Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 8. nujno sejo Odbora za kulturo. Člane in članice odbora prosim, da preverite, ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje.

Obveščam vas, da je opravičena doktor Asta Vrečko. S pooblastili pa so tukaj Franc Križan, ki nadomešča poslanko Eleno Zavadlav Ušaj in Vladimir Šega, ki nadomešča doktor Asto Vrečko in Franci Kepa, ki nadomešča poslanko Manjo Lesnik.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Podrejanje neodvisnih medijev preko finančnega izčrpavanja in napovedane medijske reforme.

Poslanska skupina Levica, Svoboda in Poslanska skupina Socialnih demokratov so dne 25. 9. 2026 vložile zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo z navedeno točko dnevnega reda.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Vabljeni k točki dnevnega reda so razvidni iz sklica. Naknadno smo vabili dodatno vabljene. Jih naštejemo? Torej dodatno, dodatno smo vabili: predstavnika vodstva RTV Slovenija, Nacionalni svet za kulturo, Radio Študent, doktor Marko Milosavljević, Sindikat novinarjev Slovenije, Gregor Javornik (urednik radia Zeleni val), Združenje novinarjev in publicistov in časnik Domovina.

Sedaj pa dajem besedo v imenu predlagateljev zahteve kolegici Sari Žibrat, izvoli.

Sara Žibrat (PS Svoboda): Najlepša hvala za besedo in predvsem najlepša hvala vsem vabljenim, da ste se odzvali našemu vabilu.

Zadnje čase kultura ne dobiva veliko prostora v tem Državnem zboru, sploh ne v medijih. In ponovno moram opozoriti na to, da smo v prejšnjem tednu iz danes na jutri dobili sklic seje Odbora za kulturo na temo proračuna, ki ga praktično nismo uspeli niti prebrati, niste pa v roku, v katerem bi morali sklicati te nujne seje na temo podrejanja neodvisnih medijev preko finančnega izčrpavanja in napovedane medijske reforme. Takšno obnašanje in takšno sklicevanje nujnih sej, ki obravnavajo zelo pomembne tematike, praviloma v večernih, poznih večernih urah, to je zdaj že drugi poskus, ko ste nas uvrstili v pozno uro samo za to, da mediji ne bi dobili posebne pozornosti, da kultura ne bi dobila posebne pozornosti, tak odnos je zavržen, ampak predvidevam, da tudi zelo, zelo taktičen in načrten. Torej, v opoziciji skupaj z, torej Svoboda, Levica in pa SD smo zahtevali sklic nujne seje, ker nas izjemno, izjemno skrbi kaj se dogaja na področju medijev in predvsem odnosa trenutnih vladajočih do medijev. Razlogi za sklic nujne seje so predvsem ustavitev treh javnih razpisov oziroma pozivov v tem letu s strani Ministrstva za kulturo. In sicer je Ministrstvo za kulturo zelo ironično preklicalo javni razpis za sofinanciranje projektov za razvoj medijske pismenosti in boja proti dezinformacijam. Zakaj ironično, zato, ker trenutni vladajoči imajo težavo z medijsko pismenostjo, predvsem pa s širjenjem dezinformacij in takšen odnos je absolutno v nasprotju tudi s tem, kar priporoča Evropska unija, Evropska komisija, Svet Evrope in nenazadnje Evropski parlament, ki je potrdil tudi akt o svobodi medijev. Preklicali ste tudi javni poziv za sofinanciranje novinarskih delovnih mest, to je škodljivo predvsem z vidika regionalnih tiskanih in digitalnih medijev. Pri nas recimo edini resen medij v Pomurju, Vestnik, potem na Štajerskem Večer, Primorske novice in tako naprej, vemo, da novinarstvo ni več nek poklic, ki bi bil zelo stabilen, ki bi bil, da v bistvu gre za ogrožen poklic in da so predvsem ogroženi manjši mediji, lokalni, regionalni. In tudi Evropska komisija priporoča državam članicam, da podpirajo neodvisne medije, da podpirajo pluralnost in nenazadnje sama Evropska unija nudi finančne spodbude za medijski pluralizem, predvsem pa za lokalno pomembne medije, raziskovalno novinarstvo in inovacije. Tukaj ste vzeli medijem dva milijona, predvidena dva milijona evrov sredstev, pri medijski pismenosti pol milijona, nato ste pa še seveda preklicali javni poziv za sofinanciranje digitalnih naročnin, še dodatnih pol milijona. Čeprav živimo v digitalni družbi in predvidevam, da že vsi beremo novice spletno, na spletu, veliko tudi na socialnih omrežjih in takšna politika, ki nas vodi nazaj v srednji vek, je popolnoma zgrešena. Zdaj je že postalo jasno, kaj namerava ta vlada in ministrstvo za kulturo uporabljata dva vzvoda, s katerimi želita si podrediti na nek način še tiste medije, ki obstajajo, po drugi strani pa neodvisne finančno izčrpati. Torej, eno je finančno izčrpavanje, ki se kaže skozi preklicane, že preklicane pozive in razpise. Finančno izčrpavanje pa je v bistvu napovedano tudi v vaši medijski reformi, za katero ste namenili dvotedensko javno razpravo. v avgustu, ko so vsi na dopustih, to je za vas vključevanje deležnikov in javnosti. Dvotedenska javna razprava za zelo, zelo pomembno pomembna zakona, Zakona o RTV in pa medijskega zakona. Kaj nas skrbi seveda pri Zakonu o RTV? Skrbi nas, da želite ponovno poljubno financirati narodnostne programe, poljubno financirati glasbeno produkcijo, čeprav smo v prejšnjem mandatu dosegli velik napredek, in sicer zagotovili zakonsko določeno višino teh financiranj, vemo, da tudi ta zakonska določba ne zagotavlja dejanskega financiranja, da so proračunska sredstva vedno odvisna na koncu od Vlade, in verjetno bomo več slišali tudi od predstavnice uprave RTV, kaj se trenutno dogaja glede sklenitve pogodbe, ki bi zagotovila to proračunsko financiranje. In na tem mestu moram reči, da me izjemno veseli, da so naši državljani na referendumu prepoznali pomen neodvisnega javnega medija in da so prepoznali, da je ta način financiranja preko vsakega posameznika oziroma vsakega posameznega gospodinjstva, ne pa preko proračuna, da je to tisto. Tisti način financiranja, ki lahko res zagotavlja politično neodvisnost našega glavnega servisa. In bi se izrecno res zahvalila vsem, ki so dali glas proti.

