Spoštovani, pričenjam 4. nujno sejo Odbora za infrastrukturo in energetiko in prav vse lepo pozdravljam!

Najprej naj vas obvestim, da kot nadomestni člani odbora s pooblastili danes sodelujejo: Nedeljko Todorović namesto gospoda Borisa Mijiča in pa gospa Mateja Čalušić namesto Tomaža Laha.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red in ker v poslovniškem roku nanjo nisem prejel nobenih predlogov za spremembo, je za to določeno, da ta dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem velja.

Zato prehajam kar na 1. točko dnevnega reda, to pa je Pobuda skupine pobudnikov za začetek postopka za oceno ustavnosti prve povedi prvega odstavka 117. člena Energetskega zakona, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Z obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, torej pobuda za oceno ustavnosti, mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na sejo odbora so bili vabljeni Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko in pa Zakonodajno-pravna služba.

Torej naj uvodoma pojasnim, da odbor kot matično delovno telo v skladu z drugim odstavkom 265. člena Poslovnika Državnega zbora pobudo obravnava po tem, ko prejme mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa seveda Vlade. Ker smo obe mnenji pridobili je seveda ta poslovniški pogoj za delo na seji odbora zagotovljen. Del prejetega gradiva vsebuje tudi podatke, ki so predmet varovanja v skladu z zakonodajo, torej osebne podatke vlagateljev in njihovih zaupnikov, zato vas naprošam oziroma pozivam, da v svojih izvajanjih teh podatkov ne navajate, v kolikor pa jih boste prosim, da na to opozorite, da bomo sejo nadaljevali brez navzočnosti javnosti.

Najprej sprašujem... Jih ni? Nenavadno, na seji Državnega zbora ni predstavnice Zakonodajno-pravne službe. Dobro, ne vem, kaj naj naredim, pač bomo si samo, bomo si samo prebrali. Upam, da ste si ga prebrali.

In zdaj dajem besedo, če želi predstavnik Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, z nami je državni sekretar doktor Tomaž Žagar.

Izvolite gospod sekretar.

Hvala gospod predsednik za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

To gradivo, ki je danes na mizi, je v presojo pridobila Vlada že v prejšnjem mandatu, v tistem obdobju je bilo to Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki je 19. septembra 2025 s strani Vlade prejel poziv za preučitev te pobude ustavnosti prve povedi prvega odstavka 117. člena Energetskega zakona. Ustavno sodišče je takrat določilo, da se lahko v navedbah o pobudi izjavi v roku 60 dni. Na Ministrstvu za okolje, prostor, energijo so takrat na to pripravili vladno gradivo, z mnenjem o pobudi in ga potem 23. oktobra poslali na vlado. Vlada je potem na redni seji 6. novembra 2025 sprejela mnenje o pobudi in ga poslala v Državni zbor.

Zdaj, ta vsebina tega mnenja, na kratko bom povzel, je obrazloženo pravno zelo na dolgo. Zdaj, v tem sprejetem mnenju Vlade sta bistveni dve stvari. Prvič to, da čeprav energetski zakon razlastitvenega zavezanca, to so te, ki so se skupaj ustavili v to civilno pobudo, za oceno ustavnosti, jih ne uvršča med predlagatelje razlastitvenega postopka in ne ureja posebnega odškodninskega varstva zaradi protipravnega ravnanja razlastitvenega upravičenca. To ne izključuje možnosti, da lastnik nepremičnin uveljavlja odškodninski zahtevek po splošnih odločbah obligacijskega zakona. Ker imajo pobudniki to možnost pravnega interesa za začetek postopka za presojo ustavnosti prve povedi prvega odstavka tega 117. člena ne izkazujejo. Varstvo svojega lastninsko pravnega položaja lahko namreč dosežejo že pred rednimi sodišči.

In ker torej pobudniki niso izčrpali pravnih sredstev, ki so jim za varstvo lastninskopravnega položaja na voljo pred rednimi sodišči, za vložitev predmetne pobude ne izkazujejo pravnega interesa. Vlada zato v svojem mnenju Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena zakona o ustavnem sodišču zavrže. Navedenemu mnenju pritrjuje tudi priloženo, ki ste ga tudi dobili v gradivu, mnenje o pravnih vprašanjih te pobude za oceno ustavnosti prepovedi prvega odstavka tega 117. člena, ki jo je izdelal Inštitut za javno pravo pri Pravni fakulteti. Zanj, tudi v gradivu.

Druga pomembna stvar je pa vsebinska. Po mnenju Vlade je pobuda očitno neutemeljena tudi po vsebini, kar pod redno terja njeno zavrnitev, saj gre pri razlastitvi za omejitev lastninske pravice kot ustavno pravno seveda varovane kategorije, torej razlastitev ni v koristi njenih imetnikov, zato ne more biti neskladna z ustavo, da imetniki lastninske pravice nimajo možnosti, da bi začeli postopke.

