Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi vabljeni, prisotni na današnji seji, lepo vas pozdravljam in pričenjamo 10. nujno sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani, torej Katja Kokot, kot nadomestni člani na seji pa trenutno mislim, da imamo eno pooblastilo. Na seji je prisoten kolega Jožef Jelen, ki nadomešča kolega Janeza Jožeta Olovca. Prav tako smo pridobili še eno nadomestilo, torej namesto odsotne Katje Kokot nadomešča poslanec Nedeljko Todorović. Pardon, ja, še kolega Dušan Stojanović - trenutno koristi letni dopust in je odsoten. Ker k dnevnemu redu seje v poslovniškem roku ni bilo predlogov za razrešitev oziroma za umik točke z dnevnega reda, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje. Torej, odboru uvodoma predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda, in sicer tako, da bi najprej dali besedo vabljenim predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov. Temu pa bi nato sledila seveda razprava članic in članov odbora o obeh predlaganih aktih skupaj. Ali mogoče kdo takšnemu načinu obravnave nasprotuje? Vidim, da nasprotovanja ni.

Torej prehajamo na 1. in 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2028. Kot gradivo smo prejeli navedena predloga, ki sta bila dne 5. 10. objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo pa so bili vabljeni Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje. Odbor za pravosodje bo oba predloga obravnaval kot zainteresirano delovno telo v okviru pristojnosti, ki izhajajo iz odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 bomo obravnavali na predlog na podlagi 166. člena Poslovnika, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028 pa na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora. V skladu s 166. členom Poslovnika ter tretjim ter tretjim in petim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaje k posameznim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela Predloga državnega proračuna oziroma Predloga sprememb državnega proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje. Glede na to, da do začetka seje še nisem prejel nobenih amandmajev prehajamo na predstavitev obeh predlogov aktov besedo dajem vabljenim na sejo za skupni uvod in predstavitev obeh predlogov. Želi mogoče prvo besedo Ministrstvo za finance? Izvolite, beseda je vaša.

Pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2027 in proračuna za leto 2028. Pri pripravi obeh proračunov so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti, prioritete napovedi predlagateljev finančnih načrtov ter predlagateljev za namen izvajanja evropske kohezijske politike in namen izvajanja centraliziranih EU programov. V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 se načrtuje približno 17 milijard evrov prihodkov, ki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 višji za 6,7 odstotkov predvsem na račun planiranih višjih davčnih in kapitalskih prihodkov. Na drugi strani se pričakuje 19,4 milijarde evrov odhodkov, ki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 višji za 6,9 odstotka. Višje odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih vlaganj v cestno in železniško infrastrukturo, višje gospodarske subvencije, višji obrambni izdatki, transfer v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za plačila sredstev v proračun Evropske unije. S tem predlogom sprememb proračuna se v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje primanjkljaj v višini približno 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Proračun za leto 2028 v predlogu se načrtuje 17,7 milijard evrov prihodkov, ki so v primerjavi s predlogom sprememb za leto 2027 višji za 3,8 odstotkov. Na drugi strani se pričakuje 19,4 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju, socialni varnosti, pokojninskem varstvu, obrambi in zaščiti ter vlaganju v promet in prometno infrastrukturo. S tem predlogom proračuna za leto 2028 se načrtuje primanjkljaj v približni višini 1,7 milijarde evrov oziroma približno 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Sam pristop upravljanja, politika, izhodišče, načrtovanje splošnih javnofinančnih prihodkov in odhodkov bodo pa podrobno predstavljena na seji matičnega Odbora za finance naslednji teden v sredo.

Toliko z moje strani, hvala.

Hvala, gospod Mavri, za vašo predstavitev.

Besedo dajem še predstavnici Ministrstva za pravosodje, državni sekretarki gospe Barbari Levstik Šega, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi prisotni poslanci in poslanke in gospod z Ministrstva za finance.

Ministrstvo za pravosodje je predlagatelj finančnega načrta za tri proračunske uporabnike, se pravi Ministrstvo za pravosodje, Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij in za Upravo za probacijo (UPRO). Predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028 je pripravljen skladno z danimi proračunskimi okviri. Stremi k učinkovitemu, hitremu in pravičnemu reševanju pravnih sporov, varstvu človekovih pravic ter delujočemu sistemu izvrševanja kazenskih sankcij.

Predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028 z dne 4. 10. 2026 za vse tri proračunske uporabnike je za leto 2027 v višini 123,7 milijona evrov in je višji za 5,6 milijonov evrov kot sprejeti proračun za leto 2026 oziroma za 2027. Predlog proračuna za leto 2028 je v višini 125 milijonov evrov in je višji kot sprejeti proračun za leto 2027 za 6,9 milijonov evrov in je višji za ena cela milijona evra kot predlog sprememb proračuna za leto 2027. V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 in v predlogu proračuna za leto 2028 z dne 4. 10. 26 je za plače predvideno v letu 2027 61,3 milijona evrov in v letu 2028 10,3 milijona evrov - plače predstavljajo okrog 50 procentov celotnega proračuna ministrstva.

Naj navedem nekaj večjih investicij in drugih izdatkov, za katere bo ministrstvo z obema organoma v sestavi v letih 22027 in 2028 glede na zakonske obveznosti, načrt dela in prioritete. In sicer, za stroške za zaprte osebe in materialne stroške, se pravi hrana, obleka in podobno, bomo v letu 2027 namenili 13,7 milijona evrov in v letu 2028 17,3 milijone evrov - v letu na primer 2025 je bil znesek 12,1 milijona evrov. Potem za investicijsko vzdrževanje zgradb, ki jih uporabljajo sodišča, tožilstva in državno odvetništvo, bomo namenili v letu 2027 14 milijona evrov, v letu 2028 5,6 milijona evrov, v letu 2025 je bil znesek 5,8 milijona evrov. Za plačilo zadnje situacije in sprostitev zadržanih sredstev na projektu reševanje prostorske problematike zapora Ljubljana oziroma zapor v Dobrunjah bomo namenili v letu 2027 0,5 milijona evrov, v letu 2028 pa pod 0,1 milijona evrov. V letu 2025 je bilo porabljenih 28,5 milijona evrov. Za projekt reševanja prostorske problematike zapora Ig bomo v letu 2027 namenili 0,1 milijona evrov in v letu 2028 0,1 milijona evrov, v letu pa 2025 pa je bilo porabljenih pod 0,1 milijona evrov. Za zdravstveno zavarovanje zaprtih oseb bomo namenili v letu 2027 7,2 milijona evrov in v letu 2028 7,5 milijona evrov. V letu 2025 je bilo realiziranih 6,8 milijona evrov. Za plačilo najemnin za prostore, ki jih zagotavljamo za nemoteno delovanje pravosodnih organov in zaporskega sistema bomo namenili v letu 2027 7 milijona evrov in v letu 2028 7,5 milijona evrov, v letu 2025 je bil znesek šest milijona evrov. Za uniformo in oborožitev za pravosodne policiste ter posebno varnostno opremo bomo namenili v letu 2027 1,2 milijona evrov in v letu 2028 1,8 milijonov evrov. V letu 2025 pa je bilo realiziranih 1,1 milijona evrov. Potem za informatizacijo tožilstva bomo v letu 2027 in 2028 namenili 1,2 milijona evrov v vsakem letu. Ministrstvo zagotavlja tudi transfer za dva javna zavoda, tako bomo v letu 2027 namenili nekaj več kot 0,5 milijona evrov. Prav tako tudi v letu 2018 za delovanje hiše za otroke, za delovanje študijskega centra za narodno spravo pa bomo v letu 2027 namenili 0,6 milijona evrov. V letu 2018 prav tako ni cela šest milijona evrov. Za izobraževanje zaposlenih v pravosodnih organov se pravi, CIP bo minister, bomo ministrstvo v letu 2027 namenili milijon evrov in v letu 2028 12 milijonov evrov. V letu 2026 pa je bilo namenjenih 400000 evrov. Potem gremo na pravosodne organe, se pravi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Državno odvetništvo, Vrhovno državno tožilstvo in Specializirano sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Se pravi, Vrhovno sodišče je predlagatelj finančnih načrtov za vsa splošna in specializirana sodišča, to je za 23 proračunskih uporabnikov. Predlog sprememb proračuna za leto 2027 po izvedenem znižanju Vlade Republike Slovenije z dne 4. 10. 2026 znaša 270,4 milijona evrov in je za 8,4 procentov nižji od sprejetih sprememb proračuna za leto 2027. Za leto 2028 pa je predlog proračuna. po izvedenem znižanju Vlade Republike Slovenije z dne 4.10.2026 225,6 milijona evrov. Potem državno odvetništvo za leto 2027 je višina celotnega proračuna spremenila iz 17691,412 evrov na 16651,799 evrov. Za leto 2028 pa iz 18424,223 evrov na 18468,732 evrov. V Vrhovno državno tožilstvo in Državno tožilski svet je v letu 2027 planirano 38,6 milijona evrov, v letu 2028 pa 42,9 milijonov evrov. V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028 načrtovan tudi nova postavka. Sredstva za delovanje so načrtovana v letu 2027 v višini 2,5 milijona evrov in v letu 2028 208 milijona evrov. Toliko uvodoma.