Če se vrnem na finančno izčrpavanje, nas pa predvsem skrbi kaj predlagate v prenovi Zakona o medijih. Torej ponovno kup enih črtanj že doseženih določb, ki bi zagotovile neko stabilno financiranje, večletno financiranje in podporo medijev. Na eni strani črtate status nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev in jih s tem dejansko odrežete od možnosti, da sploh kandidirajo na razpisih. Ne vem, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so že ta status pridobili, če v bistvu definicijo povsem črtate, kakšni bodo sploh, kaj bo ta status za njih pomenil. Bo pač neka mrtva črka na papirju. Najbolj me skrbi, da želite ponovno uvesti poljubno financiranje programov posebnega pomena, ponovno to gre predvsem za regionalne in lokalne medije, ki sami brez financiranja ne morejo preživeti. V naši prenovi smo dosegli, da se ta sredstva določijo, zakonsko določijo v višini 3 odstotkov zbranih RTV prispevkov, to črtate, črtate tudi zakonsko določen 1 odstotek financiranja v višini RTV prispevka za informativne programe, s tem, da zelo bizarno na nek način v zakon dodajate, da boste dali poudarek na tistih informativnih programih, ki dajejo poudarek na kulturo in umetnost. Kako to gre skupaj? Torej, ali bomo zdaj financirali informativne programe ali kulturo, umetnost? Absolutno smo za financiranje takšnih vsebin, ampak vi praktično vse medije, ki imajo neko neko dodano vrednost na področju informiranja ljudstva. Zdaj bodo prepuščeni samim sebi. In seveda to, da pa ukinjate tudi večletne sheme, ki bi zagotovile finančno stabilnost in tudi politično neodvisnost na nek način, ker mediji ne bi bili odvisni toliko od menjave vsakokratne oblasti, to je nedopustno in vse to želite po navadi početi zelo na hitro, omejujete nam razprave v Državnem zboru kot omenjeno, dvotedenska javna razprava v avgustu. To seveda ni način, zato vseeno smo uspeli pa vsaj danes na nujni seji nasloviti te stvari, preden nam jih boste sprejeli po nujnem postopku in bo že prepozno.

Vse, kar sem zdaj naštela, vse, kar pripravljate, načrtujete, je v absolutnem neskladju z evropsko zakonodajo; upam, da se tega zavedate. Upam, da se zavedate, da tvegate tudi tožbo. Namreč evropski akt o svobodi medijev jasno določa, da se mora javni neodvisni mediji financirati stabilno, poleg tega pa da ne sme imeti, da se v imenovanje ne sme vpletati politika. 5. člen akta o svobodi medijev, drugi odstavek pravi, da je potrebno neodvisno imenovanje vodstva in da mora, v četrtem odstavku, da mora država vzpostaviti mehanizme za to imenovanje, ki je neodvisno od vlade. Vi predlagate ponovno nadzorni svet, kjer bo šest predstavnikov vlade v sedemčlanskem nadzornem svetu. Potem ponovno predlagate nekatere organizacije v programskem svetu, ki so zelo, zelo jasno povezane z vašo politično opcijo, recimo Kmetijsko gozdarska zbornica, obrtniška zbornica in tako naprej. Vse to ponovno kaže na vašo željo, da si podredite glavni medij, javni neodvisni medij. In to, kar si je pa privoščil naš ljubi predsednik vlade danes, da je napovedal, da bo, da bo uvedel prostovoljno plačevanje RTV prispevka, da bo praktično, ne vem, predlagal rešitev dveh držav, bomo živeli v državi za in državi proti, tisti, ki bodo za, ne bodo plačevali prispevka, tisti, ki smo bili proti, bomo plačevali prispevek. Verjetno nam boste ukinili še tajno glasovanje, da bomo točno vse prešteli, da bomo točno vedeli, kdo je bil za. Tisti ne bo dobil položnice, kdor je bil proti, bo dobil položnico. To je absurd vseh absurdov. Potem ne rabimo več ne nobenih referendumov, ne rabimo več parlamenta, ker tako, kot pač veliki vodja reče, tako bo. In se lahko nehamo sprenevedati, da vsak glas šteje, ker očitno vsak glas ne šteje, če nekdo ni zadovoljen z rezultatom in je izgubil. In je izgubil pri zelo, zelo zanimivi temi. Ljudi ste vprašali ali želijo plačevati položnice in ljudje so vam rekli: ja. In jaz sem izjemno ponosna na to, da so vam ljudje rekli ja, ker jih imate za neumne in so vam lepo dali vedeti, da niso neumni. In to vas boli. In danes vas gledamo, zelo bledi ste na nekaterih odborih. In majhne zmage za malega človeka so to danes.

