Evo, glede na to, da smo sklepčni, da lahko začnemo s 3. nujno sejo, vas vse lepo pozdravljam!

Vem, da potekajo tudi drugi odbori, ki imajo mogoče še bolj pomembno vsebino, pa vendarle začenjamo 3. nujno sejo Odbora za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena. Zdaj, obveščam vas, da zaenkrat imam eno pooblastilo, in sicer ja, zdaj ne, ja, Andreja Kosija, ne, ti si, nadomeščaš Lenarta, okej, Andrej Kosi nadomešča Jožeta Lenarta, drugega pa zaenkrat... ne vem, še imamo, evo, ja. Dušan Stojanovič nadomešča magistro Tamara Kozlovič, Mateja Čalušić nadomešča Andrejo Rajbenšu in evo, drugo pa mislim, da ta moment nimamo in lahko gremo naprej k dnevnemu redu seje.

K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik kakršnekoli točke in je dnevni red določen kot je bil predlagan s sklicem. Še kar prihaja, Lucija Tacer Perlin nadomešča Jano Jerman, evo, tako da...

In s tem lahko preidemo na 1. točko dnevnega reda, to je Pobuda in dopolnitev pobude pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti 1., 3., 5. člena Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah, s predlogom za začasno zadržanje.

Obravnava. Gradivo je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora, pobuda z dne 5. 10., z vsemi prilogami. Ja, mnenje Vlade pa mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. 7., 7. 10., se opravičujem. Vabljeni k točki je k 1. točki Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo, regionalni razvoj in pa seveda Zakonodajno-pravna služba. Tako da še enkrat, dobrodošli državni sekretar in z gospodom Lavtarjem, tako da evo, jaz besedo dajem najprej kar predstavnici Zakonodajno-pravne službe, da nam da poročilo, izvolite. Hvala.

Gospa _____ (ZPS): Hvala lepa.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje kot odgovor Državnega zbora, ki je nasprotni udeleženec v postopku pred Ustavnim sodiščem. Gre za pobudo in dopolnitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 1., 3. in 5. člena Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah ter predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane ureditve.

V tej fazi je ZPS pripravila mnenje kot odgovor Državnega zbora v zvezi s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane ureditve. V mnenju so tako navedeni argumenti iz katerih izhaja, da ni izkazana procesna predpostavka pravnega interesa za presojo izpodbijane ureditve, zato Državni zbor Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo zavrže. Pod redno pa Državni zbor meni, da niso izkazani razlogi za zadržanje izvrševanja izpodbijane ureditve, zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj predlog zavrne. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Samo še eno obvestilo: Jožefa, Jožef Jelen nadomešča Andreja Poglajna.

Evo, mogoče še državni, izvolite, beseda je vaša.