Hvala gospa državna sekretarka. Barbara Levstik Šega. Želi mogoče še kateri kdo drug od predstavnikov ministrstva besedo oziroma predstavnic ministrstva? Ne, hvala.

Torej, prehajamo na razpravo o obeh predlogih aktov skupaj. Besedo dajem članicam in članom odbora. Kdo želi besedo za razpravo? Kolegica Tina Brecelj, izvolite.

Hvala, predsednik, za besedo. Lep pozdrav, kolegice, kolegi, vabljeni.

Zdaj najprej eno tako uvodno sporočilo ali pa uvodna opazka. Zelo pozdravljam dodatna sredstva za Hišo za otroke, če sem prav slišala državno sekretarko. In k temu dodajam še predlog, da se sodišča spodbudi ponovno k doslednejši uporabi storitev Hiše za otroke v sodnih postopkih.

Zdaj pa, če grem na proračun, tukaj bi pa najprej v bistvu rekla, da bi povedala to, česar ni, in sicer pravzaprav, ko je govora o sodiščih in pravosodju širše, predlog ne prinaša nič dramatičnega, nobene velike politične spremembe. Ni nekih novih programov, ni nekih rezov, ki bi trajali, ni prenosa denarja iz ene politike v drugo. Večina številk je pravzaprav nadaljevanje sprejetega proračuna. Nekaj je posledica prerazporeditev denarja, tega, da bomo po 1. januarju 2027 imeli reorganizacijo sodstva, tako da tudi to proračun odraža. Zdaj, moje vprašanje pa je, zakaj se sredstva za sodišča predvsem v letu 2027 nižajo tam nekje za 8 do 10 odstotkov, v letu 2028 pa so spet dvignjene na staro raven. Glede na to, to me še posebej zanima tudi zato, ker so plače pravzaprav glavnina stroškov na sodiščih, zaposlenih pa bo, kot izhaja iz obrazložitve, več: iz 4 tisoč 391 se načrtuje 4 tisoč 500 zaposlenih, sredstva pa, kot rečeno, v 2027 padajo, potem se pa spet dvignejo. Lahko, da je razlaga samo tehnična, da so pravice porabe pač postavljene nizko, med letom pa se bodo dopolnjevale s prerazporeditvami, ampak tak način proračunskega manevriranja je v bistvu slabo sporočilo za sodnike, sodno osebje in druge zaposlene na sodiščih, ki vodijo postopke, ker se jim pravzaprav pošilja sporočilo, da so postavke, s katerimi se poravnava njihove plače, zgolj proračun na papirju, Skratka zanima me, zakaj ob višanju zaposlenih se sredstva nižajo. Ker, to bi rada posebej poudarila, glede na to, da se vsi strinjamo, da je treba, kar se tiče učinkovitosti sodnih postopkov, narediti korak naprej, tukaj so, prizadevanja trajajo že več let, pa jih bo potrebno še nadaljevati. No, in takih prizadevanj ni ustrezno naslavljati s podcenjenimi proračunskimi plani. Skupno bo namreč za pravosodne organe v letu 2027 23 milijonov manj sredstev, čeprav, kot sem rekla, pa beremo, da bo zaposlenih več. Tako nižanje sredstev tudi ne gre skupaj z napovedano bistveno večjo učinkovitostjo sodišč, ki jo koalicija napoveduje. Torej kako naj bodo pravosodni organi oziroma sodišča, če sem bolj konkretna, bolj učinkoviti z manj sredstvi? Tukaj me še posebej skrbi, da je znižan podprogram Sodni postopki. To je tista postavka, kjer so zagotovljena sredstva, da sodni postopki lahko tečejo - materialni stroški, povezanimi s sodnimi postopki in druge stvari - in tukaj se sredstva nižajo, tako da tukaj bi prosila za odgovor.