Tako da na podlagi vsega navedenega in gradiva, ki je bilo predloženo Vlada meni, da je ureditev prve povedi prvega odstavka 117. člena Energetskega zakona ustavno skladna. Vlada v svojem mnenju Ustavnemu sodišču predlaga, da se pobuda zaradi pomanjkanja pravnega interesa pobudnikov zavrže in podrejeno, da se predlogi pobudnikov v celoti zavrnejo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Bi želel še kdo kaj od vabljenih? Sicer naj povem, da je tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ste ga seveda vsi dobili, zelo podobno. Torej na koncu Zakonodajno-pravna služba pravi, naj se ugotovi, da izpodbijana zakonska določba ni v neskladju z Ustavo, in pobudo kot neutemeljeno zavrne. To so zdaj čisto pravna stališča. Okej. Zdaj pa odpiram razpravo. Želi kdo razpravo? Ne želi, dobro.

V kolikor ne želi, zaključujem to razpravo in prehajamo na odločanje in sicer na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za infrastrukturo in energetiko podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 3. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem..., torej navzočih 14, 14 za, nihče proti.

Torej ugotavljam, da je mnenje odbora sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo iz katerega, v katerega bo vključil sprejeta mnenja in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem in se zahvaljujem vabljenim, ki ste bili k tej točki vabljeni.

Torej, prehajamo na 2. točko dnevnega reda, in sicer najprej bom prebral proceduralni predlog. Torej proceduralni predlog je, da v skladu z že ustaljeno prakso v preteklih letih, združimo obravnavo 2. in 3. točke dnevnega reda, to je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Nihče, Hvala, potem ni potrebno glasovati. Ugotavljam, da predlogu nihče ne nasprotuje, zato bomo 2. in 3. točko obravnavali skupaj.

Prehajamo torej na 2. in 3. točko dnevnega reda, to je na Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna Republike Slovenije za 2028, ki ju je 5. 10. 2026 Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in sta objavljeni na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k tem točkam vabljeni Ministrstvo za finance ter Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko. Torej, v skladu s Poslovnikom lahko odbor oba predloga obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej v le v tistem delu, ki se nanaša na samo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele obeh predlogov, ki se nanašajo na delo Ministrstva za infrastrukturo in energetiko in sicer kot zainteresirano delovno telo.

Uvodno besedo dajem najprej predstavniku Ministrstva za finance, potem bom pa dal seveda besedo tudi Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, in prosim, da se za magnetogram predstavniki ministrstva predstavite.

Izvolite, Ministrstvo za finance najprej.

Lepo pozdravljeni!

Sem Branka Jovanovič iz Ministrstva za finance.

Kot je v navadi, vam, mi uvodoma predstavimo nekaj osnovnih podatkov o predlogih proračunov, ki ju imate pred seboj. Podrobnejše bosta pa proračuna predstavljena na seji matičnega odbora za finance. V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 je načrtovanih 17 milijard evrov prihodkov, kar pomeni 6,7 odstotka več kot v sprejetem proračunu za to leto, predvsem zaradi višjih davčnih in kapitalskih prihodkov. Načrtovanih je 19,4 milijarde evrov odhodkov, kar je 6,9 odstotka več kot v sprejetem proračunu za leto 2027. Višji odhodki so predvsem posledica večjih vlaganj v cestno in železniško infrastrukturo, višjih subvencij obrambnih izdatkov, transfera v Zpiz ter plačil v proračun Evropske unije. Načrtovani primanjkljaj tako za leto 2027 znaša 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. V predlogu proračuna za leto 2028 je načrtovanih 17,7 milijarde evrov prihodkov, kar je 3,8 odstotka več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2027. Načrtovanih je 19,4 milijarde evrov odhodkov. Največ sredstev je namenjenih izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu, obrambi in zaščiti ter prometu in prometni infrastrukturi. Tako znaša načrtovani primanjkljaj v letu 2028 1,7 milijarde evrov oziroma 2 odstotka BDP. Toliko z moje strani. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj predajam besedo še predstavniku Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, gospod državni sekretar Jakin, izvolite.

