Spoštovani kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjamo 3. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 12. oktobra s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda nismo prejeli. Prehajamo torej na obravnavo in odločanje o dveh predlogih za širitev dnevnega reda, in sicer s tremi točkami. Naslovi vseh treh aktov o odreditvi parlamentarnih preiskav so skrajšani, za namen lažjega prikaza na plazmi v dvorani državnega zbora. Poslanske skupine SDS, Nova Slovenija, SLS, Fokus in Demokrati. Državnemu zboru predlagajo, da na dnevni red 3. redne seje razširi z Aktom o odreditvi parlamentarne preiskave o ogrožanju energetske neodvisnosti Republike Slovenije, cenah električne energije in financiranju nevladnih organizacij, to je EPA 17-X in Aktom o odreditvi parlamentarne preiskave o domnevi, politični instrumentalizaciji in zlorabi obveščevalno varnostnih ter preiskovalnih zmogljivosti države ter vplivanju na volitve EPA 72-X. Pod točko dve, Poslanska skupina Svoboda pa Državnemu zboru predlaga, da dnevni red 3. seje razširi z Aktom o odreditvi parlamentarne preiskave o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi sumov obvodnega financiranja političnih strank, javnih funkcionarjev in povezanih podjetij EPA 4-X. Oba predloga ste prejeli z dopisoma 15. oktobra 2026.

Bi gospa Jelka Godec kot predstavnica predlagatelja širitev z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave želela besedo. Ne želi. Najlepša hvala. Magister Borut Sajovic, kot predstavnik predlagatelja širitve z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Zaključujemo torej predstavitev stališč o predlogih širitev, zato prehajamo na odločanje o navedenih predlogih za širitve dnevnega reda.

Poslanke in poslance prosim, da najprej preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Odločamo torej o predlogu za širitev dnevnega reda seje z Aktom o odreditvi parlamentarne preiskave o ogrožanju energetske neodvisnosti Republike Slovenije, cenah električne energije in financiranju nevladnih organizacij, kot rečeno, EPA 17-X. Poudarjam, da pri tej točki ni obrazložitve glasu.

Torej glasujemo. Navzočih 77 poslancev, za je glasovalo 77, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je sklep sprejet.

Državni zbor bo izglasovano širitev obravnaval kot 14.a točko dnevnega reda, in sicer v četrtek, 22. 10. 2026.

Nadalje odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda seje z Aktom o odreditvi parlamentarne preiskave o domnevni politični instrumentalizaciji in zlorabi obveščevalno varnostnih ter preiskovalnih zmogljivosti države ter vplivanju na volitve, EPA 72-X.

Pa kar glasujemo. Navzočih 78 poslancev, za je glasovalo 78, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je sklep sprejet, kar pomeni, da bo Državni zbor iz glasovano širitev obravnaval kot 14.b točko dnevnega reda, in sicer v četrtek, 22. oktobra 2026.

Prehajamo na točko 3, kjer odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda seje z Aktom o odreditvi parlamentarne preiskave o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi sumov obvodnega financiranja političnih strank, javnih funkcionarjev in pa povezanih podjetij, EPA 4-X.

Pa kar glasujemo. Navzočih 78 poslancev, za 78, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Državni zbor bo torej izglasovano širitev obravnaval kot 14.c točko dnevnega reda, in sicer v petek, 23. oktobra 2026.

Zdaj pa prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Glasujemo. Navzočih 78 poslancev, za je glasovalo 78, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je dnevni red tretje seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 15. točko dnevnega reda ... Izvolite, gospa Bratušek, postopkovno.

Najlepša hvala.