Zdaj, nova sodna stavba je zgodba zase, o tem poslušamo že dalj časa in tudi prizadevanja so že dolgoletna. Zdaj tukaj sami poveste, da zaenkrat ministrstvo ostaja pri najemih, kar se tiče prostorov pravosodnih organov, ampak vsekakor je vendarle treba ugotoviti, da 20 let najemnin je zelo drag način reševanja prostorske problematike sodišč, ne. Pa seveda to ima že dolgo brado, da se razumemo, ampak malce me žalosti, kako naj rečem, da se spet ta projekt sodna stavba odmika v prihodnost. Glavnina je zamaknjena, če prav razumem, tam obdobje 2030, 2032, če sem prav razbrala, nova sodna palača. Tako da, kot rečeno, znižan podprogram sodni postopki in pa zagotavljanje prostorov za delo sodišč. Zdaj, kar se tiče prostorov, to jaz večkrat povem, in nove sodne stavbe, težko govorimo tudi o učinkovitejšem pregonu korupcije in organiziranega kriminala, če prostorov za velike kazenske postopke nimamo oziroma jih najemamo. Pa vemo, da prostori na Gospodarskem razstavišču z varnostnega vidika so povsem neustrezni, ne? Pa, da ne grem zdaj v detajle. Tako da prostorska problematika me tudi zanima, tudi v luči načrtovanega specializiranega kazenskega sodišča. Zdaj se načrtuje, da bo kar v prostorih Okrožnega sodišča v Ljubljani zaenkrat, tako da tudi to v luči večje učinkovitosti, bi me zanimalo kaj se tukaj še predvideva oziroma ali proračun zajema vse prostorske potrebe, ki naj bi jih specializirano kazensko sodišče prineslo?

Toliko mogoče za začetek pa še to, eno vprašanje. Nekaj ste že povedali o sredstvih na CIPU, Centru za izobraževanje v pravosodju, za izobraževanje. Tukaj me tudi zanima torej, ali ocenjujete, da z načrtovanimi sredstvi bodo pokrite vse potrebe po izobraževanju v pravosodju, glede na to, da vemo, da so torej postopki kompleksnejši, potrebe po izobraževanju se večajo in me torej skrbi, ali je teh sredstev na CIPU upoštevaje, kot pravim, kompleksnost sodnih postopkov, upoštevaje, da bomo imeli specializirano kazensko sodišče, kot kaže, torej, ali je sredstev namenjenih strokovni nadgradnji kadra v pravosodju dovolj? Hvala lepa.

Hvala, kolegica Brecelj. Želi še kdo razpravljati? Kolegica Tacer Berlin, izvolite.

Hvala za besedo. Hvala državni sekretarki za predstavitev, mislim, da je kolegica Brecelj dala dober okvir, jaz bom še s parimi vprašanji dopolnila. Začela bi s Sodnim svetom. Vemo, da se ta minister in njegova ekipa sooča z nenavadno situacijo, se mi zdi, posebej za ministra za pravosodje, pač resnim pomanjkanjem dialoga z neodvisno vejo oblasti, s katero pač mislim, da bi moral imeti minister za pravosodje korektne odnose, bi moral predstavljati razvoj zakonodaje, v katero smer ima namen iti. Tako se je dogajalo pri skoku se v bistvu ni posvetoval z nikomer, samo z nekimi prijatelji, ki jih ni želel razkriti. In izgleda, da zdaj pri proračunu podobno. Dobili smo pismo Sodnega sveta, da ni sodeloval pri usklajevanju in sredstva se pa znatno nižajo. Zanima me, če lahko državna sekretarka obrazloži to strategijo, to komunikacijsko strategijo s pravosodjem. Meni se zdi to neprimerno v pravni državi, da ima Ministrstvo za pravosodje tak odnos. Kdo je odredil znižanje v sistemu APPRA? To naj bi bil ta sistem, kjer se vnašajo spremembe proračuna in kjer naj bi bila znižanja že vnesena, na kar nas opozarja Sodni svet. Kako bo ob nespremenjenem kadrovskem načrtu financiran celoten strošek plač? Kako si to predstavljate? In ali Vlada podpira dopolnitev finančnega načrta do ravni, kot jo zahteva Sodni svet v tem dopisu? To me zanima.

Potem bi pa samo še glede investicij imela vprašanje. Kolegica je že omenila, da se sodna stavba pač odmika v prihodnost, negotovo. Zdaj, vi ste sprejeli zakon o Skoku kljub pomislekom čisto vseh akterjev v strokovnem svetu in ste rekli, da bo to prineslo tri milijarde na leto. Torej, ali lahko naslednje leto že pričakujemo tri milijarde? In če bo naslednje leto dodatne tri milijarde v proračunu mi je zanimivo, da ne načrtujete bolj ambicioznih investicij na področju pravosodja, področje za katerega pravite, da vam je prioritetno, da se bo bolj učinkovito preganjala korupcija v Sloveniji, kar je cilj, ki ga sicer podpiram. Ampak na žalost vsa dejanja, ki pa jih delate, gredo pa v točno v obratno smer. Tako da, zakaj niso investicije bolj ambiciozne, če lahko glede na vaše napovedi pričakujemo tri milijarde dodatne v proračunu v naslednjem letu? Hvala.