Bom prebrala, kaj predlagamo še za sklepe. Po opravljeni razpravi predlagamo, da sprejmemo naslednje sklepe. Prvič, da Odbor za kulturo pozove Ministrstvo za kulturo, da prekliče sklep o ustavitvi javnega razpisa za sofinanciranje projektov za spodbujanje, promocijo in razvoj medijske pismenosti ter razvoj ukrepov za boj proti dezinformacijam, objavljenega 9. februarja 2026. Torej, ja, vi ste preklicali razpis iz februarja, preklicali ste ga pa junija. Absolutno nedopustno. Drugič: Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da prekliče sklep o ustavitvi javnega poziva za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splošno informativnih, tiskanih in digitalnih medijev, objavljenega 16. februarja 2026. Tretjič: Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da prekliče sklep o ustavitvi javnega poziva za sofinanciranje sklenitve letnih digitalnih naročnin pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splošno informativnih tiskanih medijev objavljenega 23. februarja 2026.

In četrtič: Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da pri pripravi sprememb Zakona o rtv Slovenija in Zakona o medijih spoštuje določbe evropskega akta o svobodi medijev, zlasti določbe o zagotavljanju neodvisnega delovanja javnih medijev in preglednosti lastništva medijev ter da upošteva ukrepe Evropske unije za zagotavljanje nepovratnih sredstev za podporo inovacijam lokalnih in regionalnih medijev ter spodbujanje pluralnosti.

Bi pa še prebrala predlog sklepa, ki smo ga pripravili na podlagi današnjih izjav našega velikega vodje, in sicer še dodaten sklep: Odbor za kulturo poziva Vlado Republike Slovenije, da spoštuje voljo večine volivk in volivcev, ki so se na posvetovalnem referendumu 11. oktobra 2026 izrekli proti ukinitvi obveznega RTV prispevka. Tako da to predlagamo še kot Poslanska skupina Svoboda. Hvala za enkrat.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavnici Ministrstva za kulturo, gospe državni sekretarki Uršuli Menih Dokl, izvolite.

Spoštovana predsednica odbora, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali navzoči!

Hvala lepa za povabilo. Hvala lepa, da lahko predstavimo nekaj utemeljenih argumentov na navedbe poslanke Svobode.

Torej, najprej želim jasno pojasniti okoliščine, v katerih je ministrstvo sprejemalo odločitve, o katerih danes razpravljamo. Ob prevzemanju odgovornosti smo se soočili z zahtevnimi javno finančnimi razmerami in z razhajanjem med podatki o finančnem stanju, ki jih je ministrstvo ugotovilo ob pregledu obveznosti, ter podatki navedenimi ob primopredaji poslov. Ministrica doktor Ignacija Fridl Jarc je to javno povedala že 9. julija. Ministrstvo pa je 10. julija tudi objavilo pojasnilo o začasni prilagoditvi postopkov financiranja zaradi priprave rebalansa proračuna. Ob takšnem stanju je bila naša prva odgovornost preveriti dejansko razpoložljiva sredstva, prevzete obveznosti in možnosti njihovega financiranja. Najprej smo poiskali prihranke v hiši, potem pa je finančna odgovornost pomenila tudi to, da se nismo zavezali k izdatkom, za katere ni dovolj zanesljivega kritja. Zato so bili nekateri postopki začasno ustavljeni oziroma eni prilagojeni. In še preden so te posledice, torej finančne posledice in obveznosti nastale in hkrati s tem tudi individualne pravice do teh sredstev. To niso bili prijetni ukrepi, ampak v njih smo bili prisiljeni zaradi slabega načrtovanja prejšnjega vodstva.

Razumemo tudi, da so se prijavitelji v pripravo vlog pripravljali, da so vložili čas, da so svoje načrte oprli na objavljene pozive in da je ustavitev razpisov in pozivov povzročila določene negotovosti. Ampak politično odgovorno bi bilo pa še manj, če bi izdali odločbe in sklepali pogodbe, ne da bi mogli zagotoviti njihovo izvršitev. In morda je tudi to razlog, da že prejšnje vodstvo ni izvedlo tega, glede na to, da je razpise objavilo v februarju in jih do meseca junija ni bilo sposobno dokončati. Niti enega od teh razlogov pa ne smemo zamenjevati z domnevnim obračunavanjem z novinarji, uredništvi ali določenimi mediji.

