Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 6. nujno sejo Odbora za izobraževanje, mladino in znanost. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Damijan Bezjak Zrim, gospa doktor Asta Vrečko, gospod Nedeljko Todorović, gospa Iva Dimic. Potem pa, popravljamo, gospod Nedeljko Todorović je namesto doktor Aste Vrečko je prisoten gospod Vladimir Šega in namesto Iva Dimic je prisoten gospod Martin Mikolič in namesto Luka Simoniča nadomešča ga Franci Kepa. Lep pozdrav tudi vam.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo, predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem. Odboru uvodoma predlagam, da združimo obravnavo prve in druge točke dnevnega reda in sicer tako, da bi najprej dali besedo vabljenim predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov, temu pa bi sledila razprava članic in članov odbora o obeh predlogih skupaj. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

In prehajamo na 1. In 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2028, ki jo bomo v okviru pristojnosti odbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo.

Navedena predloga sta bila dne petega desete 2026 objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. K omenjenima točkama dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino in Ministrstvo za finance.

Prehajamo na predstavitev obeh predlogov, zato besedo predajam vabljenim na sejo. Želi besedo za skupno uvodno predstavitev obeh predlogov predstavnik Ministrstva za finance, gospa magistra Frida Urbančič? Izvolite.

Predsednica, hvala za besedo.

Zdaj mislim, da je prav, da se v kamero, tako tudi za magnetogramski zapis, razjasni ena zadeva. Namreč, smo na Odboru za izobraževanje, kamor spada tudi matematika in zaenkrat številke so ena, dva, tri, štiri, pet, šest, pa me zanima, ali se je ta matematika spremenila, imamo po novem razmerje ena, dva, tri, šest, pet. Namreč, že pred časom je bila zahteva za sklic nujne seje, 48. člen Poslovnika je zelo jasen, pa ga bom zdaj tudi citiral: "Nujna seja mora biti izvedena v 14 dneh po sprejetju sklepa oziroma vložitvi zahteve iz prejšnjega odstavka." Zdaj, rok se šteje od sprejetja sklepa. In seveda isti odstavek določa tudi, da se seja zahtevana s strani vlagatelja lahko izvede po tem roku prekine oziroma se razprave ali odločanje predloži samo s soglasjem predlagatelja. Glede na to, da je predlagatelj dal soglasje pri prvem podaljšanju, ni dal pa soglasja zaradi tega, da se ne izvede seja znotraj nadaljnjega 14-dnevnega roka sprašujem, ali se uveljavlja nova poslovna praksa tu v parlamentu? Namreč, danes smo bili priča na Odboru za notranje novi poslovni praksi, in sicer kjer lahko, če se predsednik odloči, se je sploh ne izvede, ne glede na to, da predlagatelj ni dal soglasja k temu, da se ne izvede. In mislim, da se tu gibljemo v zelo nevarnih vodah, namreč na nek način se tu demokracija krati. Danes smo dobili sklic za to sejo šele 6. 11., kar je skorajda mesec in pol po tistem, ko je bil prvič. Jaz mislim, da smo bili v vseh treh poslanskih skupinah s strani opozicije zelo benevolentni do vas in smo seveda dovolili, da se z našim soglasjem, da se preloži. Mislim pa, da je nedopustno, da se zadeva prekliče zadnji trenutek in sejo ne skliče v nadaljnjih 14 dneh. Tako da prosim za to pojasnilo preden nadaljujemo, ker namreč, če ne v nasprotju tega, jaz mislim, da je matematiko treba mogoče drugače zastaviti. Hvala.

Hvala lepa, gospod Janev, za vašo pobudo.

Res je, dobili so, dobila sem soglasje, da sem lahko pač organizirala oziroma sklicala sejo po tem roku. Se mi pa zdi, da je ta seja tako pomembna in ko sem se pogovarjala z deležniki, tudi z vami, se mi zdi res pomembno, da so na tej seji prisotni vsi relevantni deležniki in to je bil tudi razlog, da je bila seja prestavljena. Res je, danes ste prejeli sklic pač za nov termin. Prosim za razumevanje tukaj. Seveda pa že sedaj, čeprav pa bi mogoče tukaj pod razno želela izraziti veliko potrebo po tem, da se sestajamo. In prav gotovo to ne bo prva niti zadnja seja, jih bo še veliko in o teh problemih in o teh, o našem šolstvu se bomo še veliko pogovarjali.

