Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani vsi zbrani, začenjam 17. sejo Odbora za zadeve Evropske unije in obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, in sicer Boris Mijič. Na seji bodo pa kot nadomestni člani sodelovali: Nedeljko Todorović nadomešča Borisa Mijiča in Martin Mikolič nadomešča Andreja Černigoja.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci in poslanke Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. In vse navzoče prav lepo pozdravljam še enkrat.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora, v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v Luksemburgu, 19. 10. 2026.

Gradivo smo prejeli od vlade 15. 10. 2026 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije.

In prosim državnega sekretarja gospoda Andreja Štesla, na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, da nam predstavi izhodišča v delu, ki se nanašajo na pristojnosti ministrstva. Prosim.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci. Predstavil bom izhodišča za zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v sestavi ministric in ministrov, pristojnih za zaposlovanje in socialno politiko.

Zasedanje bo potekalo 19. oktobra v Luksemburgu. Sveta se bosta udeležila ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve gospa Mateja Ribič in državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport gospod Štefan Kušar. Začel bom s kratkim povzetkom dnevnega reda zasedanja, v nadaljevanju pa predstavil posamezne točke. Na dnevnem redu ni zakonodajnih točk. Ministri bodo opravili dve izmenjavi mnenj. Prva razprava, v kateri bo sodelovala ministrica Ribič, bo na temo enakosti v Evropski uniji s poudarkom na uresničevanju vrednot v praksi. Ministrice in ministri so vabljeni, da izmenjajo mnenja o najpomembnejših družbenih in gospodarskih učinkih napredka na področju enakosti in nediskriminacije v državah članicah v zadnjih letih ter o ukrepih, ki bi jih morale države članice v naslednjih petih letih prednostno obravnavati, da bi spodbudile napredek na področju enakosti in dosegale merljive rezultate, ter kako bi bilo mogoče to najbolje podpreti na ravni EU, še posebej v kontekstu dokazov o trajajoči diskriminaciji in neenakosti v EU. Svet bo morda odobril sklepe Sveta enakosti kot gonilni sili gospodarske rasti in konkurenčnosti v EU. Besedilo trenutno še nima zadostne podpore, sklepi se namreč sprejemajo s soglasjem vseh držav članic. Besedilo osnutka sklepov sveta na Coreper že dvakrat ni bilo deležno zadostne podpore. Predsedstvo bo pogajanja o osnutku sklepov sveta nadaljevalo, ministrica bo podala izjavo na zapisnik Coreper in sveta glede tolmačenja izraza gender equality, ki ga razume v smislu enakosti med ženskami in moškimi. Sicer pa Slovenija kompromisno besedilo podpira. Svet bo v nadaljevanju tudi sprejel priporočilo sveta o boju proti stanovanjski izključenosti vključno z brezdomstvom. Predlog priporočila sveta določa okvir za preprečevanje in zmanjševanje stanovanjske izključenosti in brezdomstva s celostnimi, na posameznika osredotočenimi in stanovanjsko politiko usmerjenimi politikami s posebno pozornostjo ranljivim skupinam. Republika Slovenija besedilo podpira.

V okviru točke o evropskem semestru bodo ministri najprej potrdili ključna sporočila na področju zaposlovanja, ki jih je pripravi odbor za zaposlovanje na podlagi letnega poročila o uspešnosti zaposlovanja in pregleda uspešnosti zaposlovanja, in ključna sporočila o socialnih izzivih, ki jih je pripravil odbor za socialno zaščito na podlagi pregleda spremljanja uspešnosti socialne zaščite. Slovenija podpira sprejem dokumentov. Ključna sporočila so usklajena na ravni svetovalnih odborov, kjer je Slovenija aktivno sodelovala.

Pod točko razno bo predsedstvo poročalo o stanju pogajanj, o predlogu direktive o enakem obravnavanju ter o dogodkih, ki jih je organiziralo v času predsedovanja. Skupaj z Evropsko komisijo bo poročalo o pripravah na tristranski socialni vrh. Evropska komisija pa bo predstavila letni poročili o napredku pri poenostavitvi, izvajanju in izvrševanju zakonodaje za leto 2026. Ministri bodo na delovnem kosilu razpravljali o možnih ukrepih EI za aktivacijo oseb, izključenih s trga dela, za odpravljanje in preprečevanje revščine in socialne izključenosti.

Hvala.

Hvala državnemu sekretarju.

