Spoštovani kolegi in kolegice, vabljeni, ostali vabljeni na sejo. Pričenjam s 5. nujno sejo Odbora za okolje in prostor. Obveščam vas, da poslanca Dejana Zakrajška nadomešča kolega Robert Potnik, ki ga tudi pozdravljam na našem odboru. S sklicem ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora. Preden preidemo na obravnavo točke dnevnega reda predlagam, da združimo razpravo obeh točk dnevnega reda. To sta Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028, in sicer na način, da imajo predstavniki ministrstev skupen uvod. Člani in članice odbora pa potem tudi skupno razpravo o obeh proračunskih dokumentih. Kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne.

Prehajamo torej na 1. in 2. točko dnevnega reda, to je obravnavo Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2028, ki jo bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora. Oba proračunska dokumenta sta objavljena na spletni strani Državnega zbora oziroma na e-klopi. Na sejo so bili za obravnavo teh točk povabljeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za finance. Kolegi, prosim malo tišine. V skladu s Poslovnikom lahko odbor proračunska dokumenta obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na Ministrstvo za okolje in prostor. Želi uvodno predstavitev proračunskih dokumentov podati predstavniki Ministrstva za finance? Potem pa imate besedo in prosim, da se za Magnetograma tudi predstavite. Hvala.

Irena Momić (predstavnica MF): V uvodu bom dala predstavitev zgolj splošnega dela obeh proračunov. Pri pripravi sprememb proračuna za leto 2027 in proračuna za leto 2028 so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete in napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev. V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 se načrtuje 17 milijard evrov prihodkov. Te so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 višji za 6,7 odstotka, predvsem na račun višjih davčnih in kapitalskih prihodkov. Na odhodkovni strani se pričakuje 19,4 milijarde evrov odhodkov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 27 višji za 6,9 odstotka. Višje odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih vlaganj v vzdrževanje cestne in železniške infrastrukture, višjih subvencij privatnim podjetjem in zasebnikom, višjih obrambnih izdatkov, transfera v ZPIZ ter plačila sredstev v proračun Evropske unije. S predlogom sprememb proračuna za leto 2027 se tako v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje primanjkljaj v višini 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. V predlogu proračuna za leto 2028 se načrtuje 17,7 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2027 višji za 3,8 odstotka. Na drugi strani se pričakuje 19,4 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. Sledita še obramba in zaščita ter vlaganja v promet in prometno infrastrukturo. S predlogom proračuna za leto 2028 se tako v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje primanjkljaj v višini 1,7 milijarde evrov oziroma 2 odstotka BDP. Samo politiko in izhodišče načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo podrobneje predstavljen na seji matičnega Odbora za finance, Kolegi iz Okolja pa bodo predstavili svoj finančni načrt in programsko usmeritev. Hvala.

Hvala predstavnici Ministrstva za finance za podano uvodno pojasnilo. Besedo pa dajem predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, državnemu sekretarju Iztoku Slatinšku.

Hvala za besedo. Ministrstvo za okolje in prostor je predlog spremembe proračuna za leto 2027 in Predlog proračuna za leto 2028 pripravilo na podlagi najnujnejših zakonskih potreb. Reorganizacija ministrstva in težnja k večji preglednosti je bila podlaga za združitev proračunskih postavk, ki se vsebinsko prekrivajo. Pregledali smo vsebine financiranja in s predlogom, ki je pred nami zagotovili pokritje potreb, ki s predlogom proračuna za leto 2027 prvotno niso bila načrtovana ter uskladili projekte, kjer se dinamika izvaja po letih spreminjanja, tako je. predlog spremembe proračuna za leto 2027 se načrtuje 619,8 milijonov evrov in ostaja v višini rebalansa za leto 2026, kar predstavlja 26 milijonov evrov manj glede na sprejeti proračun 2027. Od tega predstavljajo 328,7 milijonov evrov integralna sredstva, 189 milijonov evrov namenska sredstva. Od tega predstavljajo večino 141,8 milijonov evra prilivi iz Sklada za vode in Podnebnega sklada, 44 milijonov evrov sredstva za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov 79,5 milijonov evrov, za sredstva 22,5 milijonov evra slovenska udeležba.