Skladno z 69. členom bi podala predlog ali pa prošnjo povezano z 249. členom poslovnika, ki govori o pisnih poslanskih vprašanjih. Pri dveh poslanskih vprašanjih, pisnih, ki sem jih naslovila na vlado, se mi je zgodilo, da so bili podatki napačni. Enega sem, ta člen določa, da lahko prosimo za dopolnitev, če nismo zadovoljni, ne da nisem zadovoljna, podatki so bili napačni, enega sem že dobila, drugega bom zahtevala. Ampak jaz prosim, kako naj vsem drugim podatkom verjamemo, če se take stvari dogajajo? Ugotovila sem pa to zato, ker se oba podatka, bom povedala, nanašata na Ministrstvo za infrastrukturo, kjer podatke pač poznam. In pri enem so se zmotili: namesto 94 milijonov je bil podatek 940 tisoč. Tega so že popravili. Pri drugem, ko je bilo treba pa navesti, koliko ljudi se je po posameznih vladah zaposlilo v kabinetih oziroma koliko ljudi iz kabinetov se je zaposlilo za nedoločen čas, so se pa spet pri Ministrstvu za infrastrukturo in, glej ga zlomka, ravno v mojem mandatu zmotili za 50 procentov. Dajmo te odgovore dobivati takšne, da stojijo in da jih lahko upoštevamo brez, da moramo na to opozarjati.

Najlepša hvala, gospa Bratušek. Absolutno vam stopam v bran, tako kot bi vsakemu drugemu poslancu, in predstavnika vlade naprošam, dajejo relevantne in zanesljive izkaze v svojih odgovorih na poslanska vprašanja.

Prehajamo na 15. točko dnevnega reda, to je na Mandatno-volilne zadeve.

Prehajamo torej na obravnavo predloga sklepa o pravici Elene Zavadlav Ušaj do opravljanja funkcije poslanke za preostanek mandatne dobe Državnega zbora. Ker je gospe Tei Košir 16. oktobra prenehal mandat poslanke, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, da ima pravico opravljati funkcijo poslanke za preostanek mandatne dobe Državnega zbora Elena Zavadlav Ušaj. Sklep Državne volilne komisije je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je Državnemu zboru predložila predlog sklepa, ki je objavljen na e-klopi.

Bi predsednica komisije magistrica Karmen Furman predstavila poročilo komisije? (Ne.) Bi mogoče želel besedo katerikoli od predstavnikov poslanskih skupin? Ni, torej zato zaključujemo tudi s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Bi kdo od poslank in poslancev kaj povedal? (Ne.)

Zaključujemo torej razpravo in prehajamo na glasovanje. Na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave Republike Slovenije, 7. člena Zakona o poslancih, 13. člena v povezavi s 17. ter 112. členom Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Potrdi se mandat poslanke Državnega zbora gospe Eleni Zavadlav Ušaj, rojeni 20. 10. 1971, stanujoči Lamutova ulica 15, Nova Gorica.

Pa kar glasujemo. Navzočih 77 poslancev za 71, proti en poslanec, kar pomeni, da je sklep sprejet.

In ob tej priliki poslanko, kolegico vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto ter vam... /aplavz./...

Gospa Zavadlav Ušaj, želim vam, da v poslanskih klopeh uspešno opravljate delo poslanke. Čestitke iz srca.

S tem prekinjamo to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri v okviru glasovanj.

Gremo na 1. točko dnevnega reda, to je na vprašanja poslank in poslancev.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 40 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslanke in poslanca opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanj na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah, če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste zares na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa ne sme trajati več kot 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postane postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrice in minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: magister Andrej Šircelj, minister za finance, gospa Mateja Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve in magister Valentin Hajdinjak, minister za obrambo. Od 18 30. ure naprej dalje. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade, gospod Janez Janša, poslanska vprašanja mu bodo postavili v tem vrstnem redu: gospod Damijan Bezjak Zrim - SD, doktorica Asta Vrečko - Levica, Katja Kokot - Resni.ca in pa gospa Iva Dimic - NSi, SLS, FOKUS. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore že vnaprej. Kar izvolite, gospod.

Gospod Damijan Bezjak Zrim, izvolite.

Hvala na besedi, predsednik Vlade.

Slovenski šolski sistem je na prelomni točki. v bistvu do zdaj, kar smo zgradili, skozi ta desetletja, smo zgradili neko čvrsto jedro, ki pa je na prelomu. Ravnatelji številnih vrtcev in šol opozarjajo na kadrovske probleme, stiske v šolah, pomanjkanje učiteljev, učiteljic, strokovnega kadra. Po drugi strani imamo napoved rezov oziroma odpuščanj oziroma premestitev iz javnega sistema v gospodarstvo, kar bi naj zadevalo tudi šolnike. In tukaj seveda se pojavljajo številna vprašanja, sploh, kaj bo s temi učitelji, učiteljicami, strokovnim kadrom. Kljub temu silimo v šolsko reformo, ukinjamo devetletke, vsaj po napovedih vašega ministra. In tukaj dobesedno vsiljujemo sistem iz zgoraj navzdol, ko pa vsi vemo, da bi se prvo morali poenotiti od spodaj in dobiti kvalitetne odgovore. Hkrati je v javnosti bilo tudi nekaj razburjenja glede strokovnega sveta, tako novega, ki ga je imenovala vaša vlada, da določeni kadri v tem sistemu niso primerni oziroma nimajo dovolj pedagoških kompetenc.

