Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 7. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da..., torej čakamo še pooblastila. V redu. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Meč namesto poslanca Nedeljka Todorović, ki je na službeni poti. Prejeli ste naslednji dnevni red seje odbora: prvič, predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in drugič, predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora. Odboru predlagam, da združimo obravnavo prve in druge točke dnevnega reda. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Potem pa prehajamo na obravnavo 1. in 2. točke skupaj.

Gradivo z dne 5. 10. 2026 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K točkam dnevnega reda sta bili vabljeni Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kulturo. V skladu s Poslovnikom lahko odbor predloga proračuna obravnava z vidika svojih pristojnosti. To je torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za kulturo in sicer kot zainteresirano delovno telo. Uvodno besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, da nam predstavi predloga proračunov v celoti.

Prosim, gospod Simon Gabrijelčič, imate besedo, izvolite.

Dober dan in hvala za besedo. Sem Simon Gabrijelčič iz sektorja za proračun.

Pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2027 in proračuna za leto 2028. Pri pripravi obeh proračunov so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete, ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev. V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 se načrtuje 17 milijard evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 višji za 6,7 odstotka, predvsem na račun višjih davčnih in kapitalskih prihodkov. Na drugi strani se pričakuje 19,4 milijarde evrov odhodkov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 višji za 6,9 odstotka. Višje odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih vlaganj v vzdrževanje cestne in železniške infrastrukture, višjih subvencij privatnim podjetnikom in zasebnikom, višjih obrambnih izdatkov, transferov ZPIZ, ter plačila sredstev v proračun Evropske unije. S predlogom sprememb proračuna za leto 2027. V bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. V predlogu proračuna za leto 2028 se načrtuje 17,7 milijarde evrov prihodkov, in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2027 višji za 3,8 odstotka. Na drugi strani se pričakuje 19,4 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskem varstvu, sledita pa še obramba in zaščita ter vlaganje v promet in prometno infrastrukturo. S predlogom proračuna za leto 2028 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,7 milijarde evra evrov oziroma 2 cela odstotka BDP. Politika in izhodišče načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo podrobneje predstavljeno na seji matičnega Odbora za finance. Toliko z moje strani. Hvala.

Hvala.

Sedaj dajem besedo še predstavnici Ministrstva za kulturo, da predstavi dele predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za kulturo, doktorici Ignacij Fridl Jarc, izvolite.

Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni.

