No, tako, ura je tri, tako da lahko začnemo. In zdaj, preden uradno začnem sejo, bi samo dve stvari še želela povedati. Prva je, da se želim v imenu Komisije za nadzor javnih financ zahvaliti kolegu, predsedniku Odbora za finance, da je predlagal, da skupaj naredimo obisk na Banki Slovenije, ki smo ga danes naredili in mislim, da je bil koristen za vse. Tisti, ki smo se ga udeležili, tisti, ki se ga pa niso, so pa sami krivi. Tako da res, hvala.

In druga stvar, dobili smo razpored, kdaj so ti odbori pa komisije sklicane, tako da jaz vam želim na začetku povedati, da imam čas danes do pol šestih, potem imam eno nujno osebno stvar, tako da bom ob pol šestih, če ne bomo končali, zaključila, ampak jaz mislim, da lahko do takrat, nikogar pa ne želim omejevati v razpravi, da ne bo slučajno napačno razumljeno.

Tako da, zdaj pa lahko začnemo 5. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ in vas obveščam, da je gospod Han nas obvestil, da je zadržan in dve pooblastili imam: poslanko Andrejo Rajbenšu nadomešča gospa Tamara Vonta in gospoda Lenarta Žavbija nadomešča gospa Metka Pešl Šater. Tako da to je to.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red komisije in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Predlagala bi, da o obeh točkah, to sta Predlog sprememb proračuna za leto 2027 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028 opravimo razpravo skupaj oziroma združimo obravnavo, če se strinjate. Ni nasprotovanja. Torej, lahko naredimo tako. Točki sta tako zelo povezani.

Se pravi, prehajamo torej na 1. in 2. točko, kot sem že rekla, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028.

Predlog je v obravnavo 5. oktobra 2026 predložila Vlada Republike Slovenije, gradivo obeh predlogov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K točkam dnevnega reda sem vabila Ministrstvo za finance in Računsko sodišče. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora Komisija za nadzor javnih financ obravnava oba dokumenta kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, torej tista, dela, obeh predlogov, ki se nanašata na delovanje Računskega sodišča Republike Slovenije. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 obravnavamo na podlagi 166. člena, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028 pa na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora.

Tako da zdaj predlagam, da uvodno predstavitev obeh predlogov poda državna sekretarka z Ministrstva za finance, potem pa še predstavnica Računskega sodišča, tako da gospa Šteblaj, izvolite.

Hvala lepa za besedo predsednica, spoštovane poslanke, poslanci.

Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predlog državnega proračuna za leto 2028 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti odražata zaveze iz koalicijske pogodbe za mandat 2026-2030. Bistvo teh zavez je usmerjanje aktivnosti v zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, v spoštovanje fiskalnih pravil Evropske unije, postopno zniževanje javnega dolga in učinkovito podporo črpanju evropskih sredstev. Vlada je pri pripravi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti upoštevala jesensko gospodarsko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki kažejo, da je slovensko gospodarstvo v letu 2026 v dobrem položaju. Gospodarska rast se nadaljuje tudi v letih 2027, ko je načrtovana v višini 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in tudi v letu 2028 po sedanjih projekcijah naj bi bila rast 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda. V prihodnjem obdobju se nadaljuje napoveduje nadaljnja rast investicij, nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah, s pospešenim črpanjem sredstev iz večletnega finančnega okvira v obdobju 2021- 2027, s financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter z vlaganji v obrambo in zaščito. Pri pripravi proračunov smo upoštevali tudi ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov. Na nekaterih področjih smo prilagodili dinamiko izvajanja investicij, če se te niso izvajale skladno z dinamiko, predvideno ob sprejemu zakonov. Hkrati smo pri posameznih zakonskih obveznostih preverili možnosti za zmanjšanje njihovega učinka. Kadrovske kapacitete bomo prilagajali dejanskim potrebam, zlasti bomo zagotavljali kadre tam, kjer so potrebe največje, drugje pa izkoriščali naravni odliv, prerazporeditve, digitalizacijo in racionalizacijo procesov. Skupni cilj vseh teh ukrepov je enak: zagotoviti vzdržen državni proračun, uskladiti rast odhodkov z dejanskimi potrebami in finančnimi možnostmi države.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 so prihodki načrtovani v višini 17 milijard evrov, kar je za slabih 500 milijonov evrov oziroma 3 odstotke več od ocenjenih prihodkov za leto 2026. Pričakovana so zvišanja davčnih prihodkov za približno 679 milijonov evrov oziroma za 5 odstotkov in kapitalskih prihodkov, ki se višajo za približno 257 milijonov in so bistveno višji. Nižje prihodke pa načrtujemo v letu 2027, predvsem iz naslova prejetih sredstev Evropske unije, ki bodo nižji za skoraj 286 milijonov oziroma dobrih 17 odstotkov, predvsem zaradi zaključevanja prilivov iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost. Nedavčni prihodki naj bi bili nižji za 179 milijonov evrov oziroma 15,8 odstotka, predvsem zaradi nižjega predvidenega vplačila čistega dobička SDH v proračun in dividend elektro podjetij ter nižjih obresti iz naslova vezanih evrov depozitov. V predlogu proračuna za leto 2028 so prihodki predvideni v višini 17,7 milijard evrov in bodo od ocenjenih prihodkov za leto 2027 višji za 644 milijonov oziroma 3,8 odstotka. Tudi v tem letu se spremembe odhodkov pričakujejo pri davčnih prihodkih, ki bodo višji za približno milijardo oziroma dobrih 7 odstotkov. Nedavčni prihodki bodo višji za okrog 16 milijonov, nižji pa bodo predvsem prihodki iz naslova prejetih sredstev Evropske unije za okoli 160 milijonov in kapitalski prihodki za slabih 200 milijonov evrov. Ob tem je izrecno treba poudariti, da zvišanje prihodkov niti v letu 2027 niti v letu 2028 niso posledica novih ali višjih davčnih obremenitev prebivalstva ali gospodarstva, temveč zgolj posledica gospodarske rasti. Na področju odhodkov se tako v letu 2027 kot v letu 2028 predvideva poraba okoli 19,4 milijarde evrov. S predlogom sprememb proračuna za leto 2027 in proračuna za leto 2028 se zagotavlja financiranje mednarodno prevzetih obveznosti Republike Slovenije, zlasti na področju vlaganj v obrambo in zaščito. Niso pa vlaganja v obrambo in zaščito edini odhodki, ki se krepijo, temveč se kot protiutež predvideva okrepitev vlaganj tudi v druge pomembne politike družbenega življenja, predvsem v promet in prometno infrastrukturo, pa tudi v pokojninsko varstvo ter znanstvenoraziskovalno dejavnost. Proračunski primanjkljaj se v letu 2027 ocenjuje na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2028 pa na 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Zadolževanje je v letu 2027 načrtovano v višini 6,4 milijarde evrov oziroma 1,4 milijarde evrov več kot v letu 2026. V letu 2028 pa se načrtuje zadolževanje v višini 5,9 milijard evrov, kar je 575 milijonov oziroma skoraj 9 odstotkov manj kot v letu 2027. V prihodnje bodo aktivnosti usmerjene tako v znižanje proračunskega primanjkljaja kot tudi v zniževanje dolga sektorja država v razmerju do bruto domačega proizvoda, in sicer najmanj pol odstotne točke letno. Slovenija je sicer bistveno manj zadolžena od povprečja EU in evrskega območja. Samo za ilustracijo: dolg Slovenije je konec leta 2025 znašal 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda, kot navedeno, v naslednjih letih se znižuje za pol odstotne točke v vsakem letu.