Torej, že sam očitek o finančnem izčrpavanju medijev, moramo reči, da je tako pravno kot tudi dejansko absolutno neustrezen. Nobenemu prijavitelju namreč niso bila odvzeta že dodeljena sredstva, nobena odločba ni bila izdana, nobena pogodba ni bila sklenjena in nobena pravica do financiranja ni nastala. Gre torej za ustavitev postopkov pred nastankom pravic in ne za odvzem že pridobljenih sredstev. Ministrstvo je v vseh treh primerih ravnalo na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila. In to je 104. člen Zujka, Zakona o uveljavljanju javnega interesa v kulturi in ta člen ministru izrecno omogoča ustavitev javnega razpisa ali javnega poziva do izdaje odločbe. Zakon to možnost predvideva prav za te primere, ko se okoliščine po začetku postopka spremenijo. Razlog za ustavitev torej ni bil vsebinski ali političen, ampak so bile to spremenjene javnofinančne okoliščine, pri čemer so bili vsi prijavitelji obravnavani enako. Ustavitev pozivov za to ne pomeni opustitev ciljev politike, zato je pomembno razlikovati med cilji, kot so medijska pismenost, boj proti dezinformacijam recimo, pluralnost in pa med posameznimi instrumenti financiranja. Ministrstvo ni odstopilo od ciljev, ampak je bilo zaradi finančnih okoliščin prisiljeno ustaviti posamezne pozive. Še naprej pa izvajamo druge podpore medijem. Javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin in javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin namenjenih senzorno oviranim, tako kot vsa leta v preteklosti in doslej v enakih oziroma celo višjih zneskih. Očitali ste tudi, da so mediji upravičeno računali na sredstva. Pričakovanje ni pravica. Upravitelji so lahko računali na možnost uspeha na pozivu, niso pa imeli pravice zahtevati dodelitve sredstev. Pravica nastane šele z izdajo odločbe oziroma s sklenitvijo pogodbe. Javni poziv ali razpis po svoji naravi nikoli ne pomeni zagotovila financiranja, to ve vsak, ki se je na katerikoli javni razpis kdaj prijavil. Vsak prijavitelj prevzema tveganje glede izida postopka. To velja tako za neuspeh na razpisu kot tudi za možnost ustavitve postopka, kadar je to z zakonom izrecno dopuščeno. Vaš očitek je tudi, da ustavitev pozivov zmanjšuje odpornost proti dezinformacijam. Ustavitev pozivov nikakor ne pomeni opustitve boja proti dezinformacijam, boj proti dezinformacijam se izvaja skozi medijsko politiko, izobraževalne programe, dejavnosti javnih medijev in druge načine, ki pa jih Ministrstvo za kulturo še vedno izvaja. Predlagatelji tudi neupravičeno enačite posamezen ukrep ali poziv s celotno politiko države. Zadevni pozivi so lahko le eden izmed instrumentov in ukinitev enega instrumenta še ne pomeni opustitev cilja medijske politike in uresničevanja javnega interesa po zakonu o medijih. Torej danes govorite o finančnem izčrpavanju neodvisnih medijev in takšna oznaka se pripisuje ministrstvu z namenom, da načrtno oslabi medije. Ta očitek odločno zavračamo. O pravilnosti oziroma o posledicah konkretnega ukrepa se lahko vsebinsko pogovarjamo, ne moremo pa se same ustavitve še nedokončanih postopkov sklepati na sistematično politiko izčrpavanja. Pomemben del celotne slike je recimo javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026. Ta razpis ni bil ustavljen, zaključen je bil, odločbe so bile izdane, pogodbe podpisane, upravičenci so pošiljali prispevke in večinoma so bili tudi že izplačani. Skupaj je bilo tukaj 61 projektov odobrenih v višini 4 milijone 900 tisoč 799,26 evra. To niso napovedi, ampak dejansko dodeljena sredstva in večinoma tudi že izplačana. Ta razpis je bil objavljen že 13. oktobra 2025 in izveden na podlagi predhodnih odločb zakona o medijih in okvirno je bilo razpisanih, kot sem rekla, 4,1 milijona, 1,1 milijon za programske vsebine tiskanih, radijskih, televizijskih in spletnih medijev, ter tri milijone za lokalne, regionalne, študentske in nepridobitne radijske oziroma televizijske programe. Prejeli 127 pravočasnih vlog, 125 je bilo popolnih, in na področju A je bilo dodeljenih 28 projektov v skupni vrednosti milijon 78 tisoč 69,79 evra. In na področju B obravnavanih in odobrenih vseh 33 obravnavanih projektov v skupni vrednosti 2 milijona 931 tisoč 729,42 evra. Zlasti poudarjam, da je bilo na B področju odobrenih vseh 33 projektov. Med prejemniki sredstev so prejemniki posebnega pomena, torej regionalni in lokalni radijski in televizijski programi, med drugim s Koroške, Gorenjske, Štajerske, Primorske, Dolenjske in Pomurja. In tudi na področju A so sredstva prejeli časopisi in spletni mediji z različnimi uredniškimi usmeritvami ter projekti preiskovalnega in regionalnega novinarstva. Dejanska struktura prejemnikov je zato zelo pomembno dejstvo pri presoji trditve, da naj bi ministrstvo načrtno finančno izčrpavalo prav neodvisne oziroma lokalne medije.