Gospod ____ (državni sekretar): Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Da malo osvežim. Državljan Norveške, Kristjan / nerazumljivo/, je s pomočjo Pravne mreže in demokracije vložil pobudo za oceno ustavnosti 1., 3. in 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, ki odvzema volilno pravico tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno bivališče v Republiki Sloveniji, niso pa, niso pa državljani držav članic Evropske unije. Pobudnik navaja, da navedeni členi kršijo načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico. Ustavnemu sodišču zato predlaga ponovno odločanje o začasnem zadržanju izvajanja zakona in absolutno prednostno obravnavo zadeve. Vlada meni, da presoja ustavnosti 1., 3. in 5. člena navedenega zakona ni utemeljena. Vlada v svojem mnenju povzema razloge, ki so leta 2022 pripeljali do zakonske ureditve tega vprašanja pri nas in hkrati povzema, kako navedeno situacijo urejajo druge države. Pri tem ugotavlja, da članice Evropske unije to vprašanje urejajo različno. Nekatere, kot na primer Francija, Nemčija in Italija, te pravice ne priznavajo. V drugih državah pa je pogosto ta pravica vezana na meddržavno recipročnost. Naj spomnim, da Republika Slovenija z državami iz katerih prihaja največji del tujcev, ki so imeli volilno pravico na lokalni ravni nima meddržavnih sporazumov, s katerimi bi zagotavljala recipročnost, po kateri bi takšno pravico imeli tudi slovenski državljani v teh državah. Republika Slovenija mednarodnih obvez v zvezi s pravico tujcev do volilne pravice na lokalni ravni nima. Svet Evrope sicer pravice tujcev pri politični participaciji na lokalni ravni ureja s konvencijo o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Vendar je Slovenija ni ratificirala. Spremenjene politične in varnostne razmere, ekonomska kriza, porast vseh vrst ekstremizmov in migrantska kriza so proces ratifikacije te konvencije v zadnjih dveh desetletjih povsem zaustavile ne le pri nas, tudi v preostalih državah članicah Sveta Evrope. Zakonodajno-pravna služba je 21. 9. 2026 v svojem mnenju pri zahtevi za presojo ustavnosti istega člena na pobudo skupine poslancev med drugim ugotovila tudi, da se družbene okoliščine v letu 2026 bistveno razlikujejo od okoliščin v letu 2002. Republika Slovenija je polnopravna članica Evropske unije in je s podelitvijo volilne pravice na lokalnih volitvah državljanov držav članic Evropske unije v celoti izpolnila vse svoje zavezujoče mednarodno pravne obveznosti in obveznosti iz pravnega reda Evropske unije. Vlada v svojem mnenju ocenjuje, da iz predhodnih navedenih razlogov in pojasnil izhaja, da 1., 3. in 5. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah niso v neskladju z Ustavo in da je treba zahtevo za začasno zadržanje predpisa zavrniti. Hvala lepa.

Hvala lepa, državni sekretar.

Samo še eno pooblastilo, Tamara Vonta nadomešča Metko Pešl Šater. Tako da hvala lepa. Magister Janez Žakelj pa nadomešča Martina Mikoliča.

Zdaj pa odpiram razpravo o mnenju Zakonodajno-pravne službe, če ima kdo od poslank in poslancev željo po razpravi? Gospod Kosi.

Hvala za besedo. Torej, mnenje Zakonodajno-pravne službe podpiram, kajti mislim, da je zelo jasno navedeno, da torej pritožnik oziroma pobudnik za začasno zadržanje tega Zakona o lokalnih volitvah bi s tem, ko bi Ustavno sodišče zadržalo izvajanje tega zakona prav v času, ko potekajo volilna opravila, naredil nepopravljive in škodljive posledice. Jasno je, da torej volilna opravila imamo za to, da točno določimo roke, postopke, kako torej to teče, da se potem lahko ustrezno izvedejo volitve, torej v tem primeru lokalne volitve. In s tem, ko bi v tem času Ustavno sodišče zadržalo torej to izvajanje prav v tem, v tem času bi torej bile to nepopravljive posledice. Kajti, s tem bi se ta predpisan postopek dejansko ne izvrševal, kar bi torej imelo nepopravljive posledice k ustrezni izvedbi lokalnih volitev.