Ob koncu bi želela poudariti, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 ustvarjajo ustrezno podlago za nadaljevanje podpore ugodnim gospodarskim trendom za še močnejše gospodarstvo in s tem za boljše življenjske možnosti za vse državljanke in državljane, hkrati pa se krepi učinkovitost države ob ohranjanju socialne varnosti, izboljšanju javnih storitev, pa tudi z zagotavljanjem pogojev za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. In ob koncu še dostavek glede spoštovanja določil 20. člena Zakona o javnih financah v primeru finančnega načrta Računskega sodišča. V danes obravnavanih dokumentih je zajet Predlog finančnega načrta Računskega sodišča v obsegu koliko pa je le to predlagalo. Vlada pa je v obrazložitvi gradiva podala primerjavo tega finančnega načrta s predlogom, kakršen bi bil oblikovan, če bi tudi za tega proračunskega uporabnika veljala enaka pravila kot za ostale. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

In preden dam besedo naprej, povem, da imam še eno pooblastilo, in sicer poslanko Natašo Sukič nadomešča gospa doktor Asta Vrečko.

Zdaj pa dajem besedo gospe Tadeji Pušnar, sekretarki Računskega sodišča. Če sem prav povedala, če ne, me pa popravite.

Hvala lepa.

Prav ste povedali, gospa predsednica, tako da kar nadaljujem oziroma nadaljujem tam, kjer je končala gospa državna sekretarka.

Računsko sodišče je v okviru priprave sprememb proračuna za leto 2027 in novega proračuna za leto 2028 preučilo razrez, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije. Na podlagi tega razreza je za leto 2027 ugotovilo, razrez je znašal 10 milijonov 510000 evrov. Ugotovilo, da je ta znesek za približno 800000 prenizek. Natančno smo pojasnili, iz česa izhajajo te potrebe. Na plačah je bilo primanjkljaja za približno 510000 evrov, pri čemer smo se v celoti držali kadrovskega načrta in vseh predvidenih zakonskih obveznosti. Potem na materialnih stroških okoli 20000 in na investicijah 266000. Ta znesek na investicijah je posledica po skoraj 30 letih celovite prenove poslovnih prostorov Računskega sodišča, za kar smo si prizadevali že zadnja tri leta. Zdaj trenutno imamo ta projekt v fazi zaključnih nekaj mesecev. In zato so potrebna ta sredstva. Kar ne bo izvedeno v ustreznem roku, da bi bili plačilni roki še ustrezni, bo izvedeno v začetku oziroma plačano v začetku naslednjega leta, zato so bila potrebna ta dodatna sredstva. Tako smo se z Ministrstvom za finance uskladili na znesek 11 milijonov 408497, kar je tudi znesek v predlogu sprememb. Za leto 2028 je bil razrez 11 milijonov 73000. Tukaj je bilo primanjkljaja približno 468000. Glede na to, da ni razreza po posameznih postavkah oziroma kontih smo gledali seveda skupen znesek. Večina tega zneska izhaja iz ponovno zakonskih obveznosti na področju plač. Smo pa precej zniževali sredstva v obsegu osnovnih sredstev. Predvsem kot posledico tega, da bo investicija, ki sem jo prej omenila, seveda imela posledice v obliki prihranka v naslednjih, ne vem, recimo do desetih letih.

Glede na to navedeno. Računsko sodišče pojasnjuje, da je usklajeno z Vlado Republike Slovenije oziroma Ministrstvom za finance glede sprememb proračuna za leto 2027 in novega proračuna za leto 2028. Glede točke oziroma dela, ki se nanaša na splošno na proračun pa bo Računsko sodišče v skladu s svojimi pristojnostmi svoja mnenja izrekalo v revizijah, posebej v reviziji Ipra. Hvala lepa.

Najlepša hvala za ti dve uvodni predstavitvi. In jaz mislim, da smo lahko zadovoljni s tem, da je finančni načrt Računskega sodišča usklajen in kar mislim, da je dobro. Tako da zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev.

Kdo bi želel prav? Gospod Boštjančič, izvolite.

Hvala lepa.

Torej, spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice ministrstva in predstavnica Računskega sodišča.

Torej, proračunske dokumente smo prejeli predvčerajšnjim. Včeraj so bili predstavljeni v Državnem zboru s strani predsednika Vlade in ministra za finance. Torej, za začetek naj samo povem, da to, kar bom jaz, o čemer bom danes razpravljal, vključno z vprašanji, je prvi pogled in ne dokončna ocena. Zato bom danes vprašanja omejil na tiste točke, ki so po moji presoji ključne in na katere je mogoče odgovoriti z enim podatkom.