Spoštovani predsednik, cenjene poslanke in poslanci, ostali prisotni! V imenu Ministrstva za infrastrukturo, energetiko, lepo pozdravljeni. Naše ministrstvo v predlogu sprememb proračuna za leto 2027 načrtuje porabo v višini milijardo 66 milijonov, kar presega sprejeti proračun za leto 2027 za 324,1 milijona evrov. V rebalansu v predlogu proračuna za 28 plačujemo porabo v višini milijardo 525 milijonov, kar je za 189,6 milijona evrov več od sprejetega proračuna za leto 2027. Pri tem je potrebno poudariti, da poleg teh sredstev, ki so še dodatna sredstva iz podnebnega sklada znotraj katerega so v letu 2027 planirana sredstva v znesku 32,8 milijona evrov in v letu 2028 49,6 milijona evrov. Prišteti še potrebno sredstva Sklada za obnovo Slovenije, kjer je v letu 2027 načrtovano 94,8 milijona evrov, v letu 2028 317,2 milijona evrov. Prav tako naše ministrstvo ima sredstva rezervirana za investicije v železniško in cestno infrastrukturo v okviru Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, kjer je za leto 2027 načrtovano 102,4 milijona evrov, na leto 2028, 139,4 milijone evrov. Tako ima ministrstvo v predlogu proračuna za leto 2027 skupaj s predvidenimi proračunskimi skladi na voljo milijardo 890 milijonov evrov in v predlogu proračuna 28, 2 milijardi 31 milijonov evrov. Ministrstvo v predlogu sprememb proračuna za leto 2027 glede na sprejeti proračun za leto 2027 načrtuje dodatna sredstva, in sicer za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja cest in nujne investicije dodatnih 78,5 milijona evrov, na področju železnic pa za izvajanje obvezne gospodarske javne službe 91 milijonov evrov za financiranje nujnih obnov javne železniške infrastrukture, za zagotavljanje sredstev k EU projektom kohezijske politike za stroške, ki niso pokriti s kohezijskimi sredstvi, ki so neupravičeni Stroški v višini 16,7 milijona evrov v letu 2927 in deset milijonov evrov v letu 2028 za izvedbo dela strateškega projekta kohezijske politike 2021-2027, in sicer projekt nadgradnje železniškega odseka Dobova-Sevnica in nadgradnja železniškega odseka Maribor-Ruše. Za izvajanje obvezne gospodarske javne službe javnega potniškega prometa dodatnih 41,2 milijona evrov za leto 2027 in 40,2 milijona evrov za leto 2028 in za sofinanciranje smučišča Kanin v proračunu za leto 2027 načrtovanih pet milijona evrov. Poleg tega je ministrstvo v letih 2027, 2028 pri planiranju namenskih sredstev načrtovalo 31, 38 milijonov evrov na leto. Za namen plačila dosegljivosti za drugi tir Divača-Koper.

Če gremo zdaj po ključnih projektih v obdobju za leto 2027-2028 so na področju investicijskega vzdrževanje in gradnja državnih cest. Za državno cestno infrastrukturo je v predlogu sprememb proračuna predvidenih 341,8 milijona evrov, v letu 2028 pa 289,6 milijona evrov, brez sredstev Sklada za obnovo Slovenije. Sredstva so načrtovana za upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest, investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. V sklopu investicijskega vzdrževanja in gradnje državnih cest so sredstva načrtovana za geotehnične projekte, sanacijo brežin, zidov in plazov na državnih cestah v dolžini približno 17,5 kilometra v letu 2027 in 2028, izgradnjo obvoznic, izgradnjo kolesarskih povezav, modernizacijo cest, odpravo makadamskih vozišč, novogradnje cest, okoljevarstvene projekte, rekonstrukcije premostitvenih objektov, kjer je skupaj 25 večjih objektov v obdobju 2027-2028. Prav tako rekonstrukcije cest v dolžini 37 kilometrov v letih 2027, 2028 in rekonstrukcije križišč, sanacije voziščnih konstrukcij, skupno približno 105 kilometrov v obeh letih ter ureditve cest skozi naselje v dolžini 32 kilometrov, prav tako v obeh letih.

Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja. Za financiranje prostorskega načrtovanja in umeščanja avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje cest, ki jih v imenu in za račun Republike Slovenije na podlagi 4. člena Zakona o družbi Dars opravlja Dars se v letu 2027 planira 6,8 milijona evrov in v letu 2028 9,8 milijona evrov. Poleg tega za sanacijo prve ceni predora Karavanke za leto 2027 10 16,9 milijona evrov in v naslednjem letu 12,8 milijona evrov.

Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi. Za investicije v železniško infrastrukturo so načrtovana sredstva v višini 370,8 milijona evrov v letu 2027 in od tega 40,1 milijona evrov za poplavno sanacijo SOS in 485,6 milijona evrov v letih 2028, od tega 93,8 milijona evrov za poplavno sanacijo SOS. Na področju železniške infrastrukture so v izvedbi gradnje večji projekti, med katerimi posebej menijo nadgradnja železniške postaje Ljubljana, nadgradnja železniškega vozlišča na Jesenicah, nadgradnja železniške proge Ljubljana Divača, tretja faza in daljinsko vodenje prometa na železniških progah prva faza.