In kaj se je zgodilo pri zaustavljenih postopkih? Prvi je javni razpis za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest, ki je bil objavljen 16. februarja 2026. Zanj sta bila okvirno predvidena do dva milijona v letu 2026 in do dva milijona v letu 2027. Do ustavitve je prispelo 13 vlog s skupno zaprošeno vrednostjo milijon in pol. Sedem vlog je strokovna komisija že obravnavala, šest pa jih je čakalo na dopolnitve oziroma izjasnitve. In gre za pomembno razliko - strokovni predlog ali priprava odločbe še ne pomeni izdano odločbo in niti ne pomeni sklenjene pogodbe. Ustavitev je lahko posegla v pričakovanja prijaviteljev, ne pa v že pridobljeno pravico do izplačila. Drugi poziv za sofinanciranje letnih digitalnih naročnin pri nacionalnih in regionalnih splošno informativnih tiskanih medijih za leti 2026 in 2027 je bil objavljen 23. februarja. Za leto 2026 je bilo predvidenih 500 tisoč evrov. Prispelo je šest vlog in tudi tukaj ni bila izdana nobena odločba ali sklenjena pogodba. Tretji razpis je bil za razvoj medijske pismenosti in ukrepov za boj proti dezinformacijam v letu 2026, objavljen 9. februarja. Razpisanih je bilo 60 tisoč evrov. Prispelo je 13 vlog. Nobena odločba ni bila izdana. In popolnoma se strinjamo, da sta medijska pismenost in odpornost proti dezinformacijam pomemben javni interes, ampak njihova pomembnost sama po sebi ne opravi obveznosti, da financiranje zagotovimo zakonito in v okviru dejanskih proračunskih zmožnosti. Pri vseh treh postopkih je ministrstvo postopke ustavilo na podlagi 104. člena o uresničevanju zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je ministrstvu do izdaje ustreznih odločb omogoča ustavitev javnega poziva ali razpisa. Vsi prijavitelji so bili o ustanovitvi obveščeni julija in nobenemu ni bila odvzeta pravnomočno dodeljena pomoč. In tukaj bi morala dodati še, da je Zakon o medijih, ki je bil podlaga za pripravo teh pozivov, vlada, torej doktor Goloba, bivša vlada potrdila 31. 12. 2024 kot neusklajenega z Ministrstvom za finance, ki je odločno nasprotovalo temu, da so v zakonu fiksni zneski. In kot dokazilo imam tukaj štiri mnenja Ministrstva za finance, kjer Ministrstvo za kulturo nasprotuje v glede, glede 13. člena, to je člena, ki govori o fiksni višini določenih odstotkov. Namreč navaja, da v zvezi z navedenim predlogom pojasnjujemo, da zagotavljanje proračunskih sredstev na ta način slabi fleksibilnost pri načrtovanju predloga proračuna, pri njegovem izvrševanju ter upravljanju s proračunom kot celoto, saj tovrstnih sredstev ni mogoče porabiti za financiranje drugih, bolj potrebnih izdatkov proračuna. In ta mnenja je podpisal podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič. Datumi teh mnenj so: 15., 11. 2024, 20. 8. 2024, 20. 12. 2024 in 12. 12. 2024. Poleg tega pa imam v rokah tudi gradivo za obravnavo na vladi z dne 31. 12., kjer je izrecno navedeno, da je obravnavano gradivo neusklajeno. In v tem zadnjem dopisu je Ministrstvo za finance, ki ga je podpisal minister Klemen Boštjančič navedlo: glede na navedeno Ministrstvo za finance ne more podati soglasja na predlagano gradivo. Torej, poleg tega, da je Ministrstvo za finance nasprotovalo fiksnim zneskom v zakonu, je ta državni, ta zakon, Državni zbor sprejel šele septembra 2025 in šele potem so se začele pripravljati sheme za te javne pozive, ki so priglašene na Ministrstvu za finance, še vedno pa nimajo odobritve iz Evropske komisije in morda tudi zato bivša ministrica teh razpisov ni izpeljala do konca.

Zdaj pa grem k drugemu delu in to so očitki glede novele Zakona o medijih in Zakona o RTV. Drugi del se nanaša torej predvsem na te spremembe v navedenih zakonih. Predlagatelji menite, da bi opustitev zakonsko določenih zneskov ali deležev financiranja oslabila predvidljivost in ustvarila več prostora za politični pritisk. Vendar, kot smo že navedli, v slovenskem javno finančnem sistemu se obsega proračunskih izdatkov praviloma ne določa v zakonih, ampak v proračunskem postopku. In torej naši ključni protiargumenti. Novela Zakona o medijih ne ukinja podpore programov posebnega pomena, ne ukinja državne podpore medijev, ne ukinja financiranja lokalnih in regionalnih medijev, kot tudi ne ukinja dodatnih shem finančnih podpor za tiskane in digitalne medije. Spreminja zgolj obseg in način določanja obsega sredstev.

Financiranje medijev še naprej ostaja zakonsko urejeno, še vedno obstajajo zakonski postopki, javni razpisi, vnaprej določeni pogoji, merila in strokovne komisije. Fiksni znesek sam po sebi ne zagotavlja uredniške neodvisnosti, neodvisnost zagotavljajo transparentni postopki, jasna merila, učinkovito pravno varstvo in institucionalna avtonomija in sedanja ureditev ni skladna z logiko javno finančnega sistema, kar izhaja iz stališč Ministrstva za finance, ki sem jih prej navedla.