Začel bom s tem, kar je v teh, kar v teh proračunih je in s tem, česar v njih ni. Prvo, ukrepov ni. Štiri mesece, ves čas debate o rebalansu za 2026 poslušamo, da ukrepi za uravnoteženje javnih financ prihajajo. Ob rebalansu za leto 2026 ni bilo nobenega takega ukrepa, to sem večkrat povedal. Obrazložitev pa jih je napovedovala za prihodnji dve leti. Ti dve leti imamo sedaj pred sabo. V gradivih, ki smo jih prejeli, ni nabora ukrepov, ni zneskov in ni fiskalnih učinkov po letih.

Drugič, proračun za leto 2027 ni zaprt z ukrepi, ampak s prodajo državnega premoženja. V bilanci prihodkov je namreč 303,1 milijona evrov načrtovanih prihodkov od prodaje zgradb in prostorov. Lani je bilo iz tega naslova realiziranih 5,8 milijonov, v sprejetem proračunu za leto 2027 pa je bilo načrtovanih 5,3 milijone. Zdaj pa jih je 303 milijone. Brez te ene postavke, torej prodaje državnega premoženja, ki ga mimogrede enkrat samkrat prodaš, pa nikoli več, primanjkljaj v sprejetem za leto 2027 ne znaša 2,87 odstotka BDP, ampak 3,24 odstotka. Minister je včeraj v Državnem zboru dejal, citiram: "Prihodkov ne napihujemo, da bi lepše izgledali odhodki." O tej postavki bom danes vprašal podrobneje.

Tretjič, plače. Za stroške dela je načrtovanih 2 milijardi 251,6 milijona evrov, kar je po navedbi obrazložitve 1,2 odstotka več kot v sprejetem proračunu za isto leto. V istem kompletu gradiv pa vlada predpostavlja, da bodo plače v javnem sektorju prihodnje leto zrasle za 6,5 odstotka. Obrazložitev sama našteje, kaj maso plač žene navzgor; dvig julija 2027, celoletni učinek decembrskega dviga, torej ta, ki se obeta čez dva meseca, uskladitev plačnih razredov, redna napredovanja in višja minimalna plača. Predsednik vlade je včeraj povedal, da se število zaposlenih ne zmanjšuje, minister pa, da zakon ne določa linearnega znižanja zaposlenih. Enako število zaposlenih in zakonsko določeni dvigi ne morejo dati enoodstotne rasti mase plač. Torej, ali je v ozadju ukrep, ki ni povedan ali pa načrt ni realen.

Četrto in to je po moje najpomembnejše za današnjo razpravo oziroma za to komisijo. Po prenovljenih evropskih fiskalnih pravilih ključni kazalnik ni višina primanjkljaja, ampak dopustna rast neto izdatkov po večletni poti srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta 2025 do 2028, torej leti 2027 in 2028 sta zadnji dve leti te poti. Minister je včeraj dejal, citiram: "Slovenija ima srednjeročno fiskalno strukturni načrt za obdobje 2025 do 2028, ki določa najvišjo dovoljeno rast neto izdatkov, proračuna ga upoštevata.# To je izrecna trditev o skladnosti izračuna, ki bi jo podprl v gradivih seveda ni.

Ob tem opozarjam na nekaj, kar predvsem ta komisija danes ne sme spregledati. Namreč, Vlada mora do 15. oktobra, torej čez osem dni, Evropski komisiji posredovati osnutek proračunskega načrta in ta dokument, ta izračun obvezno vsebuje. Evropska komisija pa seveda potem o njem sprejme mnenje in obrestni neskladnosti lahko zahteva revidiran osnutek. Proračunskih dokumentov, o katerih danes razpravljamo, ni mogoče pripraviti neodvisno od tega načrta, ker morata izhajati iz istih projekcij. Ta izračun torej obstaja oziroma mora obstajati, vprašanje je, zakaj ga prej dobi Bruselj kot Državni zbor?