Bi pa prosila, če sedaj preidemo na temo, se pravi temo današnje seje... /oglašanje iz klopi/

Prosim, glejte, jaz nimam nič proti temu v kolikor mi seje priložimo iz, bom rekel, dokaj objektivnih razlogov. Me pa skrbi, v kolikor želimo zaščititi integriteto te inštitucije v kateri smo, namreč, da se vabi in tam je bilo čez 20 vabljenih in da se jih tik pred zdajci v bistvu prekliče sejo in se jih obvešča, ko so se že urejali. To so ljudje, ki imajo svoje službe in imajo svoje aktivnosti in mislim, da ni korektno do njih. Poleg tega, ko ste takrat preklicali sejo, ni bilo nobene obrazložitve, jaz popolnoma razumem, da pride do objektivnih razlogov, ampak bi pričakoval, v kolikor v nadalje ne govorim zdaj, da bom polemiziral, ampak govorim za to, da želim za naprej, da smo pravočasno obveščeni tudi z razlogi, zakaj je do nečesa prišlo. Jaz mislim, da smo v demokraciji in da se lahko tako, kakor smo se na začetku dogovorili o preložitvi, se lahko dogovarjamo tudi o ostalih zadevah. Hvala.

Hvala tudi vam.

Ponavljam, nadaljujemo, prehajamo na predstavitev obeh predlogov, zato besedo predajam vabljenim na sejo. Želi besedo za skupno uvodno predstavitev obeh predlogov predstavnica Ministrstva za finance, gospa magistra Frida Urbančič?

Dober dan in hvala za besedo.

Pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2027 in proračuna za leto 2028. Pri pripravi obeh proračunov so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 se načrtuje 17 milijard evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 višji za 6,7 odstotkov, predvsem na račun višjih davčnih in kapitalskih prihodkov. Na drugi strani se pričakuje 19,4 milijarde evrov odhodkov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 višji za 6,9 odstotkov. Višje odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih vlaganj v vzdrževanje cestne in železniške infrastrukture, višjih subvencij privatnim podjetnikom in zasebnikom, višjih obrambnih izdatkov, transfera v ZPIZ ter plačila sredstev v proračun Evropske unije. S predlogom sprememb proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 procentov BDP. V predlogu proračuna za leto 2028 se načrtuje 17,7 milijarde evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2027 višji za 3,8 odstotka. Na drugi strani se pričakuje 19,4 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu, sledita pa še obramba in zaščita ter vlaganje v promet in prometno infrastrukturo. S predlogom proračuna za leto 2028 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,7 milijarde evrov oziroma 2 procenta BDP. Politika in izhodišča načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo podrobneje predstavljen na seji matičnega Odbora za finance.

Toliko iz moje strani, hvala.

Hvala tudi vam.

Prosim za besedo predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, in sicer doktor Roka Straška. Gospa državna sekretarka Mojca Škrinjar pa se je opravičila zaradi zadržanosti. Izvolite.

Torej najprej lepo pozdravljeni.

Opravičilo v imenu ministra in državne sekretarke, sta odsotna. Jaz upam, da bom v nadaljevanju seje poskušal dovolj kompetentno odgovarjati na vaša vprašanja.

Pripravil sem podatke. Uvodoma sem si zamislil, da bi naredil neko analizo, morda najprej pokomentiral proračun, ki se nanaša na leto 2027. Je morda moje vprašanje najprej, preden nadaljujem, ali komentiram in podam podatke tako na leto 2027 in 2028 skupaj istočasno. Ker vidim namreč, da so v dnevnem redu to predvideni dve različni točke.

Torej, običajno je, da združimo, tako da izvolite.

Soglašam. Hvala lepa. Zgolj da.