Prosim še državnega sekretarja gospoda Štefana Kušarja, na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, da nam predstavi izhodišča v delu, ki se nanaša na pristojnost ministrstva. Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Gospod Štesl, državni sekretar, je že povedal nekaj ključnih poudarkov z njihovega področja, pa tudi na splošno, kako bo zasedanje potekalo. Zdaj, mi bomo na področju dela zastopali seveda stališče, da razumemo delo kot razvojno in gospodarsko kategorijo, ne kot socialno, ker z delom ustvarjamo blaginjo, iz nje pa financiramo potem tudi socialno državo. Tako da kakovostnih delovnih mest ne vidimo kot nasprotje konkurenčnosti, ampak kot nek pogoj. In pa seveda tudi brez teh kakovostnih delovnih mest ne moremo računati na neko produktivnost pa uspešnost slovenskih podjetij. Tako da bomo dosledno zagovarjali načelo subsidiarnosti in sorazmernosti ter stališča, da je treba najprej učinkovito in izvajati in poenostavljati obstoječa pravila, šele nato razmišljati o nekih novih obveznostih. Zdaj, tisto, kar se nanaša na področje trga dela in zaposlovanja, bo zanimiv oziroma stališče bomo zavzeli do akta o kakovostnih delovnih mestih. Komisija naj bi zakonodajni predlog objavila decembra. Predsedstvo od ministrov pričakuje, da povedo, kaj od akta pričakujejo na petih področjih, in sicer pri algoritemskem upravljanju in umetni inteligenci, varnosti in zdravju pri delu, pravici do odklopa in delu na daljavo ter podizvajalskih verigah ter pravičnem digitalnem in zelenem prehodu. Slovenija podpira cilj boljših delovnih pogojev, hkrati bomo pa jasno povedali, da mora akt podpirati konkurenčnost in ne sme prenašati nepotrebnih novih administrativnih bremen, še posebej ne za mala in srednja podjetja, in ne sme podvajati obstoječega evropskega prava. Zdaj druga, sklenil bi rad to misel, čeprav imam razdelano tudi vsako od teh področij, tako da lahko v nadaljevanju mogoče tudi odgovorim na kakšno vprašanje. Mi razumemo kakovostna delovna mesta v duhu prožne varnosti, se pravi flexicurity. In to pomeni na eni strani dovolj prožnosti za podjetja glede na potrebe, ki obstajajo na trgu dela in seveda zadostne varnosti delavcev, h kateri smo tudi zavezani po mednarodnih konvencijah mednarodne organizacije dela. In to je nek krovni pristop, ki ga bomo zagovarjali v Luksemburgu.

Potem pa samo še tole. Ob robu srečanja se bomo mogoče tudi srečali z izvršno podpredsednico komisijo, tako da bomo tudi njej predstavili akt o kakovostnih delovnih mestih. Tako da, če bo kakšno vprašanje, so pa seveda potem na razpolago. Hvala lepa.

Hvala obema državnima sekretarjema.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Izvolite, kolega Kosi.

Hvala za besedo in tudi vse lepo pozdravljam.

Zdaj, ko gledam to, to stališče glede zaposljivosti in stanovanjske izključenosti, seveda podpiram to, da imajo vsi v Evropski uniji pravico do strehe nad glavo. Čeprav dejstvo je pa zdaj takole, ta uravnovešenost in ta socialna podpora, kajti zdaj nekateri, da si ustvarijo streho nad glavo, tudi mladi, predvsem mladi, pač tisti se zaposlijo, vzamejo kredit, se dejansko zakreditirajo celotno življenje, da si ustvarijo, ne vem, kupijo stanovanje ali pa zgradijo hišo. Zdaj, drugi pa, ki mogoče pa izrabljajo neko socialno, socialno, pač to socialo, socialo, ne, pa potem pridejo do stanovanja na tako lahek način, ne. Jaz mislim, da tu bi vseeno moralo biti nek koncept pravičnosti tudi pri tem, ne. Zdaj, pravica do stanovanja seveda je, ampak nekdo mora nekaj za to tudi dati, torej ne more biti, kar nekdo dobiti streho nad glavo, drugi pa mora se za to zakreditirati pa se dejansko odtrgati svoj prihodek za to, da si bo lahko to stanovanje kupil in ustvarjal, nekdo pa bi mogoče na nek način na lah način prišel do tega stanovanja.

Zdaj, nekoliko pa me je zmotilo, kar se tiče tega, zaposlenosti. Tu ste navedli, da je EU na dobri poti pri doseganju cilja zaposlenosti do leta 2030. Ja, kako je na dobri poti? Medtem pa avtomobilska industrija napoveduje drastična odpuščanja, ne, samo Volkswagen 100 tisoč ljudi do leta 2030. Mislim, okrog 250 tisoč ljudi bo izgubilo delo po nekaterih napovedih, plus vsi ostali potem v tem sektorju, ki so povezani torej z avtomobilsko industrijo, ne, vi pa govorite tu, da je EU na dobri poti pri doseganju cilja zaposlenosti. Mislim, da tega ne bo držalo, ne. Največjo, največje odpuščanje avtomobilski industriji po letu 2005, protesti v Nemčiji, samo poglejte, kaj se dogaja v Nemčiji in tudi drugod. Tako da jaz mislim, da na tem področju EU ni na dobri poti pri doseganju cilja zaposlenosti, ampak je na slabi poti. In če bomo še vedno vztrajali pri tem zelenem prehodu, pri tej prepovedi torej prodaja vozil z notranjim izgorevanjem, mislim, da tega cilja, dobre poti pri doseganju cilja zaposlenosti ne bomo dosegli. Dosegli bomo pa to, da bo socialna, socialni problem prav zaradi tega nerazumnega zelenega prehoda, kajti s tem bomo ustvarili socialni velik problem, ker, kajti veliko ljudi bo ostalo brez dela. Zdaj, če bomo to nadomestili torej z industrijo, obrambno industrijo, mogoče, ne, ampak jaz mislim, da tako kot tu navajate, da socialne razmere v EU ostajajo razmeroma stabilne, to ni res. Ne ostajajo stabilne, vedno slabše je, prav zaradi nezaposlenosti in zaradi krize v avtomobilski industriji, ker avtomobilska industrija je steber Evrope.