Peto. Lanska izpraznitev demografske rezerve se vrača. Obveznosti države do pokojninske blagajne se glede na letošnje leto zvišujejo za kar 489 milijonov evrov. Minister je včeraj to predstavil kot dosežek, ko je dejal, da za pokojninsko blagajno namenjamo tretjino več kot letos. To drži, je pa posledica tega, da je bila rezerva, iz katere je bilo lani pokritih 176 milijonov evrov, porabljena do zadnjega evra. Enkratni vir se porabi enkrat, obveznost ostane vsako leto. In naj dodam, da v obrazložitvi predloga Zakona o izvrševanju proračunov Ministrstvo za finance samo zapiše, da proračunski skladi pomenijo odmik načela transparentnosti, in da se pri njih ne prikazuje dejanski namen porabe. S tem se strinjam in prav to smo tej Vladi očitali ob rebalansu.

In še šesto. Za leto 2028 smo agregate prvič slišali šele včeraj z govornice. Splošnega dela proračuna za leto 2028 z bilanco prihodkov in odhodkov med posredovanimi gradivi namreč ni. Rok za amandmaje k temu proračunu pa se izteče 16. oktobra. Po mojem mnenju bi morala komisija od Vlade zahteva, da ta dokument predloži. Iz številk, ki smo jih slišali, pa izhaja še nekaj, primanjkljaj se v letu 2028 zniža za 598 milijonov evrov, prihodki v istem letu zrastejo za 644 milijonov, odhodki pa se zvišajo torej za 45 milijonov. Celotno izboljšanje torej prinesejo prihodki, z odhodkovne strani ne pride niti en evro, in še enkrat, to ni konsolidacija z ukrepi, to je konsolidacija z gospodarsko rastjo. Toliko za uvod, zdaj pa prehajam na vprašanja.

Prvi sklop vprašanj je o prodaji državnega premoženja. Torej, v bilanci prihodkov za leto 2027 je na koncu 7200 načrtovanih 303,1 milijona evrov prihodkov od prodaje zgradb in prostorov. Katere nepremičnine to so? Prosim za seznam z ocenjenimi vrednostmi in predvideno dinamiko prodaje po četrtletjih. Zdaj, potem, ko mi boste na to odgovorili, bom seveda podvprašanja še glede prodaje tega premoženja. Drugo vprašanje v tem sklopu pa je, v istem letu sekund 4200 nakup zgradb in prostorov zvišuje za 170,3 milijone evrov. Podprogram, Prostorski in drugi pogoji za delo državnih organov pa 56,9 na 187,1 milijonov evrov. Torej, zakaj država v istem letu proda za 303 milijone in kupuje za 170 milijonov evrov nepremičnin. Toliko za začetek. Jaz imam še kar nekaj vprašaj, ampak ne bi nadaljeval, ker imam slabe izkušnje s tem, ko postavim deset vprašanj naenkrat, ker ne dobim potem nobenega odgovora.

Hvala. Mogoče samo podatek, jaz mislim, da gradivo, ki smo ga prejeli v Državni zbor je popolno, res smo ga prejeli s štiridnevno ali petdnevno zamudo glede na ZJF in Poslovnik, Ampak je in poseben del in splošni del in vse kar... /oglašanje iz ozadja/, tudi za 2028, ja. Tako da gospod Gladek postopkovno, izvolite.

Ja, predsedujoča oziroma predsednica, hvala lepa za besedo. Sklicujoč se na 75. člen Poslovnika bi prosil, to kar ste že na začetku omenila, da se razpravljavci držijo tematike, in sicer KNJF obravnava proračun v delu, ki se nanaša na Računsko sodišče. Zdaj, predhodnik je šel v zelo široko razpravo, za to bo priložnost na Odboru za finance, dajmo se pa tukaj osredotočiti. Dejansko na ta del, ki se nanaša na naše delo oziroma delo KNJF, tako da bi prosil, da pač še enkrat opozorite.

Hvala.