Torej ne gre za neko novo stališče te Vlade, ampak že dolgoletno sistemsko stališče finančnega ministrstva. Kar pa zadeva novelo Zakona o RTB Slovenija. prav tako ne ukinja financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije, temveč spreminja način določanja višine sredstev. Obveznost financiranja navedenih dejavnosti iz državnega proračuna ostaja nespremenjena. Veljavnost ureditev v Zakonu o RTV temelji vnaprej določenih odstotkih RTV prispevka, ne glede na dejanske potrebe izvajanja posamezne dejavnosti. Predlagana nova ureditev pa omogoča, da se višina sredstev določa glede na dejanski obseg nalog, na stroške izvajanja in na razvojne potrebe posameznega področja in tak pristop omogoča učinkovitejšo, vsebinsko bolj utemeljeno porabo javnih sredstev. Tako novela Zakona o medijih kot novele o RTV, ne pomenita prenosa financiranja v sfero arbitražnih odločitev, saj zakonska obveznost države ostaja nespremenjena. Namen spremembe je zagotoviti skladnost z javnofinančnimi pravili ter večjo prožnost sistema in možnost prilagajanja dejanskim potrebam.

Potem moram še odgovoriti na vaše očitke, da sta obe noveli v neskladju z evropskim aktom o svobodi medijev, ki ste ga grobo zlorabili. Namreč, EMFA(?) ne zahteva zakonsko določenih zneskov financiranja, Emfa ne določa deležev financiranja, ne zahteva vezave sredstev na RTV prispevek in ne zahteva fiksnih proračunskih zneskov. Emfa tudi ne vzpostavlja konkretnega modela financiranja medijev, državam članicam pušča široko polje presoje in Emfa državam članicam tudi ne predpisuje konkretnega organizacijskega modela upravljanja javnih medijev, niti ne prepoveduje sodelovanja države pri imenovanju članov nadzornih organov javnih medijev. Zahteva pa, da so vzpostavljeni mehanizmi, ki preprečujejo zlorabo političnega vpliva, ter zagotavljajo uredniško neodvisnost, institucionalno avtonomijo in preglednost delovanja. Predlagana ureditev v noveli Zakona o RTV vse te zahteve izpolnjuje. Programski svet namreč predstavlja osrednji organ za programska vprašanja in varovanje javnega interesa. Oblikujejo ga predstavniki civilne družbe in strokovnih organizacij, pri njegovem oblikovanju pa ne sodelujejo državni organi. S tem se zagotavlja pluralnost družbenih pogledov in ohranja neodvisnost programskega odločanja od trenutnih političnih razmerij. Ponovna uvedba nadzornega sveta ne posega ali ogroža uredniške neodvisnosti RTV Slovenija. Nadzorni svet je pristojen za nadzor zakonitosti, gospodarnosti in finančnega poslovanja zavoda, ne pa za programske in uredniške odločitve. Predlog zakona zato dosledneje kot veljavna ureditev ločuje nadzorne, poslovodne in programske funkcije, kar lahko samo okrepi sistem notranjih ravnotežij in odgovornosti. Prav tako ni v neskladju z EMFA predlagan sistem financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije. EMFA namreč ne zahteva financiranja po vnaprej določenih odstotkih ali formulah, temveč zahteva, da so javnim medijem zagotovljeni zadostni, trajni in predvidljivi finančni viri za opravljanje njihovega javnega poslanstva. Zagotovljeni, torej ponavljam, zadostni trajnostni in predvidljivi finančni viri za opravljanje javnega poslanstva. Predlog zakona torej ohranja zakonsko obveznost države, da financira naloge javne službe, ki jih zakon posebej določa, pri čemer pa omogoča, da se višina sredstev prilagaja dejanskim potrebam izvajanja posameznih dejavnosti. Takšna ureditev omogoča bolj namensko, bolj racionalno uporabo javnih sredstev. Ne da bi pri tem posegala v neodvisnost izvajanja javne službe in zato novela Zakona o RTV nikakor ne odstopa od standardov evropskega akta o svobodi medijev, ampak uresničuje z vzpostavitvijo jasnejše razmejitve pristojnosti organov RTV, krepi odgovornost pri upravljanju javnih sredstev ter ohranjanje institucionalnih in uredniških jamstev neodvisnosti javnega medija.

Še en očitek moramo demantirati, torej, da novela Zakona o RTV krepi politični vpliv na RTV Slovenija. Predlog zakona predstavlja celovito reorganizacijo sistema vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija. Cilj je jasnejša razmejitev pristojnosti med programskim upravljanjem, med poslovodenjem in nadzorovanjem nad poslovanjem ter krepitev neodvisnosti, odgovornosti in učinkovitosti delovanja javnega zavoda. Programski svet, ki predstavlja osrednji program za programska vprašanja in varovanje javnega interesa, oblikujejo predstavniki civilne družbe, strokovnih organizacij, pri njegovem oblikovanju pa ne smejo sodelovati državni organi. S tem se zagotavlja pluralnost družbenih pogledov in ohranja neodvisnost programskega odločanja od trenutnih političnih razmerij. Nadzorni svet pa je pristojen za nadzor zakonitosti, gospodarnosti in finančnega poslovanja, ne pa za programske in uredniške odločitve. Predlog zakona je zato bolj dosleden kot veljavna ureditev in ločuje nadzorno, poslovodno in programsko funkcijo. Lahko podrobneje predstavim zakon, če je zdaj za to priložnost, ali bo za to kakšna posebna seja namenjena...

Lahko bomo imeli sejo Odbora za kulturo za zakon...

..., če ne pa lahko, če ne, pa mogoče lahko zaključimo.