In 300 tisoč ljudi oziroma pa že do sedaj, do 2030 bo definitivno po nekaterih napovedih to ostalo, to ni stabilen, stabilne razmere v Evropski uniji, kar se zaposljivosti tiče. In mislim, da bo tu Evropska unija morala izbrati neko drugo pot, pot razuma in nekega razmerja torej med nekim nerazumnim prehodom, nerazumno poti torej temu zelenemu prehodu, čeprav samo 6 procentov ustvarimo torej toplogrednih plinov, in pa torej s socialnimi razmerami v Evropski uniji.

Hvala.

Hvala, kolega Kosi.

Med nami pozdravljam evropsko poslanko gospo Romano Tomc, sedaj pa predajam besedo kolegici Tacer Perlin, izvolite.

Hvala lepa, predsednica. Hvala za predstavitev s strani državnih sekretarjev.

Jaz bi imela predvsem eno vprašanje vezano na enakost, na tisti del srečanja, kjer se boste pogovarjali o enakih možnostih in priložnostih. V klubu parlamentark smo v prejšnjem mandatu sprejeli akcijski načrt za delovanje, da bi nekako imele rdečo nit, kako deluje ta klub, ki veste, da je naš strankarski, katerega članice so lahko vse poslanke, ki so izvoljeni v državni zbor in ponuja neko platformo, kjer lahko iščemo skupne rešitve. In v okviru tega smo se zadali, da se bomo redno sestajali s sektorjem za enakost, ki je del zdaj ministrstva za demografijo, le prav razumem. In v bistvu pred koncem prejšnjega mandata smo opravili prvi sestanek in tam nam je bilo predstavljeno, da je Slovenija nazadovala na, z vidika indeksa za enakost v prejšnjem letu, ker naj bi se tudi neke metodologije spreminjale, ampak da naj bi bil zelo pomemben indikator zelo slaba zastopanost žensk v športnih organizacijah, predvsem na vodstvenem področju. To je bilo izpostavljeno kot res en indikator, kjer smo izjemno slabi v primerjavi z drugimi članicami EU. Okej. In zato me zanima, če pa ste seznanjeni s tem, vidim, da imate namen izpostaviti nekatere v vašem pogledu pozitivne vidike, kar imamo v Sloveniji, s čimer se strinjam, ampak me zanima, če ste ozaveščeni o tem, da je to področje, kjer praktično so ženske, niso dobro zastopane, skoraj nevidne, mislim, da je bilo povedano v tistem pogovoru, ki smo ga mi imeli. In če imate ali pripravljate na ministrstvu kakšne ukrepe, da se bo to morda z naslednjim pregledom izboljšalo.

Hvala.

Hvala, kolegica Tacer Perlin.

Želi še kdo od poslank in poslancev v prvem krogu? Če ne, bi jaz prosila državna sekretarja, da podata odgovore. Kdo bo prvi?

Štefan Kušar (državni sekretar MGDŠ): Hvala lepa.

Glede zapisanega sporočila odbora v smislu doseganja ciljev zaposljivosti in socialne varnosti bomo seveda upoštevali tudi današnjo razpravo, ko bomo razpravljali, tako da opozorila so definitivno na mestu. Na drugi strani pa seveda računamo, da bo tudi Evropska komisija premislila glede stališč, ki jih imajo znotraj avtomobilske industrije. Zaradi tega, ker tukaj že vemo, da se opuščajo določene, določeni načrti in cilji, ki so bili zastavljeni, o popolni ukinitvi proizvodnje teh vozil, zaradi tega ker je klecnila avtomobilska industrija v celoti in seveda posledica tega je odpuščanje delavcev. Preusmerjanje takšne količine delovne sile v neke druge sektorje pa na neka druga področja je izjemno zahteven proces, dolgotrajen proces, tako da govoriti o, kako bi človek rekel, prezaposlitvi takojšnji ali pa o prekvalifikaciji takih delavcev je seveda nemogoče. Tako da iskrena hvala za opozorilo.

Glede enakosti med, ni enakost vezana samo na spol v tem akcijskem načrtu, če jaz prav razumem, ne, tako da bomo seveda to tudi upoštevali. / oglašanje iz dvorane/ Ja. Ne, ker imamo preglednost plačil, se opravičujem, preglednost plačil, pa je to vezano tudi na enakost med spoloma.

Hvala lepa.

Prosim še drugega državnega sekretarja in med nami pozdravljam evropskega poslanca Mateja Tonina. Lep pozdrav. Izvolite.