Ja, gospod Gladek, hvala za vaš predlog, ampak vam bom odgovorila, da skladno s parlamentarno prakso je na tej komisiji tudi v prejšnjem mandatu bila zelo podobna razprava. Lahko gremo pogledati magnetogram, tako da jaz poslancev omejevala ne bom, se pa ja, je prvenstveno ta razprava namenjena finančnemu načrtu Računskega sodišča, seveda pa to ne prepoveduje postaviti še kakšnih drugih vprašanj. Če bomo dobili odgovore bomo, če ne, pa bomo pač enako kot smo takrat spet na Odboru za finance. Ampak mogoče je tudi lažje kakšno stvar prej zaključiti pa zapreti, če dobimo odgovore.

Tako da, kdo bi želel biti naslednji razpravljavec? Gospa Asta Vrečko, izvolite.

Najlepša hvala.

Ja, zdaj, proračun je načrt, a ne načrt prihodkov in odhodkov naših javnih financ in po eni strani ta predstavlja res oceno prihodkov in odhodkov v nekem časovnem obdobju glede na vse obveznosti. Recimo, koliko je ocena treba izplačati, starševskih nadomestil, otroških dodatkov, plač učiteljev, zdravnikov, tudi konec koncev dodatkom poslancev, vladnih funkcionarjev in tako naprej. Po drugi strani pa kaže to prioriteta vsake vlade. Torej kje se krčijo sredstva in kje so načrtovani izdatki. In to govorimo o osnovnošolski dejavnosti, starševskih nadomestilih, otroških dodatkih, socialno varnost, razpise za motečo kulturo in medije, hkrati pa se večajo seveda načrtovani izdatki za orožje, in zato je prioriteta te Vlade povsem jasna, manj izobrazbe, manj socialne varnosti, manj kulture, več tankov. In še enkrat bi tudi jaz vendarle spomnila, da smo tako rebalans kot tudi novelo proračunov dobili kdaj, to je stotine in stotine strani, ki smo jih dobili že rebalans pred nekaj dni pred prvimi obravnavami in dobili smo jih v petek, prva seja je bila sklicana za torek odbora, a ne, torej trije dnevi, en delovni dan za preučitev tisoče strani. Tokrat pa so bili dokumenti v Državni zbor poslani, kdaj, v nedeljo, gospa sekretarka, v nedeljo in prvič smo jih obravnavali v torek, v torek, ki je bil prvi Odbor za kulturo sklican v ponedeljek popoldan. Manj kot 24 ur časa. Nespoštljivo za strokovne sodelavce in poslanke in poslance. In če nekdo pač pošlje tisoče in tisoče dokumentov en delovni dan pred prvo sejo matičnih delovnih teles, na katerih se obravnavajo, sklepamo lahko logično, da verjetno je v teh dokumentih nekaj skrito, kar ne želite, da se najde. Lahko seveda tudi mislimo, da gre za komot premalo časa ali pa tudi eno navadno šlamparijo, da ne rečem drugega iz vaše strani, ker recimo v dokumentih, ki pa smo jih kljub temu prebrali, so tudi imeli vaši pripravljavci premalo časa. Namreč, privoščili so si na primer površnost kot je, da so pri ministrstvu za demografijo kar prilepili obrazložitve iz leta 2022, se pravi, od vaše prejšnje vlade, brez da bi spremenili tudi letnice. Torej, vi ste šli nazaj v, uf, časovni stroj v letu 2022, nič se ni zgodilo v štirih letih, prilepili tiste obrazložitve noter, mi pa gremo dalje. In me zanima, ali kdo to prebere? Ne. Torej, in pred nekaj meseci smo od predstavnikov sedanje koalicije, torej Resnice, SDS, NSi, Demokratov poslušali dnevno, da so slovenske javne finance v razsulu. Še več, v predstavitvi rebalansa je to ponavljal tudi predsednik Vlade, recimo minister za gospodarstvo Anže Logar je povedal na družabnih omrežjih, kjer je zaskrbljeno brskal dokumente, če citiram. "Golobova vlada nam je zapustila izpraznjeno javno blagajno", pa naprej potem tudi naslovi v časopisih, "Golobova