Torej, kot vemo, je poslanstvo Ministrstva za kulturo, da opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika, kulturne raznolikosti in človekovih pravic ter verske svobode. Ministrstvo za kulturo svoje poslanstvo opravlja skupaj z organom v sestavi z Arhivom Republike Slovenije... / izklop mikrofona/ poslanstvo Ministrstva za kulturo je torej skrb za slovensko kulturo v najširšem pomenu besede, zato načrtovane spremembe sprejetega proračuna... odražajo razumevanje kulture v vsej njeni raznolikosti in veličini njenega razpona od človekovega umetniškega ustvarjanja do njegovih duhovnih, bivanjskih razsežnosti, vključno s poudarjanjem slovenskega jezika kot temelja slovenske narodne in državotvorne zavesti. V času spreminjajočih se pogojev znanja, ko njegov vir vse pogosteje postajajo tehnološki stroji, je zavest o tem, da so izvirna človekova misel, beseda, zvok ali podoba, temelji obstoja neke skupnosti, družbe, celo civilizacije, zato je treba to dejstvo še toliko bolj poudarjati in spodbujati. Spremembe proračuna upoštevajo izhodišče o podpori neposredni ustvarjalnosti in zagotavljanju tehničnih in prostorskih pogojev, ki bodo to omogočili. V tem pogledu bo posebna pozornost, posvečena tudi plesni umetnosti, ter podpori vlaganjem v kulturno infrastrukturo tako na državnem kot lokalnem nivoju. Navedene spremembe sledijo stališču, da je spoštovanje narodove kulturne dediščine, torej odnos do naše preteklosti, pogoj za bogato kulturno prihodnost, zato se krepijo tudi nekatera sredstva za obnovo kulturnih spomenikov, tako v lasti RS, kot v občinski ali zasebni lasti. Največja pozornost bo usmerjena v decentralizacijo kulturnih vsebin in njihovo dostopnost na celotnem ozemlju Republike Slovenije, zato je krepitev tako kulturnih dejavnosti kot infrastrukture na lokalni ravni še toliko bolj pomembna. V kolikor bodo to omogočale ustrezne zakonske podlage, bodo razpisi prilagojeni tudi Slovencem v zamejstvu in svetu. saj tudi s financiranjem želimo uveljaviti spoznanje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, da se torej slovenska kultura ne konča na mejah države Republike Slovenije. Za zagotavljanje najširše možne dostopnosti slovenske kulturne ustvarjalnosti je na eni strani odločilna dobro načrtovana mreža gostovanj javnih zavodov na teritoriju Republike Slovenije, na drugi pa okrepljeno delovanje lokalnih inštitucij in društev, vključno z ljubiteljsko dejavnostjo. Vsem tem je namenjena dodatna finančna pozornost, saj je to predpogoj za uspešno izvedbo projekta, s katerim načrtujemo širjenje kulture med mladimi, s tako imenovanim kulturnim bonom, ki bo med najpomembnejšimi ukrepi na področju kulture. Mladi so tisti, ki bodo pisali prihodnjo zgodovino slovenske umetnosti in kulture, zato jim mora biti posvečena posebna pozornost, še posebej, ker se soočamo z upadanjem bralne pismenosti in znanjem slovenščine med šolajočo se mladino, zaradi česar so potrebni tudi posebni projekti za dvig bralne kulture in zavesti o znanju maternega jezika kot temelja, ki določuje našo osebno in narodno identiteto, našo misel in besedo, prek njih pa tudi naš odnos do drugega, torej do sočloveka, naše kulturne dediščine, ustvarjalnosti in države. Financiranje slovenske kulture bo v prihodnjih letih načrtovano tako, da se bi povečal delež sredstev, namenjen kulturnim vsebinam in programom, saj se trenutno soočamo z dejstvom, da je velik del sredstev v proračunu Ministrstva za kulturo namenjen stroškom dela. Poleg navedenega je treba poudariti še dejstvo, da Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije z letom 2027 prevzema tudi nekatere nove zakonsko predpisane obveznosti, med njimi financiranje Slovenske tiskovne agencije, ki je bila predhodno financirana prek Urada vlade za komuniciranje. Vsa navedena izhodišča kulturne politike oziroma financiranje kulture v prihodnjih letih pričujejo o potrebi, da kultura znova postane srce slovenskega naroda. Od Trubarjevega nagovora ljubi Slovenci dalje, je bil zlasti naš jezik tista nit, ki nas je povezoval najprej v etnično skupnost, nato spodbujal našo narodno zavest in nas nazadnje pomagal sooblikovati v državotvorno nacijo. Dejstva, da imamo danes samostojno državo, ne smemo razumeti v pomenu, da mora ta preko finančnih mehanizmov poskrbeti za vse, je pa njena dolžnost in naloga, da spodbuja najboljše možne pogoje tako za človekovo ustvarjalnost kot za ohranjanje naše kulturne dediščine obenem. Kultura je namreč najpomembnejše presečišče, s katerim se naša preteklost veže s prihodnostjo. Iz odnosa do naših duhovnih korenin šele lahko vznika optimizem, da bodo tudi prihodnje generacije nadalje razvijale našo kulturo in umetnost.

