 odstotkov in evrska območja skoraj 88 odstotki bruto domačega proizvoda. Bonitetne agencije nas uvrščajo med varne evropske države, Standard & Poor's z oceno AA, Fitch z oceno A+, ki sta jo potrdila septembra tega leta, ter Moody's z oceno AA. Finančni in bančni sistem sta stabilna. Ni pa to razlog za sproščenost, saj odhodki za obresti rastejo letos na 899 milijonov evrov, prihodnje leto 942 milijonov. Obresti so v letu 2028 najhitreje rastoča večja postavka proračuna. Vsak evro primanjkljaja danes so jutri obresti in vsak evro za obresti je evro, ki ga ne moremo nameniti šoli, bolnišnici ali cesti. Od leta 2027 se bo država zadolžila za 6,4 milijarde evrov. Glavni razlog je, da v tem letu zapade v plačilo več dolga, odplačila glavnic znašajo 4,2 milijardi evrov, neto zadolževanje, torej novo zadolževanje, zmanjšano za odplačila, znaša 2,3 milijarde. V letu 2028 se zadolževanje zniža za pol milijarde. Dolg bomo opravljali preudarno, glavnino financiranja zagotavljamo na mednarodnih trgih v evrih, predvsem z dolgoročnimi obveznicami, domači trg pa krepimo z ljudskimi obveznicami in zakladnimi menicami. Želimo, da v svojo državo vlagajo tudi njeni državljani. Zaupanje vlagateljev je za majhno in odprto gospodarstvo neprecenljivo, zato velja pravilo, ki ga bom kot minister za finance dosledno zagovarjal na vladi in pred vami: vsak predlog, ki povečuje odhodke ali zmanjšuje prihodke, mora biti v okviru s fiskalnimi pravili. To je zaveza iz koalicijske pogodbe, ki določa, da morajo biti vsi ukrepi pripravljeni tako, da ne ogrožajo fiskalne vzdržnosti.

Tretji steber je varnost. Varnost ima dve plati. Prva je varnost države. Za obrambne izdatke namenjamo 1,9 milijarde evrov v letu 2027 in 2,2 milijarde evrov v letu 2028. Tako zagotavljamo raven vlaganj v varnost, h kateri smo se zavezali kot članica zveze NATO. varnost je nova realnost Evrope. Evropska fiskalna pravila za obrambne izdatke dopuščajo začasno odstopanje do leta 2028. To možnost uporabljamo odgovorno in se zavedamo, da je začasna, zato jo že danes vključujemo v srednjeročno načrtovanje. Druga plat je socialna varnost. Za pokojninsko blagajno namenjamo 1,9 milijarde evrov v letu 2027 - tretjino več kot letos - in dve milijardi evrov v letu 2028. Pokojnine so zagotovljene. Pravice, ki jih določa zakon, bodo izpolnjene. Skupaj država v letu 2027 v sklade socialnega zavarovanja prenese 2,5 milijarde evrov - skoraj pol milijarde evrov več kot letos. Za dolgoročno vzdržnost pokojnin bomo ustanovili demografski sklad. Nanj bomo prenesli državno premoženje, njegovi dobički pa bodo namenjeni financiranju pravic iz pokojninskega sistema. Demografski sklad ni nova blagajna za tekočo porabo, je način, da državno premoženje upravljamo v korist prihodnjih rodov. Varnost pomeni tudi prihodnost. Zato je leto 2027 leto naložb. Investicije države bodo v letu 2027 znašale 3,3 milijarde evrov, kar je 38 odstotkov več kot letos. Vlagamo v obrambo, železnice in ceste, okolje, obnovo po naravnih nesrečah in znanost. Sredstva za znanost in informacijsko družbo se v letu 2027 povečajo za 28 odstotkov. Tudi v letu 2028 obseg investicij ostaja višji od letošnjega. Naložba v znanost je naložba v produktivnost, produktivnost pa nas skrbi. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva se ne izboljšuje dovolj hitro. Stroški dela na enoto proizvoda so v zadnjih letih rastli hitreje kot v evrskem območju. Brez produktivnosti ni višjih plač in brez uspešnega gospodarstva ni socialne države. Delo ni socialna, temveč razvojna kategorija. Nadaljujemo tudi z obnovo po naravnih nesrečah. Ljudje in občine, ki so jih prizadele poplave, morajo vedeti, da država ne pozablja na njih in da obnova ostaja prednostna naloga. Evropska sredstva so ključna. Načrt za okrevanje in odpornost se letos zaključuje, zato je toliko pomembneje, da do zadnjega evra počrpamo sredstva kohezijske politike. Iz strukturnih skladov v letu 2027 načrtujemo 703 milijone evrov, iz kohezijskega sklada 277 milijonov evrov.