vlada je za sabo pustila kaos, javni blagajni", "kako je Golobova vlada opustošila javne finance", in tako naprej. Potem so tudi posamezni poslanci vladne koalicije, recimo Franc Breznik, 9. julija pred dvema mesecema na nujni seji povedal: "Največja odgovornost vsake Vlade je odgovorno upravljanje javnega denarja, prav na tem področju pa ga je vlada Roberta Goloba, lahko bi rekel, pustila eno največjih bremen prihodnjim generacijam." In se nadaljuje: "Vsak evro proračunskega primanjkljaja pomeni prihodnje zadolževanje, zadolževanje ali višje davke, oboje zmanjšuje razvojne možnosti naše države", in tako naprej. A Umar pravi, da je zdaj čas gospodarske rasti. Tudi spoštovana državna sekretarka je na tej isti seji povedala, citiram: "Bo pa vsekakor nekaj treba narediti, ne samo na plačah, ampak tudi na drugih ukrepih, žal, ker tako kot sem omenila, nekaj sto milijonov bo treba prihraniti na ravni celotnega sektorja javnih bilanc, javnega financiranja, in to kljub vsemu ni mali denar.", konec citata. Torej, pred nekaj meseci je bilo treba prihraniti sto milijonov, danes pa jih, nasprotno, mečemo predvsem za orožje. Od kje ta razlika, od kje diskrepanca v vaših lastnih izjavah, kaj šele v odnosu vlade? Tudi poslanka demokratov, gospa Ušaj je povedala, citiram: "Gospodarska rast je, kar je bilo tudi včeraj, na včerajšnji seji povedano, tako nizka kot je bila v letošnjem letu ni bila v zadnjih štirih letih." Se pravi, da se tudi ostali kazalniki slabšajo. A Umar je povedal drugače. Tako da sedaj seveda tudi čakamo poslance in poslanke koalicije, da povedo in vzamejo svoje izjave nazaj. Najprej je torej vladajoča koalicija potrdila rebalans proračuna 2026, katerim je povečala izdatke za več kot milijardo evrov. Čeprav so ti isti poslanci trdili, da je treba ustvariti rezerve, ne pa povečevati porabe. Zdaj pa kljub več milijardnemu povečanju izdatkov primanjkljaj za leto še vedno ostaja v mejah dovoljenega. Kako je to možno? Tu pa se sprašujemo, kako si to vi razlagate. Recimo, mi bi si razlagali tako, da mogoče pa ni Vlada, sedanja z SDS na čelu podedovala luknje in katastrofalnih javnih financ, ampak, kot pravi Umar, najvišjo gospodarsko rast v drugem četrtletju v Evropski uniji in eno najvišjih na letni ravni za leto 2026. Bi se vi na ministrstvu strinjali? Od kje pa je ta rast izvira? Umar pravi, da iz treh dejavnosti: izvozno okrevanje zaradi zagona industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji, torej, investicije in dogovori, o katerih so prej, so tekli v prejšnjem mandatu in so tudi posledica dejavnosti, izobrazbe, znanja, izkušenj naših zaposlenih in tako naprej. Drugo, zaključevanje velikih investicijskih projektov, prav tako delo prejšnje vlade, trenutno Vlada pač še ni začela in zaključila nobene večje investicije. In vse projekte tudi NOO je izvajala prejšnja vlada. In tretje, rast razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev. Na rast plač, tako minimalne in povprečne in mediane, so nedvomno vplivale politike prejšnje vlade in še zlasti seveda tudi naše stranke Levica. Zdaj upam, da je jasno in upam, da se strinjate, me zanima vaša razlaga teh Umarjevih dognanj, kako je potem pač to možno in kako se to ne sklada tudi s tem, kar ste govorili pred nekaj meseci. Plače, višje plače imajo blagodejen učinek na družbo in na življenje ljudi in zato so to pomembni kazalci, tudi makroekonomski in tudi za življenje vseh nas. In ta rast pomeni več pobranega DDV od