In zdaj še nekoliko k finančnim razlagam. V predlogu sprememb proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2027 so za področje kulture predvidena sredstva v višini 320,8 milijona evrov, kar predstavlja 8,4 odstotno povečanje sredstev glede na predlog rebalansa proračuna za leto 2026, ki je trenutno v postopku, ter za 7,7 odstotno povečanje sredstev glede na sprejeti proračun za leto 2027. Naj ob tem seveda še posebej poudarim, da smo veseli, da se s tem dviguje tudi bistveno delež sredstev za kulturo v državnem proračunu in sicer na 1,66 odstotka, kar je seveda še daleč od želenih 2 odstotkov, pa vendarle znova pomeni izrazit dvig glede na 1,42 odstotni delež v proračunu leta 2024, na primer. Integralna sredstva znašajo 299,6 milijona evrov oziroma 93,4 odstotka vseh sredstev ministrstva glede na sprejeti proračun za leto 2027 se povečujejo za 13,4 milijona evrov. Evropska sredstva skupaj s slovensko udeležbo pa znašajo 20,1 milijon evrov oziroma 6,9 odstotka celotnega proračuna ministrstva. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 se povečujejo za 9,6 milijonov evrov oziroma za 92 odstotkov. Sredstva so namenjena predvsem izvajanju programov evropske kohezijske politike 2021 do 2027 na področju kulturnega in kreativnega sektorja, digitalizacije, kulturnega turizma, zaposlovanja in socialne vključenosti. Ta dvig deleža sredstev seveda bo potrebno zelo učinkovito počrpati glede na to, da se kohezijska perspektiva izteka, vendar smo glede tega na precej uspešni poti. Naj poudarim, da smo ob nastopu mandata zatekli 4 odstotno črpanje kohezijskih sredstev v štirih letih in da smo že do tega trenutka zagotovili 8 odstotno črpanje. Torej v samo 4 mesecih dodatne 4 odstotke. Povečanje integralnih sredstev v proračunu Ministrstva za kulturo za leto 2027 je namenjeno predvsem zagotavljanju zakonskih obveznosti države na področju kulture, torej stroškom dela zaposlenih, pri posrednih proračunskih uporabnikih ter na ministrstvu, plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v kulturi, drugim stroškom dela, pomoči za plačilo prispevkov verskim uslužbencem, izplačevanju republiških priznavalnin, izvajanju novih zakonskih obveznosti države. Kot sem dejala, se s spremembo proračuna zagotovljena tudi sredstva za nove zakonske obveznosti, recimo financiranje Slovenske tiskovne agencije, izvajanje obstoječega Zakona o RTV in predvsem že omenjenega izvajanja ukrepa kulturnih bonov v višini 4,4 milijona evrov. Dodatno so zagotovljena še sredstva, kot sem dejala, za obnovo kulturnih spomenikov, za knjigo, za ljubiteljsko dejavnost in tudi za umetniške programe javnih zavodov ter nekatere druge dejavnosti s področja umetniške ustvarjalnosti. Predlagano povečanje proračunskih sredstev v skupni višini 9,6 milijona evrov na področju kohezijskih sredstev, je posledica med letom izdanih odločitev o podpori kohezijskim projektom, ki ob pripravi predloga proračuna za leto 2027 še niso bili uvrščeni v veljavni NRP. Zaradi časovnega zamika med pripravo proračuna in izdajo odločitve o podpori so bila sredstva za omenjene projekte sprva načrtovana na evidenčnih projektih organa Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ob pripravi sprememb predloga proračuna pa so že pravice uvrščene v proračun Ministrstva za kulturo. Povečanje zajema sredstva torej evropske kohezijske politike in tudi pripadajočo slovensko udeležbo ter zagotavlja nemoteno izvajanje projektov in pravočasno izpolnjevanje prevzetih obveznosti. Del sredstev je namenjen projektom, financiranim iz evropskega Sklada za regionalni razvoj. Nadaljevali se bodo tudi projekti s področja digitalnega inoviranja za razvoj, implementacijo in vzpostavitev podpornega okolja v kulturnem sektorju, razvoja digitalnega založništva, samodejno podnaslavljanje TV oddaj, prav tako bodo potekala intenzivna dela pri obnovah gradov Bistra, grad, grajske kašče žitnice na Ptuju ter Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, začela pa se bodo tudi se bo tudi obnova vile Rafut. Preostali del povečanja pa se nanaša na uvrstitev novih projektov Evropskega socialnega sklada plus, ESS plus, ki bodo oblikovani v okviru JRZ za razvoj kulturno umetnostne vzgoje na področjih filma, glasbene umetnosti, uprizoritvenih in vizualnih umetnosti ter sodobnega plesa. Sočasno se bodo odvijali tudi novi projekti z namenom vzpostavitve podpornega okolja za opolnomočenje oseb na področju kulture preko usposabljanj, strokovnih kompetenc in v rezidenčnih centrih, gostovalnih mrežah in podobno.