Torej kolegica z Ministrstva za finance je podala informacijo, splošno o proračunu na nacionalni ravni. Jaz bi morda se osredotočil, podal nekaj pomembnih informacij še za področje našega resornega ministrstva. Torej v predlogu proračuna za leto 2027 slednji znaša 3 milijarde 333 milijonov. Se opravičujem, vse v nadaljevanju - za pojasnilo - bom podajal v milijardah in evrih tako da ne bom tistih decimalnih oziroma zneskov na velikostnega reda tisoč evrov ponavljal, ker bo sicer izvajanje zelo dolgo trajalo. Torej za politiko 19 Izobraževanje in šport se namenja 2 milijardi 703 milijone evrov, za politiko 5 Znanost in informacijska družba 580 milijonov evrov. Za ostale politike približno 50 milijonov evrov. Predlog finančnega načrta za MIZM, torej za leto 2028, znaša 3 milijarde 356 milijonov, za politiko 19 Izobraževanje in šport 2 milijardi 820 milijonov, za politiko % Znanost in informacijsko družbo 483 milijonov evrov, za ostale politike 52 milijonov evrov. Morda še informacija, ki je zelo pomembna in ključna za nadaljnjo razpravo, je, kako so se ta sredstva delila na stopnjo izobraževanja oziroma predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje, je za leto 2027 v proračunu namenjenih milijarda 468 milijonov evrov, v letu 2028 pa milijarda 522. Za program srednjega šolstva za leto 2027, 531 milijonov, za leto 2028, 549 milijonov. Če dodam, podam še podatka, ki se nanašata na področje visokega šolstva. V letu 2027 se namenja 503 milijone evrov, v letu 2027 in v letu 2028. 548 milijonov. Opozarjam, da gre pri vseh podatkih za financiranje študijske dejavnosti in z njo povezane dejavnosti kot tudi na primer visokošolskih knjižnic, študentskih domov in tako naprej. Na področju znanosti znašajo predvidena načrtovana sredstva za proračun za 2027, 580 milijonov evrov in za leto 2028, 483 milijonov evrov. Tukaj velja izpostaviti, da so sredstva namenjena za zagotavljanje stabilnega financiranja znanstveno-raziskovalne dejavnosti, posodobitve v infrastrukturo in opremo, spodbujanje naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter krepitvi sodelovanja med gospodarstvom in javnimi raziskovalnimi organizacijami. Če obstoječa predloga proračunov za leto 2027 in 28 primerjate z rebalansom proračuna za leto 2026, kar je glede na to, da smo krepko v drugi polovici leta in da imamo pred sabo še nekako dva in pol meseca financiranja. Lahko naredimo. In smo naredili oceno realizacije. V letu 2026 in moram reči, da bo rebalans 2026 primerljiv z oceno realizacije, tako da ko bomo delali primerjavo, mislim, da ne naredimo zelo velike napake, ko primerjamo proračune 2027, 2028 z rebalansom 2026.

Če naredimo zelo strnjen pregled, povzetek in primerjamo prej navedeno, prej navedene številke bi veljalo izpostaviti. Spomnim, torej načrtovano, načrtovan predlog sredstev v letu 2027, 3 milijarde 333 milijonov in to, ta podatek primerjamo z oceno realizacije v letu 2026. Ugotavljamo, da je predlagan znesek v primerih z rebalansom 26, ki je v višini 3 milijarde 457 milijonov za sto, da je torej vrzel v letošnjem proračunu za leto 2027 v višini 124 milijonov. Tukaj na tem mestu bi izpostavil, da v tem znesku ni upoštevanih stroškov povezanih z obveznostmi, ki jih imamo do upoštevanja plačne reforme, če namreč upoštevamo tudi obveznosti, ki jih imamo iz tega naslova, ta vrzel se ta vrzel poveča na 428 milijonov v letu 2027. Če vzporedno naredimo primerjavo še za leto 2028, je vrzel glede na rebalans proračuna 2026 v višini 101 milijon, glede na to, da so seveda obveznosti iz naslova plačne reforme tudi v letu 2028, bo ta učinek v letu 2028, 603 milijone evrov. Torej, na ministrstvu smo soočeni z izjemnim izzivom, torej, kako najti, nadomestiti to vrzel. Pa za to, da povem, kako smo si zamislili odpravo oziroma pokrivanje te vrzeli, bi pa vendarle osvežil in navedel nekaj dejstev, ki mislim, da je prav, da jih izpostavimo, da bomo razumeli naravo tega izziva in tudi ukrepov, ki jih predlagamo. Vrnil bi se na dan primopredaje, ki smo jo novo vodstvo opravili, združenega ministrstva takrat z dvema ministroma, gospod poslanec Logaj, bivši minister bi se mu ob tej priložnosti zahvalil za izjemno korektno opravljeno primopredajo in identično bi izvedel ob tej priložnosti tudi do ministra, ki je skrbel za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Kot rečeno, dobili smo izjemno korektno primopredajo, predvsem v smislu, da smo lahko člani novega vodstva naslednji dan začeli z aktivnostmi, ukrepi in izzivi, ki so nam bili predani. V kolikor tega ne bi bilo, bi, moram reči, da imeli bistveno težjo nalogo, bistveno večji izziv in kakšni so bili ti predani, predana dejstva torej na področju MVI, torej dela slovenskega visokega šolstva in izobraževanja od predšolske vzgoje do osnovnega šolstva, srednjega šolstva, poklicnega šolstva, višjega šolstva. Torej, je bila na dan primopredaje izkazana vrzel v višini 113 milijonov evrov kljub sprejetemu proračunu. Glede na ministrstvo, ki se nanaša na visoko šolstvo in znanost, pa je ta vrzel bila v višini 20 milijonov evrov, torej, prejšnja vlada je postavila novo vlado pred izziv, da mora v tekočem letu, torej v letu 2026 pokriti obveznosti oziroma zagotoviti vrzel v višini 133. Tega smo se lotili odgovorno takoj drugi dan in lahko rečem, da nam je to uspelo, da javnost, predvsem pa ljudje, ki sodelujejo požrtvovalno v tem sistemu, so nas razumeli, to vrzel smo sicer s precej napora uspeli zapreti in pod streho imamo, mislim, da je prejšnji teden je bil rebalans proračuna objavljen v Uradnem listu. Tako da to, to smo uspeli zapreti in realizirati.