Hvala kolegica. Želi še kdo razpravljati? Vidim, da interesa za razpravo več ni. Bi predstavniki ministrstva oziroma ministrstev želeli besedo? Kolegica državna sekretarka, izvolite.

Ja, upam, da bom uspela odgovoriti na vse.

Ja, drži, da v bistvu podprogram Sodni postopki se znižujejo- Zato ne moremo pač omejiti samo na razpravo na število zaposlenih in plače, obravnavati moramo res tudi materialne stroške in druge tekoče izdatke. Večjo učinkovitost zagovarjamo z boljšo razporeditvijo dela, poenostavitvijo postopkov in digitalnim poslovanjem. Ti ukrepi imajo smisel, če zmanjšamo administrativno delo in stroške zaposlenih, omogočamo, da več časa namenijo reševanju zadev. Konkretno smo v pogovoru za brezplačno pravno pomoč z Gursom in z ostalimi, da bomo digitalizirali, ker dejansko zdaj samo konkretno zaposleni tam vse na pešpot ugotavljajo materialno stanje, sedaj pa je naš namen in sama tudi sedim v delovnih skupinah in sem zelo aktivna, da čim prej, in sodelujemo z Vrhovnim sodiščem, ta del digitaliziramo, ker vemo, da bomo lahko pol, pol manj zaposlenih potem tam imeli in jih prerazporedili na druga delovna mesta, kjer jih potrebujejo, kot so kazenski oddelek, preiskovalni oddelek in tako naprej. Tukaj moramo povedati, da je kadrovski načrt, ki ga sodišče predlaga, dejansko neka številka, ampak kot vemo, ta številka je skoraj za 500, 600 dejansko manjša, kakor je zasedenosti. Dejansko imajo težave s pridobitvijo kadrov oziroma ti hitro odhajajo, ali gredo rajši v odvetništvo ali gredo rajši v druge funkcije, zavarovalnice, banke, skratka nikoli ni kadrovski načrt izpopolnjen. Številko so predlagali, mi smo neko, v bistvu ne gre za, gre za nek finančni okvir pri plači, ampak naj me še mogoče gospod z Ministrstva za finance popravi, ampak gre v bistvu za neka predvidena sredstva, za neko linearno, bi rekla temu, nek izračun. Seveda če pogledamo nazaj proračune, vedno zmanjka za plače, a ne, če vse nazaj pogledamo, nikoli ni zapolnjeno. In skratka seveda plača je pač osnovno zagotovilo, ki ga moramo zagotoviti, ne. To je en primer. Pol en primer, imamo plan nesporne zapuščine v bistvu dati k notarjem, se pravi, tudi tukaj bo en del reorganizacije, kjer bodo lahko zaposleni tam, kjer je manko, se pravi na civilnih oddelkih, na nepravdnih oddelkih se prerazporedili.

Tukaj predvsem gre poudarek na digitalizacijo. Seveda imamo noter v 2027 9 milijonov, če se jaz ne motim, pa naj me kolegice iz finančne službe popravijo, 8, 9 milijonov za novo sodno stavbo. Tukaj nam je zelo jasno bilo povedano, da moramo pričeti resno delati in da v bistvu predsednika vlade je plan, da moramo 2, 28, v bistvu že temeljni kamen položiti. Mi v bistvu bomo vse te napore probali vložiti. Vemo, kakšni so bili poskusi v preteklosti. Seveda bomo morali tudi kaj prodajati, a ne. Bomo pač vse te napeli, da, tudi delovna skupina bo v bistvu znotraj Ministrstva za pravosodje oblikovana, kjer bo samo delala na sodni, novi sodni stavbi. To je ena zadeva.

Glede, glede, glede Sodnega sveta. Vemo, da je samostojni neposredni proračunski uporabnik in sprejema predlog svojega finančnega načrta in ga posreduje vladi, zato njegovega očitka o odsotnosti usklajevanja ne morem zavrniti gor s sklicevanjem recimo, da niso z nami. Oni so čisto svoj proračunski uporabnik, ki se tudi z Ministrstvom za finance usklajujejo, če se jaz ne motim, ne. Tako da tukaj, da ni z naše strani bilo, da ni z naše strani bilo nobenega sodelovanja, to nikakor ni res, ne. V bistvu vemo, da za sodišča predloge finančnih načrtov pripravi in predloži Vrhovno sodišče, Sodni svet pa je samostojni neposredni proračunski uporabnik.

To je z moje strani zaenkrat vse, kar lahko povem.