Še namenske postavke. Glavnino namenskih sredstev predstavljajo prihodki najemnin, sredstva od oddaje državnega premoženja. Pravice porabe so za leto 2027 načrtovane v višini približno 1,2 milijona evrov, kar predstavlja 0,6 odstotka proračuna. Sredstva bodo namenjena investicijam, investicijskemu vzdrževanju in nakupu opreme, predvsem za nacionalne javne zavode s področja kulture, ki s tem upravljajo. Ali, toliko glede proračuna 2027...

Ja, ker imamo kar skupaj, ja.

Lahko nadaljujem tudi s proračunom 2028. Torej v predlogu proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2028 so za področje kulture predvidena sredstva v višini 310,1 milijon evra. Kar seveda predstavlja 3,4 odstotno zmanjšanje glede na predlog sprememb proračuna za leto 2027, vendar kljub zmanjšanju ostajajo na bistveno višji ravni kot v preteklih letih in omogočajo nadaljnje izvajanje vseh temeljnih nalog ministrstva ter financiranje zakonskih obveznosti države na področju kulture. Tudi v tem letu so torej zagotovljena vsa nova sredstva za nove postavke, kot tudi za omenjeni kulturni bon in tako dalje. In sicer integralna sredstva za proračun, v proračunu, v predlogu proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2028 znašajo 287,5 milijona evrov oziroma 92,7 odstotka vseh sredstev ministrstva. Medtem ko evropska sredstva skupaj s slovensko udeležbo znašajo 21,4 milijone evrov oziroma 6,9 odstotka celotnega proračuna ministrstva. V primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2027 se evropska sredstva s slovensko udeležbo povečujejo za 1,3 milijona evrov oziroma 6,5 odstotka. Sredstva bodo namenjena nadaljevanju izvajanja programov evropske kohezijske politike 2021-2027. Znižanje integralnih sredstev v predlogu proračuna ministrstva za kulturo je posledica predvsem uskladitve z vladnimi proračunskimi okviri glede dovoljenega primanjkljaja, kljub racionalizaciji posameznih postavk pa ministrstvo ohranja povečana sredstva za financiranje zakonskih obveznosti države na področju kulture.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo članov in članic odbora in ostalih prisotnih, kdo želi razpravljati?

Doktorica Asta Vrečko, izvolite.

Ja, lep pozdrav.

Najprej vseeno bi kot že koncu prejšnje seje povedala, da je do poslancev in poslank precej nedopustno in nespoštljivo, kar smo omenili tudi že na samem Kolegiju, da se sklicuje v manj kot 24 urah odbor glede proračuna manj kot v 24 urah v katerem času je prišel proračun v hišo. Pač to ne omogoča, da se lahko kvalitetno pripravimo na odbor in vendarle moram poudariti, da je to edini odbor, ki ima tako hitro sklicano sejo proračunsko, ostali nimajo in sklicana je bila včeraj popoldan, pač malo po tistem, ko smo dobili proračun v roke in proračunski dokumenti za dve leti niso ravno malo stvari za pogledati. In jaz res prosim tudi predsednico, da se malo bolj zavzame za svoj odbor, in če že ne sklicuje odborov, ki jih sklicuje opozicija, tudi da potem se ne sklicujejo proračuni seje za proračun na tak način.