Poudaril bi, da smo imeli kljub temu, da je bil, da je bil proračun sprejet, postavila ga je prejšnja Vlada in sama sebi celo naložila zakonske obveznosti, ki so presegale razpoložljiv proračun. Torej, prejšnja vlada, ki je postavila proračun, je kljub temu, da je vedela kakšna je, okvir, je nekako naložila temu istemu ministrstvu obveznosti, zakonske obveznosti, ki so pa presegale, v kolikor bi jih želela izpolniti razpoložljiv proračun. Ne zgolj to, torej poleg tega, da je se lotila plačne reforme, je konec leta dodala še zimski regres. S tem se je vrzel še povečala v letu 2025, ko se je načrtoval proračun za leto 2026, v začetku leta 2026 pa je to vrzel še poglobila s tem, ko je povišala minimalno minimalno plačo.

Da povzamem, vrzel med sprejetim proračunom in tistim, kar smo na ministrstvu imeli kot zakonske obveznosti je obstajala in ni nič nenavadnega. In verjamem, da je to nekaj, s čimer se mora tekoče vodstvo ministrstva soočati, pa spoprijeti. In verjamem, da so imeli tak namen tudi prejšnji ministri. Bi pa povedal, da čisto konkretno si ne znate predstavljati. Torej, na MVI, torej na nižjem šolstvu je to pomenilo, da niso bila zagotovljena sredstva za decembrsko plačo, na visokem šolstvu je pa ta vrzel predstavljala izziv v smislu neizplačila celo treh plač, torej oktober, november, december. Zavoljo tega univerze niso imele sklenjenih aneksov oziroma pogodb o financiranju in so bile na tako imenovanem začasnem financiranju, kar je zelo vznemirjalo zaposlene na univerzah.

Zdaj, v kolikor bodo konkretna vprašanja za to, da vas morda ne obremenjujem preveč v tej fazi se mi zdi, da je bilo izpostavljeno tisto, kar so ključne informacije. Mi smo pripravili že za zaprtje proračuna za leto 2026 oziroma ob rebalansu določene ukrepe s katerimi bi se umestili oziroma zagotovili nemoteno izvajanje ministrstva, te ukrepe smo z ministrstva predlagali seveda vladi, vlada je v nekem smislu seveda to upoštevala, te ukrepe smo začeli implementirati v letu 2026. Seveda, kot sem povedal, smo uspeli oziroma bomo uspeli zapreti to vrzel in delovati znotraj potrjenega proračuna. Za 2027 pa kot rečeno, imamo izziv, pripravili smo določene določene ukrepe. Ti ukrepi so od zelo radikalnih do nekoliko bolj mehkih ukrepov. Mi smo si zamislili, seveda, naravno je, da bomo začeli s tistimi najbolj mehkimi ukrepi, ki kar najmanj vplivajo tako na zaposlene kot tudi na udeležence, učence, dijake, študente, zaposlene, raziskovalce, tako da upam, da bomo uspeli zapreti tole koledarsko leto oziroma dve študijski leti znotraj koledarskega leta 2027 in 2028.

Tukaj bi morda naredil zdaj začasno piko, vam predal besedo, sicer pa bom odgovarjal na vprašanja v kolikor jih imate. Hvala lepa.