Predlog proračuna za leto 2028 predstavlja 610,8 milijonov evrov, kar je devet milijonov evrov manj sredstev glede na predlog spremembe proračuna za leto 2027. Od tega predstavljajo 349,8 milijonov evrov integralna sredstva, 189 milijonov evrov namenska sredstva, 53,2 milijona evrov sredstva EU sredstva 18,8 milijonov evrov slovenska udeležba.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 namenjamo 480 milijonov evrov varovanju okolja in okoljske infrastrukturi, od tega 90 milijonov evrov predstavlja črpanje evropskih sredstev in pripadajoča slovenska udeležba, ki so namenjeni projektom za financiranje okoljske kohezijske politike za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ohranjanja narave, Projekte odpadne in pitne vode, zelene infrastrukture Evropskega sklada ter centralizacija programov. 188 milijonov evrov predstavljajo namenska sredstva. Kjer pretežno načrtujemo prilive na Podnebnem skladu in Skladu za vode ter namenska sredstva za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. To je odlagališče Vrbina pri Krškem. 202 milijona predstavljajo integralna sredstva, kjer financiramo vodno gospodarsko javno službo, za kar namenjamo slabih 57 milijonov evrov za obratovanje in vzdrževanje nove vodne infrastrukture in namenjamo 4,3 milijone evrov za Agencijo za radioaktivne odpadke 7,2 milijona evrov. Sredstva načrtujemo tudi za delovanje javnih zavodov oziroma krajinskih parkov, saniranje neurejenih odlagališč, izvajanje monitoringov, kot so monitoring voda, zraka, geološke in seizmološke monitoringe, izvršbe inšpekcijskih odločb. Sredstva načrtujemo tudi za delovanje ministrstva ter organov v sestavi ter za vzdrževanje informacijskih sistemov. 72 milijonov evrov namenjamo prostorski politiki, od tega 10 milijonov evrov kohezijski politiki in za projekte urbane prenove. Evropski sklad za regionalni razvoj 62 milijonov evrov namenjamo za vsebine na področju prostorskega planiranja in stanovanjske dejavnosti kot dejavnosti SSR. Postopki, prostorski informacijski sistem, upravljanje s prostorom, posredovanje podatkov, evidentiranje nepremičnin, subvencije, obrestne mere za zadolžitev končnih upravičencev do sredstev pri SID in pri tem se na MOP prikazuje samo razkniževanje računov, izplačila pa se izvajajo izven bilančno, kar na letni bazi znaša 25 milijonov evrov, ter sredstva za delovanje Geodetske uprave Republike Slovenije. 39,4 milijone namenjamo za intervencijske programe in obveznosti za programe odprave posledic naravnih nesreč. 22,7 cela sedem milijonov evrov namenjamo za Premogovnik Velenje na podlagi Zakona o postopnem zapiranju rudnika Velenje. Načrtujemo tudi sredstva za financiranje projektov iz vira Sklada za vode ter podnebnega sklada in sicer v letih 27 in 28 v višini 193,8 milijonov evrov iz Sklada za vode in 283,5 milijonov evrov iz podnebnega sklada, kjer za vsebine iz svoje pristojnosti črpajo tudi druga ministrstva za, bom naštel področja, skoraj nič energijske in brez emisijske stavbe, trajnostne mobilnosti, obnovljivi viri energije, razogljičenje gospodarstva, prilagajanje podnebnim spremembam, mednarodno podnebno financiranje, komuniciranje, ozaveščanje, digitalna podpora podnebnemu prehodu, tehnična pomoč, kritje stroškov poslovanja Eko sklada. To je v bistvu v letu 27 182,5 milijona, v letu 28 100,1, skupni znesek pa 283,5 milijona evrov. Sredstva za projekte iz pristojnosti MOP so načrtovana pri drugih proračunskih uporabnikih, in sicer za še neuvrščene projekte kohezijske politike pri Ministrstvu za kohezijo ter na skladu za obnovo po poplavah 4. 8. 2023 pri Ministrstvu za finance. Hvala.

Hvala državnemu sekretarju, gospodu Iztoku Slatinšku za predstavitev rebalansa in pa proračuna za leto 2028. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Kolegica Katič, imate besedo.

Ja, lep pozdrav vsem skupaj. Zdaj prihajam iz Velenja, torej me bo zanimalo, kako je z zapiranjem Premogovnika Velenje. Zdaj, že pri rebalansu 2026 je bilo opazno, da je pravzaprav manj sredstev, kakor vam jih je takrat kot potrebe posredoval premogovnik. Pa je bilo povedano, da je to tudi zaradi samega dezinvestiranja in da so imeli več lastnih prihodkov. Zdaj pa mene vseeno zanima, določeni podatki. Zdaj, ali se je začetek zapiranja, postopnega zapiranja Premogovnika Velenje pravzaprav že začel? Ker kolikor vem, bi naj s 1. julijem 2026 dobili tudi soglasje Evropske komisije. Ali smo to soglasje že dobili? Če ga nismo dobili, kaj pomeni zdaj zamik teh, tega začetka izvajanja postopnega zapiranja Premogovnika Velenje? Kaj to pomeni za nadaljnje načrte, tudi predvsem za skrb za okolje in za zaposlene. Zdaj, če pa gledamo sama sredstva, se pravi za 26 sem že povedala, za 2027 je planiranih 22,7 milijona, če zaokrožim in za 2028 27,5 milijona. Zdaj, kolikor mi je znano, je Premogovnik Velenje pa poslal za 2027 potrebe 46,3 milijone in za leto 2028 43,9 milijona. Se pravi, gre za polovične zneske tega, kar so potrebe v premogovniku in tega, kar vidimo v proračunu za leto 2026 in 2027. Kaj to pomeni za dosedanje načrte? Ali to pomeni, da se postopek zapiranja Premogovnika Velenje. Podaljša, ne vem, za 10, 20 let. Tako da, če lahko dobim malo več obrazložitve na to temo. Hvala.