Torej spoštovane poslanke in poslanci, seveda ne pričakujemo, da se bomo o vseh modelih medijskega financiranja danes strinjali, seveda pa lahko razpravljamo o posledicah ustavljenih pozivov o dolgoročni stabilnosti novinarskih zaposlitev, o digitalnih poslovnih modelih in o prihodnji zaščiti lokalnih medijev. Pri tem pa seveda pričakujemo, da bomo razlikovali med neprijetno proračunsko odločitvijo, ki smo jo morali sprejeti zaradi zapuščine slabega finančnega stanja, ki nam jo je zapustilo prejšnje vodstvo in med namernim političnim izčrpavanjem. Ministrstvo za kulturo ostaja zavezano medijski pluralnosti, močnemu lokalnemu in regionalnemu novinarstvu, medijski pismenosti in neodvisnemu javnemu servisu. In prav zato potrebujemo sistem, ki ne temelji na obljubah brez pokritja, pač pa na zakonitem, preglednem in dolgoročno vzdržnem financiranju. In na podlagi tega zavračamo vse očitke, da ministrstvo vodi politiko finančnega izčrpavanja. Hkrati bi pa dodala, da sklepi, ki ste jih predlagali z ministrstva, tudi niso izvršljivi, kajti pozivi so bili preklicani, zato jih pač letos ni mogoče obuditi. Kot sem rekla, pa politike ne spreminjamo in bomo o drugih razmišljali v prihodnjem proračunskem letu.

Hvala lepa, da ste mi dovolili malo bolj obširna pojasnila, ki pa mislim, da jih je bilo ministrstvo dolžno podati.

Hvala. Izklopiti se morate.

Ja, bi že zdaj? Dobro, preden gremo na vabljene, izvoli.

Moram se odzvati vseeno takoj na tole izjemno dovršeno zavajanje. Jaz ne vem ali verjamete sami sebi, ko to govorite, ali je pač to predstava. Najprej kar se tiče mnenja izvršne veje oblasti. Meni je vseeno, kar reče finančni minister. Zakonodajno telo sem jaz, poslanka. In poslanci smo sprejeli in usklajevali ta zakon, medijski zakon, ja, dolgo, dolgo časa, eno leto. Ker pri nas vlada demokracija. Pri nas imamo vsak dan po dva sestanka z deležniki, od novinarjev do izdajateljev medijev, do raznoraznih ministrstev. Pri vas pa pač SKOK sprejmemo po nujnem postopku, ki prav tako krši evropsko zakonodajo in tudi vaš medijski zakon, oziroma ne, predvsem zakon o RTV, krši medijsko zakonodajo. Lepo ste povzeli: predvidljivo, zadostno financiranje. Kaj ni bolj predvidljivega kot jasen procent, minimalni procent financiranja, zakonsko določen procent financiranja od poljubnega financiranja? Kaj ni bolj predvidljivo kot večletne sheme državnih pomoči, kot pa pač, da to spet ukinjate? Pa komu, koga vi nategujete, oprostite temu mnenju, ampak koga vi farbate tule. Sami ste povedali, predvidljivo, zadostno in vse to, kar ste navedli, ni predvidljivo in ni zadostno. In lepo, da ste prišli našim vabljenim povedati, da pričakovanje ni pravica. In lepo, da ste povedali, da je redni razpis za medije bil izveden. Seveda, ker smo ga zaključili leta 2025. In vsaj tega niste odvzeli ljudem. In ja, ta redni razpis obstaja A B že od nekdaj, vemo, kaj se je dogajalo že pod vašo prejšnjo vlado. Veliko teh programov posebnega pomena ni dobilo takšnega financiranja, kot so ga predvideli. Kar je sledilo, so bile tožbe s strani teh radiev posebnega pomena in drugih medijev in zato smo pač plačevali tudi odškodnine. Vemo, kaj se je dogajalo z STA. Pač niste izvrševali zakonske obveznosti, 312 dni je niste izvrševali. In mi naj danes tule na tem mestu verjamemo, karkoli pride iz vašega, iz vaše strani.

Glede proračunskega manka. Oprostite, našli ste denar za rebalans in našli ste ga za naslednje leto. 23 milijonov boste povišali sredstva. Pač priznajte tule, da imate drugačno politiko do medijev in da jim tudi za leto 2028 jemljete dva milijona sredstev. Pač krčite sredstva na postavki mediji in AV sektor. Zdaj, ali boste vzeli film filmarjem, kar so že itak vajeni z vaše strani, ali medijem. Povejte. Zakaj se sprenevedate? Ste pač drugačna politika. Povejte jasno in glasno, da ne želite podpirati medijev. In da vam to ni v interesu, ne pa tukaj, mislim, višek, res višek.

Nadaljujemo z vabljenimi na sejo, in sicer vabljene prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in navedete inštitucijo v imenu katere prihajate. Prosim, da predstavite stališča, da svoja stališča časovno omejite na 5 do 7 minut. Vabljenim želim tudi pojasniti, da je v dogovoru, da v skladu z dogovorom o sklicevanju in vodenju sej na podlagi Poslovnika in parlamentarne prakse vabljeni svoja stališča o obravnavani zadevi obrazložijo na začetku točke dnevnega reda in kasneje dodatno obrazložijo samo, če jih k temu pozovejo sodelujoči v razpravi. Repliciranje ali polemiziranje sodelujočimi v razpravi ni dovoljeno.

Zdaj pa sprašujem, kdo želi besedo? Izvolite.

Dober večer, hvala za besedo.