Zato vas sprašujem naslednje: kako bo vlada uskladila napoved zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju, sploh ko gre za pomanjkanje učiteljev? Katere konkretne ukrepe bo vlada sprejela za odpravo kadrovskih kriz? Kakšna bo vloga novega strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja pri oblikovanju šolske reforme? Ali boste upoštevali pričakovanja učiteljev, da bodo temeljne odločitve o reformi sprejete od spodaj navzdol? Hvala.

Gospod Janša, imate 5 minut za odgovor.

Ja, hvala lepa za vprašanje. Je zadeva pač bistveno točko našega razvoja vzgoje in izobraževanja je tisti podsistem vsake države, kjer se, bom rekel, dobesedno gradi prihodnost. Zdaj, preden bolj konkretno na vaše vprašanje odgovorim, bolj konkretno na vaša vprašanja bi vas spomnil na to, da zdaj v okviru evropskih institucij že nekaj let potekajo razprave o tem, kakšen bo šolski sistem v prihodnje sploh, zaradi hitrega razvoja tehnologij namreč prihaja dejansko do prelomne točke. Ne samo, ne zaradi tega, kar ste vi navajali v vprašanju, pa kar je zdaj naš konkreten kratkoročni problem, ampak zato, ker se pač svet giblje zelo hitro. In ker bo čez 10, 15 let namesto obstoječih šolskih sistemov, kjer imamo vrtec osnovno šolo, srednjo šolo, fakulteto, podiplomski študij in tako naprej v državah, ki bodo sledile tehnološkemu napredku, uveljavljen sistem doživljenjskega, vseživljenjskega učenja. Kar pomeni, da ne bo možno pač v mladosti pridobiti znanja, s katerimi si boš lahko služil kruh do upokojitve, ampak bo treba ta čas šolanja drugače prerazporediti. Nekateri okviri bodo še vedno ostali samo po splošnem strinjanju strokovnjakov, nas čaka precej, precej drugačen sistem.

Zdaj, to, kar danes razumemo pod napovedano šolsko reformo, je mogoče en prvi korak v tej smeri, zelo majhen, s katerim rešujemo predvsem težave, ki jih imamo v obstoječem sistemu. Brez tega, da je bila to že tista reforma, ki nas čaka v naslednjem desetletju v celem razvitem svetu.

Zdaj, zakaj je to potrebno? Zaradi tega, ker pač imamo pred sabo podatke o kruti realnosti. In ta kruta realnost kaže, da znanje, ki ga dobivajo mladi v slovenskem šolskem sistemu, v primerjavi z znanjem v primerljivih državah ali v globalnem svetu ni več niti na enaki ravni niti ni boljše. Zdaj govorimo o mednarodnih raziskavah, kot so Timss, Pisa in ostali, kjer smo še deset let nazaj, vedno, ko so bili objavljeni ti rezultati Slovenci marsikje izstopali navzgor, so bili to dobri rezultati. Zdaj pa zaostajamo. Če hočete nekaj podatkov so za lansko leto 15-letniki, zadnja raziskava 2, 25. najnižji rezultati pri vseh treh pismenostih, odkar sodelujem v raziskavi četrtošolci do leta 2015 oziroma 16 so dosežki naraščali, od takrat dalje dosežki povsod padajo. Računalniška in informacijska pismenost osnovnošolcev oziroma osmošolcev v obdobju deset let spremljanja dosežki konstantno padajo in tako naprej. Se pravi, če bi bil ta sistem idealen, potem bi bili ti rezultati pač drugačni. In tiščati glavo v pesek in se delati, da gremo v pravo smer, bi bila velika zabloda in tudi, bom rekel, slaba popotnica tistim, ki od katerih je odvisna naša prihodnost. In seveda ti slabi rezultati niso rezultat pomanjkanja kadra v šolstvu. Kajti če bi bilo to res, če bi bilo to res, potem bi bili ti rezultati še bistveno slabši. Takrat, ko smo imeli več učencev in manj učiteljev. Recimo leta 1991, 1992, šolsko leto, v osnovnih šolah je bilo 225000 učencev, 225000 učencev, učiteljev je bilo 16000. Razmerje je bilo 14 učencev na učitelja. V tem šolskem letu imamo v osnovnih šolah 122000 učencev in 18754 učiteljev, to je deset učencev na učitelja. Se pravi, ni kadrovski problem tisti, so pa predpisi, normativi in vse tisto, kar se je obesilo na šolski sistem in na učitelje, razlog za to, da so rezultati slabi.