Kar pa se tiče samega proračuna. Seveda, seveda, absolutno sem zelo zadovoljna, da se proračun povečuje, da se ohranjajo povečanja na tistih postavkah, ki smo jih začrtali že v prejšnji Vladi, kjer se je tudi letno proračun skokovito povečeval, tako da upam, da se bo s tem tempom tudi nadaljevalo. Sicer vidim, da v primeru leta 2028 je zmanjšanje, ampak o tem malček pozneje. Trend večanja sredstev za Ministrstvo za kulturo je pomemben, kajti konec koncev so sredstva za kulturo tudi tista, ki skrbijo za socialno enakost, ki skrbijo za prosti čas, za krepitev duševnega zdravja in tudi za razvoj otrok, mladine, starostnikov in vseh, ki se s kulturo ukvarjajo ljubiteljsko, profesionalno in seveda vseh ostalih državljanov in državljank, ki se mi zdi pomembno, da se s kulturo v prostem času srečajo. Zdaj, povečanje je sicer v veliki meri povezan iz zakonskih obveznosti. Veseli me tudi, če prav razumem, da se bo nadaljeval projekt izgradnje depojev in to, kar prihaja iz solidarnostnega sklada, tako imenovanega, no, pač tisto, ki je bilo po poplavah vzpostavljen, kjer smo določili 60 milijonov evrov tako za razpis, ki je že zunaj, za popoplavne obnove okolic, uničenih spomenikov in pa gradnjo depojev. Tako da, če pravilno predvidevam, gre to za ta sredstva, za teh nekaj milijonov evrov, ki bodo sedaj namenjeni izgradnji depojev v prihodnjem letu, kjer pa seveda so po celi Sloveniji, Koroška, Maribor, Škofja Loka in tako naprej. In da je ta projekt, gre naprej, sploh po tem, ko se leta ni vlagalo v arhivsko in depojsko infrastrukturo, sem zelo ponosna, da smo ga uspeli dati v proračun, da smo uspeli takrat v zakon ga dati in tudi, da nova Vlada ga ni ukinila, ampak gre s tem naprej, ker konec koncev to niso integralna sredstva.

Potem me pa konkretno vendarle zanima in skrbi, kaj se dogaja na postavki medijih in AV kultura. Kajti tam se manjšajo sredstva v prvem letu, se pravi 2027 za nekih 700 tisoč evrov, 600 in nekaj tisoč evrov, pardon, potem pa za konkretno več. Glede na to, da se, kot je bilo rečeno, prestavljajo zakonske obveznosti, ki jih še zdaj ni bilo, ampak zdaj pa bodo veljale iz zakona o STA, to je bilo v lanskem letu približno 2,5 milijona, koliko je šlo na Ukom takrat sredstev in jih bo moglo zdaj zagotoviti Ministrstvu za kulturo in dobre štiri milijone iz Zakona o RTV, s tem, da se nižajo sredstev, sredstva na postavki mediji in AV kultura, pod katero spada tudi film, torej, najprej 600 tisoč in v letu 2027, 2 milijona me zanima, ali bodo izvedeni vsi razpisi za medije, opozarjam vas, da je en tudi zakonsko obvezen in tudi, če ga nameravate ukiniti, programski razpis za medije v prihodnosti vas to ne odvezuje, da nimate sredstev noter, ker razpis še ni ukinjen, to je programski razpis za vse medije, ki financira lokalne medije, programske vsebine po celotni državi, potem medijske sheme, in kolikšna sredstva za film bodo za transfer na SFC torej ostajajo ali režete. Potem izključno? Na področju medijev. Ker če prav vidim, se potem v letu 2028 znižajo za kar 2 milijona in to na nižanje od letošnjega leta oziroma od leta 2027 za 600 tisoč. Prav tako me veseli, da je višanje, se nadaljuje višanje sredstev v knjigo, kjer se je zagotovilo že milijon več pred dvemi leti in zdaj gre še dodaten milijon. Kajti to je pomemben resor, ki ga je treba krepiti. Me pa zanima, kako to da, in zakaj bodo ta sredstva namenjena, ali se kakšne spremembe obetajo, da se večajo sredstva za skoraj milijon evrov. Ampak ciljno število podprtih knjig in revij se poveča zgolj za tri. Tako da me zanima, ali je tu nov razpis za nekaj drugega, ne za založniško dejavnost, ali čemu pravzaprav bodo ta sredstva potem namenjena? In v obrazložitvi namreč ste napisali, da gre to za sredstva za JAK, ampak tam pa piše samo povečanje za tri knjige, mogoče bo drugačno financiranje, ne vem, to me zanima. In absolutni rezi pri letu 2028 so tudi pri umetnostnih programih 3,3 milijone, pri nagradah in socialnih pravicah 2,4 milijone, medijih in AV kulturi, kot sem že rekla, 2 milijona, dediščini 1,4 ljubiteljski kulturi milijon torej sedaj povečujete v 27 ljubiteljski kulturi, kar je super, tudi mi smo povečali enkrat kar za 400000, tako da zdaj gre še gor, odlično, ampak že leta 28, pa gre dol za več kot se je povečalo, torej leta 2028 v ljubiteljski kulturi namenjeno manj kot je bilo leta 2026, torej letos. In pri štipendijah, kjer se manjša potem za milijon evrov. Tako, da me zanima zakaj pravzaprav in na kakšen način in kaj točno, kateri programi so potem predvideni v letu 2028, da se tukaj odrežejo oziroma zmanjšajo, hkrati pa me zanima tudi pri delovnih štipendijah, ki jih uvajate, razpis za nazaj, letos ste ga preklicali, se število delovnih štipendij znižuje za kar nekaj, v 2027 jih je bilo načrtovanih za leto 2027, 87 delovnih štipendij za prihodnje leto. Za letos smo že imeli prejšnjo sejo, kjer smo ugotovili, da so delovne štipendije se zrezale in ni več tega razpisa, v predlogu za 2027 pa jih manjšate iz 87 na 36, in s tem se tudi znižuje podpora seveda umetnikom in umetnicam. In zanima me, na osnovi česa, analize ali česarkoli, sploh glede na to, da so zdaj ostali eno leto brez teh pomembnih sredstev za delo in preživetje, na podlagi česa ste jih zdaj za naslednje leto? Ob tem visokem proračunu odvzeli. Se pravi, pravite, da imate noter za kulturni bon, čeprav še ni zakona, če prav razumem, torej predvidevam, da zakona ne boste potrebovali za kulturni dom, ker načeloma morajo biti v proračunu tiste postavke, ki so določene zakonsko, ne pa tiste, ki se predvidevajo, se pravi, zakoni, ki še niso sprejeti niso podlaga za postavke v proračunu. Tako da me zanima, kje točno je kulturni bon, ali je to na ustvarjalnosti, predvidevam, in na kakšni podlagi je noter, torej ne boste vlagali posebnega zakona za kulturni bon in potem seveda je še vprašanje, ali imate financiranje za STA in RTV, potem torej v obeh letih, kako je z medijskim razpisom, kako je z razpisom za sheme in financiranjem filma, filmskih festivalov in tako naprej. Hvala.