potrošnje, ki seveda izvira iz višjih plač, dohodnine, prispevkov, ki prav tako izvirajo iz višjih plač, tudi davka od dohodka pravnih oseb torej omogoča višje trošenje. Se strinjamo, upam. Toda, to ni bilo dovolj ne Vladi ne koalicije. Poleg višjih prihodkov, ki jih je podedovala od prejšnje vlade, si je naredila še dodaten prostor. Kako? Da se je zmanjšal transfer v zdravstveno blagajno za sto milijonov, in to so tudi tista, kar je namenjeno zdravilom, preventivnim in presejalnim programom, danes pa beremo, kaj, da bomo dovolili kar že nazaj: kajenje v zaprtih prostorih in nakup alkohola po 9. uri, da še malo pomagamo Petrolu. Potem se je zmanjšal transfer v pokojninsko blagajno za 214 milijonov in razliko v pokojninski blagajni pa je pokrila tako, da bo na en mah izpraznila rezervni demografski sklad, v katerem so se zbirala sredstva deset let. To niso vaša sredstva, to so sredstva ljudi in ne zgolj ene generacije in vsekakor ne ene vlade, da jih na ta način porabi. In tako je nastal vaš prostor za višanje izdatkov za orožje. 100 milijonov manj za zdravstvo, 214 za pokojnine in 296 več za vojsko. Ampak tukaj gremo še naprej. Po povečanju teh izdatkov za zadnje tri mesece leta 2026 sledi dodatno povečanje v letu 2027 za 1,2 milijarde evra glede na sprejeti proračun 2027 oziroma za 600 milijonov glede na rebalans 2026. Proračuna 2028 pa skoraj ne moremo jemati resno. Glede na rebalans 2027 naj bi se ti skupni izdatki zvišali samo za 45 milijonov oziroma dobra dva promila, kar ne pokrije niti inflacije, tako da tu vemo, da imamo že, zdaj vemo, da imamo luknjo. Sicer pa je bilo že na odborih rečeno, da se je bilo treba ukalupiti za leto 2028 in zato imamo potem vse, kar se zviša, se še zniža, pa še malo dodatno zniža pri 28-ki. Torej, prioritete Vlade pa so zelo jasne, a ne? Nižji osnovnošolski programi minus 13,8 procentov, srednješolski programi 12,8 procentov, glasbeno šolstvo 12,5 procentov, štipendije manj 13 procentov, drugi družinski prejemki in starševska nadomestila 15 procentov, denarna socialna pomoč 20 procentov in investicije v bolnišnice se bodo zmanjšale za 30 procentov. A vse raste na MORS-u, 28 bomo na 2,2 milijarde evrov. Zato seveda me tu tudi zanima, na kakšen način je potem ta proračun, kot ste rekli, razvojno naravnan? Razen če razvoj vidite izključno v nakupih orožja? Zakaj se režejo in na kakšnih podlagah so seveda to ocene? A kljub temu socialne pomoči, starševska nadomestila, osnovno in glasbeno šolstvo, štipendije in tako dalje. In ta proračun, če pogledamo naprej, v katerem pustošite po vsem, kar dela našo družbo civilizirano, družbo socialno in trenutno ne vsebuje nobenih še teh vaših daril, nobenih nesmiselnih idej, daril bogatim in podpornikov, torej vsega, kar vsebuje še interventni zakon, ki ga je zaenkrat še k sreči zablokirala civilna družba, po tem, kako bomo potem dalje. Tam je bilo že jasno povedano, tudi s Fiskalnega sveta, da je to milijarda luknje, interventni zakon. Se pravi, brez tega imamo že tak primanjkljaj in brez tega imamo že ogromne reze. In glede na to, da tudi imate nižje zaradi nesposobnosti v primeru nižjih trošarin, subvencij, za gume in tovornjakov in podobno. In tako bi res, me zanima tu vaše mnenje, kajti kot se izkaže, ste podedovali stabilno javno, finančno in dobro gospodarsko situacijo. Zdaj pa počnete vse v svoji moči, da jo uničite in da uničite socialno državo in vse to, kar nas dela kot družbo, povezane in solidarne. Hvala.