V okviru namena oziroma v okviru namena vzdrževanja javne železniške infrastrukture in zagotavljanja varnosti v železniškem prometu so sredstva namenjena za izvajanje ukrepov vzdrževanja železniške infrastrukture ter za projekte obnavljanja javne železniške infrastrukture, ki je obvezna gospodarska javna služba. V okviru ukrepov za zagotavljanje varnosti v železniškem prometu so načrtovana sredstva za financiranje obratovanja javne železniške infrastrukture, sredstva za izredne dogodke na JŽI, za zavarovalne premije in za odškodnine iz naslova zavarovanja JŽI. Za namen vzdrževanja je zagotovljeno v letu 2027 248,3 milijone evrov in v letu 2028 162,7 milijona evrov.

Področje zračnega prometa in letališke infrastrukture ter vodnega prometa. V okviru tega področja so načrtovana sredstva za izboljšanje ravni letalske povezljivosti Slovenije za vzpostavitev novih neposrednih letalskih povezav, sredstev za nemoteno obratovanje Letališča Edvard Rusjan Maribor in Letališča Portorož. Delovanje preiskovalnega organa v letalstvu za delovanje Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije in za plačilo pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa, katerega namen je znižanje pristojbin na terminalih. Pomemben delež proračunskih sredstev se namenja za pripravo in sprejetje državnih prostorskih načrtov za vsa tri mednarodna letališča Maribor, Ljubljana in Portorož. Za namen investicije za področje civilnega letalstva v letu 2027 namenjamo 2,2 milijona evrov, leto kasneje pa 2,3 milijone evrov.

V okviru vodnega prometa infrastrukture so načrtovana sredstva za stroške delovanja organov v sestavi, to je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, v okviru ministrstva pa se načrtujejo tudi sredstva za nakup nepremičnin v koprskem tovornem pristanišču, na koncesijskem območju in območju državnega prostorskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Na področju pomorskega prometa se za investicije v letu 2027, 2028 predvidevajo sredstva v višini en milijon evrov.

Področja trajnostne mobilnosti. V okviru trajnostne mobilnosti so največji delež finančna sredstva namenjena prevozu potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu ter financiranju obvezne javne gospodarske službe, javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu. V letu 2027 se za ta namen namenja 374,4 milijone evrov, leto kasneje 390,5 milijona evrov.

In na koncu proizvodnja energije in razvoj energetskih omrežij. Na Nadaljevanje) podlago interventnega zakona o prehodnem financiranju pospešenega pravičnega izstopa iz premoga je bila ustanovljena gospodarska javna služba proizvodnje in dobave toplote na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, ki jih izvaja družba Termoelektrarne Šoštanj z namenom, da se prepreči nastanek hudih posledic, če bi uporabniki toplotnega sistema ostali brez segrevanja. Zakon ureja poslovanje TEŠ zgolj do 30. 4. 2027, ko se zaključi kurilna sezona 2027. Zakon ne ureja delovanja TEŠ po 30. 4. 2027 oziroma po datumu postavitve alternativnih proizvodnih virov toplote v letu 2027. Za ta namen planiramo sredstva v višini 73,6 milijona evrov.

Z mano so tudi sodelavci, ki bodo po potrebi kasneje odgovorili na podrobnosti. Hvala.

Hvala lepa, gospod sekretar. Torej vsem skupaj najlepša hvala za vaše predstavitve.

Zdaj pa glede na to, da nobenih amandmajev ni bilo vloženih, enostavno odpiram razpravo članov odbora o predlogu proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028. Ja, izvolite, kar po vrsti. Izvolite gospa Pešl.

Hvala za besedo, vsi lepo pozdravljeni. Zdaj, ta predlog proračuna za leto 2027, 2028 smo dobili v Državni zbor z nekajdnevno zamudo. Tako da se je bilo kar težko pripraviti na vse odbore in vse te številke pregledati. Poleg tega obrazložitev proračuna ne vsebuje ukrepov, sploh tam, kjer sredstva znižujete, kot na primer pri štipendijah, starševskih prejemkih, pri plačah državnih uslužbencev. In logično tudi ne vsebuje posledic interventnega zakona, ker pač ta seveda še ni uveljavljen. Na referendumu bomo mi odločno proti.

Zdaj bi se pa osredotočila predvsem na projekte, na Koroškem. Ker se pač oddaljenost do centra Slovenije ne zmanjšuje, niti po času niti po kilometrih.

Ja, gospa, jaz vas absolutno pozivam, da se na to osredotite. Hvala lepa.

Sem že...