Tudi decentralizacija ni le beseda, je denar, ki gre v regije, občine, ljudem. V letu 2027 bomo iz proračuna Evropske unije prejeli 1,4 milijarde evrov, vanj pa vplačali 970 milijonov evrov. Ostajamo neto prejemnik evropskih sredstev. V letu 2028 se začne nov večletni finančni okvir Evropske unije z enotnim nacionalnim in regionalnim partnerskim načrtom. Nanj se moramo pripraviti že zdaj.

Proračun je načrt, ne napoved brez tveganj, tveganja odkrito naštejem: cene energentov in geopolitične razmere, obrestne mere, ki določajo ceno našega dolga, morebitne morebitna vračila evropskih sredstev po revizijah načrta za okrevanje in odpornost, napovedani mednarodni zahtevki proti državi. To so tista tveganja na katera moramo računati. Slovenija ima srednjeročno fiskalno strukturni načrt za obdobje 2025- 2028, ki določa najvišjo dovoljeno rast neto izdatkov. Proračuna ga upoštevata. Odkrito, odstopanja od tega načrta so nastala v času prejšnje vlade, mi jih začenjamo odpravljati že letos. Z rebalansom smo primanjkljaj ohranili pod 3 odstotki bruto domačega proizvoda.

Dovolite mi, da številke na koncu prevede v vsakdanje življenje. Za upokojenko in upokojenca pomeni ta proračun, da bo pokojnina redno izplačana. Za zaposlenega pomeni, da se dohodninske olajšave in lestvica usklajuje z rastjo cen in da pripravljamo razbremenitev dela. Za mladega človeka pomeni napovedano olajšavo v višini 3000 evrov in državo, ki njegove prihodnosti ne bo zastavila z dolgom. Za podjetnika pomeni, da novih davkov ne bo, da bodo postopki enostavnejši. Za kmeta pomeni, da v kmetijstvu v letu 2027 namenjamo 12 odstotkov več kot letos. Hrana je strateška surovina in prehranska varnost, je del nacionalne varnosti. Za občine in regije pomeni več sredstev za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter jasno usmeritev v decentralizacijo. Za vse nas pomeni varnejšo državo, sodobno opremljeno vojsko in policijo. In za vsakega davkoplačevalca pomeni državo, ki z njegovim denarjem ravna tako skrbno, kot z njim ravna on sam.

Spoštovane poslanke in poslanci! Proračuna za leti 2027 in 2028 nista proračuna obljub, ki jih ne bi mogli izpolniti. Sta proračuna, ki ju lahko izpolnimo. Nista popolna. Noben proračun ni, sta pa poštena. Pokažeta koliko imamo, koliko porabimo in koliko si moramo sposoditi in pokažeta smer, manj primanjkljaja, padajoč delež dolga, več naložb in nižje breme na delo. Realna pri prihodkih, previdna pri odhodkih. Odgovorna do dolga. Usmerjena v varnost, v naložbe in razbremenitev tistih, ki ustvarjajo. V naslednjih tednih bodo oba predloga obravnavala delovna telesa Državnega zbora, svojo oceno bo dal Fiskalni svet. Vabim vas k stvarni in vsebinsko bogati razpravi. Vsak predlog, ki bo proračun izboljšal in bo fiskalno nevtralen, bomo resno proučili. Ob tej priložnosti se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na Ministrstvu za finance, predsedniku Vlade, ministricam in ministrom ter vsem predstojnicam in predstojnikom vseh proračunskih uporabnikov. Prosim vas za podporo. Varnost, stabilnost, predvidljivost, to je zaveza Ministrstva za finance in to je zaveza teh dveh proračunov. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Šircelj.

S tem smo s predstavitvami zaključili.

Tako predsedniku Vlade kot ministru za finance se zahvaljujem za predstavitvi.

Z današnjo predstavitvijo prične teči rok za vlaganje amandmajev k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2028.

Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 vložijo najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora, na kateri bo predlog sprememb proračuna obravnavan. K Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2028 pa lahko poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 16. oktobra 2026.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 28. izredno sejo Državnega zbora.