Sara Kogej, Radio Študent.

Na ministrstvo smo začetek septembra naslovili javno izjavo, ki jo je podpisalo še 18 radiev s programi posebnega pomena. To so bili Alpski val, Radio 94, Radio Aktual Kum, Radio Celje, Radio Kranj, Radio Krka, Radio Marš, Radio Murski val, Radio Odmev, Radio Ognjišče, Radio Prlek, Radio Ptuj, Radio Sora, Radio Sraka, Radio Štajerski val, Radio Študent, Radio Triglav in Radio Velenje. V izjavi predvsem izražamo svojo zaskrbljenost nad predlaganimi spremembami medijskega zakona. Problematična sta predvsem sprememba financiranja iz obveznosti države v možnost ter črtanje zakonsko zagotovljene višine sredstev za programe posebnega pomena, vezane na 3 odstotke RTV prispevka. S tem izgubljamo predvidljivost financiranja, otežuje se načrtovanje dela in povečuje odvisnost od vsakoletnih političnih odločitev pri določanju proračuna. Skrbi nas tudi poudarjanje financiranja kulturnih in umetniških vsebin, saj mora podpora jasno zajemati tudi informativne, izobraževalne in druge vsebine v javnem interesu.

Spomnila bi rada na to, da imajo radii z radijskimi programi s statusom posebnega pomena ta status z razlogom. Z ustvarjanjem finančne negotovosti za lokalne, regionalne, študentske in nepridobitne radie ogrožate nenadomestljive in pomembne vsebine, katerih obstoj je v javnem interesu in ki jih javni in komercialni mediji ne zagotavljajo. Ogrožate nenadomestljivo funkcijo radia v primeru naravnih nesreč. Poročanje o lokalni politiki in delu občin, o lokalnih kulturnih in športnih dogodkih, o prometnih nesrečah, o študentski politiki in študentskih problematikah ter o delu študentske organizacije. Ogrožate obstoj kvalitetnih verskih vsebin, vsebin za mlade, vsebin za skupnosti izven prestolnice, ogrožate predvajanje verske, lokalne in alternativne slovenske glasbe. Ogrožate, da imajo skupnosti, ki jih naslavljamo, svoj medij in svoj glas. Naša dolžnost in poslanstvo, da te vsebine ustvarjamo in širimo, ostaja. Dolžnost države, da zagotavlja financiranje za te nenadomestljive vsebine pa izginja. Po pogovoru s predstavniki drugih radiev lahko z gotovostjo trdim, da sredstva, ki jih prejmemo na razpisu za sofinanciranje medijev z radia s programi s statusom posebnega pomena, predstavljajo nenadomestljiv del sredstev. Sprašujemo se, zakaj se vladi zdi sprejemljivo, da se nekateri izmed nas sprašujemo, ali bomo naslednje leto še imeli možnost radijskega oddajanja in izvajanja naših rednih programskih vsebin. Sprašujemo se tudi, zakaj Vlada želi odpraviti te zakonske varovalke za zagotavljanje stabilnega in primernega financiranja radiev s statusom posebnega pomena. Naša panika ni neutemeljena, saj se še predobro spomnimo primera iz leta 2021, takrat je bil Radio Študent pod političnim pritiskom, Komisije ministrstva za kulturo na razpisu za sofinanciranje medijskih vsebin. Strokovna komisija Ministrstva za kulturo je takrat kot razlog za to, da nam niso dodelili sredstev, navedla projekt Urbana študentsko medijsko izobraževalna platforma 2021 izkazuje manjšo mero pomembnosti z vidika zagotavljanja rednega, objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov. Zakaj trdimo, da je bila odločitev politične narave, ker je bil razpis identičen razpisu leto prej, se pravi 2020, naša prijava pa prav tako skoraj identična. Prejšnja leta smo ne glede na politično usmeritev vlade prejemali povprečno skoraj 100 tisoč evrov, leta 2021 pa nam je Ministrstvo za kulturo namenilo na razpisu 0 evrov sredstev. Takrat so financiranje izgubili še štirje drugi radii, ki imajo program posebnega pomena. Po pritožbi za ponovni pregled komisije so nam naknadno sredstva odobrili, vendar pa so nas vseeno pahnili v popolno negotovost glede prihodnosti izvajanja programa in izobraževanja novih novinarjev, napovedovalcev in tehniških mojstrov. Našo situacijo omenjamo, ker si želimo, da se to nikoli več ne ponovi. Niti Radio Študent, niti Radio Ognjišče, niti lokalni in regionalni radii se ne smejo znajti v finančni stiski in čutiti strahu za svoj obstoj zaradi političnih prepričanj tistih, ki so trenutno na oblasti, ne glede na to, kdo je to. Zato vas, predlagatelje sprememb zakona sprašujem, kako boste zagotovili, da se naša situacija ne pripeti vsem tem ostalim radijem, kako boste zagotavljali medijsko pluralnost in uresničevanje pravice državljanov do obveščenosti, obveščenosti? Zakaj odpravljate zakonski jamstvi, obveznosti financiranja in do določenega obsega sredstev. In s katerimi konkretnimi varovalkami boste zagotovili, da bodo programi posebnega pomena lahko svoje poslanstvo opravljali stabilno in neodvisno od vsakokratne oblasti? Hvala.

Hvala.

Kdo želi naprej besedo? Izvolite.