Zdaj, kar pa najbolj bode v oči je pa to, da ta pobudnik, državljan Norveške, torej nekako s tem hoče problematizirati to težavo, torej, da mu je torej s to spremembo zakona onemogočena volilna pravica. Zelo zanimivo, že desetletja živi v Sloveniji, noče pa prevzeti našega državljanstva in prav ta človek, ki pač noče prevzeti našega državljanstva, torej hoče za vedno ostati torej državljan države, iz katere izhaja, kar je seveda legitimno, sedaj problematizira to, da mu s spremembo zakona ni omogočeno glasovanje na lokalnih volitvah. Ja, dejstvo je, da je razlika živeti v neki skupnosti kot nek tujec ali pa živeti v neki skupnosti kot državljan. To je dejstvo. Kajti če bi ta gospod prevzel državljanstvo, bi s tem tudi prevzel neko večjo pripadnost do države, v kateri živi, in s tem tudi vse legitimne pravice, ki jih kot državljani po Ustavi tudi imamo. In tako kot tudi, morda tudi zakonodajno pravna služba ugotavlja, gre za določilo glede pravic voliti tujce, glede voliti tujcem, torej volilne pravice tujcem določa zakon in je Ustava. In zakon torej lahko nekomu dovoli ali pa več, ne glede na to, da se je situacija drastično spremenila torej več tisoč odstotkov poveča, torej od 10 tisoč, 2002 na 103 tisoč letošnje leto, in glede na to, da bi imeli tujci s tem večji vpliv na izid lokalnih volitev je dejstvo, da smo torej politiki kot odgovorni politiki torej ta zakon morali sprejeti prav s tem, da ta vpliv, torej onemogočamo in damo večji vpliv, ki ga ima torej po ustavi državljani in državljanke Republike Slovenije. Tako da jasno je, da za zadržanje izvrševanja tega zakona bo imelo nepopravljive posledice, zato tudi to mnenje Zakonodajnopravne službe podpira.

Hvala.

Hvala lepa, gospod Kosi. Ima še kdo kakšno željo po razpravi? Ne. Hvala lepa. S tem zaključujem v bistvu to razpravo. In dajem na glasovanje. Se opravičujem. Ja, okej, Lucija, kar izvoli, obrazložitev.

Hvala lepa, predsednik.

Jaz bom glasovala proti mnenju Zakonodajno-pravne službe, seveda razumem, da Zakonodajno-pravna služba je vedno primorana napisati mnenje, ki brani zakon, tak je postopek, ki brani zakon, ki ga je sprejel Državni zbor, ker načeloma je seveda odgovornost na poslankah in poslancih Državnega zbora, da sprejemajo zakone, ki so v skladu z Ustavo in ko po naši najboljši presoji so v skladu z Ustavo, in za to mora Zakonodajno-pravna služba napisati tako mnenje. Mi smo pa, kot veste, s podpisi poslancev se je vložilo zahtevo na Ustavno sodišče, da se presodi ustavnost tega zakona. Jaz osebno menim, da so tukaj deli, ki so v neskladju z Ustavo, predvsem tudi ta časovni vidik. Šlo se je za nekaj tednov, in zato, ker se tukaj ponovno zahteva začasno zadržanje menim, da je vseeno v konkretnem primeru, da je pomembno, da Ustavno sodišče pretehta ponovno poseg v pravice in zato bom v tem primeru glasovala proti mnenju Zakonodajno-pravne službe. In res upam in verjamem, da bo Ustavno sodišče zelo skrbno pretehtalo med poseganje v pridobljene pravice in pa spremembo zakonodaje.

Hvala.

Najlepša hvala, spoštovana Lucija, za vašo obrazložitev. Še kdo željo po obrazložitvi? Ne. Hvala lepa. Se pravi, da dam še enkrat mnenje, ga bom prebral: Odbor za lokalno samoupravo in kohezijo in regionalni razvoj podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe, ter Zakonodajno-pravne službe predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Gospe in gospodje.

Glasujemo. Predsednik nima kartice s seboj, ampak dobro je, se vam opravičujem, ampak okej, moja napaka.

Se pravi, navzočih je 12 za, osem proti, proti štiri.

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo sprejeto mnenje vključenega poslali Zakonodajno-pravno službo - samo da preberem, saj samo, da preberem do konca, da zaradi magnetograma, ne zaradi sebe, da bi nabiral, ki ga bom poslal Zakonodajno-pravni službi, ki bo v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora tudi pripravil odgovor Ustavnemu sodišču na to temo.

Samo mogoče informacija, 20.10., bomo imeli še enkrat sejo.

Zaključujem točko dnevnega reda in 3. nujno sejo odbora. Hvala lepa.