Samo malo. Še kdo, da bomo zbrali en... V redu, kolegica? Ja, ja, kolegica Sara, imate besedo.

Ja, najlepša hvala. Mene pa zanima, zakaj krčite sredstva za stanovanjsko dejavnost? Torej, če prav vidim, boste vzeli sredstva Republiškemu skladu, ki financira gradnjo javnih najemnih stanovanj. Ali boste ta sredstva nadomestili s kohezijskimi sredstvi, evropskimi sredstvi? Mi smo zagotovili 25 milijonov, zakonsko smo dali to podlago, 25 milijonov za stanovanjsko dejavnost in 75 za investicije. Zdaj pa vidim, da pač to krčite na celo 35 milijonov za leto 2028. Tako da prosim samo za pojasnilo, ali načrtujete, da boste to nadomestili z evropskimi sredstvi? Pa na splošno pač me skrbi proračunsko načrtovanje z vidika prilagajanja podnebnih sprememb praktično vse postavke, tako na raziskovalni dejavnosti se krčijo, kar se tudi biotska raznovrstnost. Ali je to ponovno, ali boste to kje nadomestili s kakšnimi drugimi ukrepi, s kakšnimi drugimi sredstvi ali je pač to nova politična realnost in usmeritev ministrice? Pa zanima me, kaj je s Skladom za obnovo? Tam je ostalo veliko denarja, ki je rezerviran za urejanje vodotokov in dodatne projekte, ki so bili takrat prijavljeni za škodo. In me zanima, kje so ta sredstva, ker vidim, da tudi za to, za upravljanje z vodami in podobne stvari oziroma upravljanje z vodami, vidim, da ste malo povišali, tako je, ampak še vseeno ne za sredstva, ki so v skladu za obnovo. Tako da prosim, če pojasnite, ali ste izvajali kakšno kreativno računovodstvo? In mislim, da je ostalo nekje 700 milijonov v tem skladu, kje je zdaj teh 700 milijonov, ali se je razgubilo v tem proračunu ali... Ja. Hvala lepa.

Hvala kolegici Žibrat. Še kdo želi, da izberemo en... Kolega Beja, imate besedo.

Hvala za besedo, predsedujoči. Dobro jutro, lep pozdrav seveda tudi vsem gostom, ki ste med nami.

Bom zelo kratek, ampak najprej bi tule pri Geodetski upravi Republike Slovenije, da se dvigujejo sredstva, pa me zanima, glede na to, da se dvigujejo sredstva, če se bo šlo tudi v revizijo bonitetnih točk? Ker tukaj vemo, da je v prejšnji vladi nastala ena velika barabija, zmešnjava. In bonitiranje zemljišč, kmetijskih in gozdnih zemljišč je nujno, nujno revidirati. In ker vemo zakaj ne. Zato ker glejte, lastniki pa kmetje s temi, zaradi bonitetnih točk, govorimo o tistih nepravilnih, nepoštenih, zavajajočih, imajo zaradi tega višje dajatve oziroma imajo pri socialnih transferjih toliko in toliko manj dobijo socialnih transferov ali pa so upravičeni do bonitet. Tako da jaz ne govorim, ker da bomo, da bomo konkretni in pošteni. Nekatere bonitete so šle celo dol, kjer ne bi smele iti, ampak zelo v nebo vpijajoče pa je tam, kjer dejansko ni nikakršnega prihodka, pa so šle bonitete iz, če hočete iz štiri, pet bonitete na 45, 50 boniteto. In jaz upam in verjamem, da pri tem povišanju teh milijonov, da je zavzeto tudi to, tako da.

Kar se pa podnebnega sklada tiče, sklada vode, bi pa rekel tako, podnebni sklad, glejte, to bi bilo tudi dobro enkrat reči bobu bob, ker predvsem lastniki gozdov ne prispevajo, da imamo takšno okolje, kakršnega imamo, ogromno. Hkrati jih pa obremenimo z raznimi zakoni, hkrati pa tudi seveda z dajatvami. In glejte, če gledamo ponor CO2, se odvaja in tako naprej, bi lahko vsaj tam, kjer so lastniki fizične osebe, šli z roko v roki. Kar se pa vodnega sklada tiče in nasploh Agencije za vode, pa to bi pa bi pa res prosil, ker vsakič isto govorim na tem odboru, da ta agencija in te službe naj bodo namenjeni državljankam in državljanom, ne pa sami sebi. In jaz res želim, da bo začelo ministrstvo in tudi, predvsem pa te agencije služiti državljankam, ne pa da ščitijo svoje stolčke oziroma svojo plačo? Hvala lepa.

Hvala, kolegi Beji. Zdaj bi pa jaz vseeno dal priložnost predstavniku ministrstva, da pojasni, pa potem odpira naslednji krog. Spoštovani državni sekretar, imate besedo.