Ministrica, želite odgovoriti, izvolite.

Sem mislila še kakšno vprašanje vzeti, ampak dajmo, ker je bilo veliko vprašanj. Izvolite.

Ja, hvala lepa za vprašanja.

Torej, kar zadeva, morda začnem v zvezi s kulturnim bonom, se predvideva zakon, mislim pa, da veste, da je potrebno imeti zagotovljena sredstva, če hočemo ta zakon čim prej izvajati, tako da so sredstva rezervirana na postavki kulturni abonmaji. Prav tako kar zadeva AV sektor, je v načrtu sprememba zakonodaje, torej združevanje celotnega AV sektorja v enoten javni zavod oziroma avdiovizualni center. Kar seveda pomeni izrazito racionalizacijo stroškov dela in stroškov in obratovalnih stroškov na področju filma, tako da se načeloma na področju filma teh sredstev ne odvzema, se pa zmanjšuje v višini predvidenega novega AV centra in manjših stroškov poslovanja in delovanja. Kar zadeva medijsko zakonodajo, zagotavljamo še vedno dovolj sredstev za izvajanje razpisov na področju medijske zakonodaje. Kot veste, je v pripravi tudi sprememba Zakona o medijih in je bila že v javni obravnavi. Kar zadeva pa proračun leta 2028, naj poudarim, da izrazito seveda sledi zahtevi, da izrazito sledi zahtevi Ministrstva za finance o omejenem obsegu glede na trenutno načrtovano gospodarsko rast, ki jo je predstavil Umar, da seveda ne moremo preseči tega primanjkljaja o katerem je govoril predstavnik Ministrstva za finance. Temu ustrezno smo določena sredstva zmanjševali, načrtujemo pa seveda določene prerazporeditve rebalansa.