/ izključen mikrofon/ Hvala. Gospod Bezjak Zrim..../ vklop mikrofona/ Gospod Bezjak Zrim, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Ja, da se mogoče vrnem nazaj na strokovni svet. Pri predstavitvi ministra za izobraževanje smo slišali izraz ideološko nevtralna šola, kaj si vi pod tem pojmom predstavljate, ideološko nevtralna šola? Potem pa imamo sklep, na katerem so v bistvu več ali manj vsi predstavniki v določenih ideologijah in to bolj po meri trenutne konservativne vlade.

In kot dodatno vprašanje omenja se tudi učiteljska zbornica. Zdaj takega sistema Evropa ne pozna, ko ste prej omenili, da se moramo prilagajati tudi Evropski uniji, poznala ga je pa Republika Madžarska in takrat ta zbornica, ki bi morala služiti interesom učiteljev in učiteljic, pri reformi ni upoštevala svojih, tiste, ki bi morala zastopati. Kako to razumete? In kako pod vašo vlado v praksi pomenita strokovna avtonomija učitelja in na drugi strani ideološkapravnost šolstva? Hvala za odgovor.

Gospod predsednik Vlade, imate 3 minute za dopolnitev odgovora.

Ja, hvala lepa.

Zdaj, jaz to in tudi to vprašanje pač razumem kot obrambo obstoječega stanja in obstoječe stanje ne daje rezultatov, kot jih pač potrebujemo in kot jih mladi, mladi zaslužijo. Vam bom prebral kaj piše v naši koalicijski pogodbi, ker je to odgovor na vaše vprašanje. Piše: uveljavitev ideološko nevtralne šole, ki jo zagotavlja 41. člen Ustave Republike Slovenije. Ne, ki je po meri ene ali druge politične opcije, ampak ki jo zagotavlja 41. člen Ustave Republike Slovenije. In v Ustavi Republike Slovenije piše, da je moralna vzgoja otrok pristojnost in dolžnost staršev, ne šole. Se pravi, je to tisto, kar je ustavni pojem ideološko nevtralne šole in kar bomo pač uveljavili. Se pravi, umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol, dvig ugleda učiteljskega poklica, spoštovanje učiteljske avtonomije in vrnitev učiteljske avtoritete. To je cilj, ki ga pač zasledujemo, ki ga bo tudi ministrstvo moralo zasledovati. Jasno je, da te šolske reforme ni možno izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov, stroke. Tudi svet, ki ste ga omenili, je sestavljen v tej smeri. Zdaj protestirajo pa tisti, ki niso vključeni, so pa gradili sistem, ki daje slabe rezultate. Jaz jih razumem, da branijo nekaj, kar so gradili, je to, bom rekel, človeško razumljivo, ni pa to podprto z rezultati. In to so nevtralni rezultati, ki jih nismo delali mi, jih ni delala ta Vlada, jih ni delala prejšnja vlada, so to pač mednarodne primerjave. In če hočete, pač Sloveniji in mladi generaciji dobro, potem ne morete nasprotovati popravkom nečesa, kar ne deluje dobro. Ni vse slabo. Tudi so to pač ti rezultati so povprečje, so dobri in slabši učenci, so dobre in slabše šole, so slabše in boljše prakse in pač treba je tisto, kar je boljše vzeti kot merilo za to, da bo čim manj tega, kar je slabše.