2. redna seja
Odbor za obrambo
30. 10. 2026
Besede, ki so zaznamovale sejo
Transkript seje
Nadaljujemo prekinjeno sejo in prehajamo na
Gradivo k tej točki smo prejeli, in sicer poročilo Vlade Republike Slovenije, z dne 30. 7. 2026, ki je objavljeno na spletni strani državnega zbora s sklicem.
Besedo dajem uvodoma državnemu sekretarju na ministrstvu za zunanje zadeve in evropske zadeve, doktor Stanislavu Raščanu, prosim, izvolite.
Stanislav RaščanHvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Veseli me, da vam lahko predstavim poročilo o sodelovanju Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah v letu 2025 ter naše načrte za prihodnost.
Sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah še naprej predstavlja pomemben vidik zagotavljanja nacionalne varnosti, prevzemanja odgovornosti in delitve bremen za mednarodni mir, varnost in stabilnost. Hkrati je sodelovanje ključno za uresničevanje slovenskih zunanjepolitičnih in varnostnih interesov. Slovenija s tem verodostojno izpolnjuje svoje zaveze do zaveznic in širše mednarodne skupnosti, ki jih je sprejela v okviru Nata, EU in OZN, tako z operativnimi prispevki kot tudi z zagotavljanjem ustreznih virov. Letu 2025 smo imeli v 20 operacijah in misijah 726 oseb, in sicer 678 pripadnikov Slovenske vojske, 38 civilnih strokovnjakov in 10 pripadnikov policije. Slovenija tudi v letošnjem letu ohranja okvirno enako raven udejstvovanja. Sodelovanje Slovenije je geografsko osredotočeno predvsem na vzhodno soseščino, Zahodni Balkan ter Bližnji vzhod. Zunanjepolitično in varnostno ostaja najpomembnejše sodelovanje v Natovih operacijah odvračanja in kolektivne obrambe ter v operacijah in misijah na zahodnem Balkanu: KFOR Kosovo, EULEX Kosovo in EUFOR Althea Bosna in Hercegovina. Slovenija je tako v preteklem letu večino svojih napotenih pripadnikov in izvedencev angažirala v Natovih operacijah in misijah, aktivnostih okrepljenega odvračanja in obrambe, pomemben del našega prispevka so predstavljale tudi operacije in misije EU na zahodnem Balkanu, v vzhodni soseščini in na Bližnjem vzhodu. Ob tem je Slovenija ohranila prisotnost v operacijah in misijah OZN na Kosovu, Bližnjem vzhodu ter se ponovno vključila v misijo OZN na Cipru. V letu 2025 je Slovenija za uradno razvojno pomoč namenila 152,9 milijona evrov, kar je 0,22 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Od tega je bilo v humanitarno in postkonfliktno pomoč v letu 2025 namenjenih 10,8 milijona evrov, večinoma za odzivanje na humanitarne krize v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in v podsaharski Afriki. Slovenija je sodelovala tudi v šestih mednarodnih reševalnih intervencijah.
V letu 2025 se je število oboroženih konfliktov po svetu še naprej povečevalo, zaznamovale pa so jih vse pogostejše grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava, politična razhajanja, blokade mandatov, pomanjkanje zmogljivosti, kar neposredno vpliva na izvajanje operacij in misij in njihovo učinkovitost, varnost, legitimnost. Ruska agresija v Ukrajini še naprej predstavlja ključno grožnjo evropski varnosti, grobo kršitev mednarodnega prava in temeljnih načel mednarodne skupnosti. Napadi ruske vojske so v letu 2025 okrepili, posledično se je število civilnih žrtev povečalo za 31 procentov v primerjavi z letom 2024. Na Bližnjem vzhodu so se napetosti z Iranom, ki so že junija 2025 prerasle v neposredno vojaško konfrontacijo, še stopnjevale. V Gazi je oktobra 2025, po propadu januarskega premirja, stopila v veljavo nova krhka prekinitev ognja. Leto je prav tako zaznamovalo nestanovitno premirje med Izraelom in Hezbolahom. Konflikti v regiji so se poglobili, poglobili so humanitarno krizo, povzročili množično razseljevanje in vplivajo tudi na varnost pomorskih poti ter energetsko varnost. Evropska soseščina še naprej se še naprej sooča z izzivi glede reform. Gospodarskega razvoja in politične stabilnosti. Pa tudi s hibridnimi in varnostnimi tveganji. Varnostne razmere na zahodnem Balkanu ostajajo stabilne, vendar krhke in nepredvidljive. Moldavija je bila tarča najobsežnejših hibridnih aktivnosti Ruske federacije doslej. Stopnjevanje hibridnih groženj, dezinformacij, zlonamernih kibernetskih aktivnosti predstavlja vse bolj resno grožnjo državam, družbam in gospodarstvu. Tudi mednarodne operacije in misije so vse pogosteje neposredne tarče teh groženj. Terorizem, sprega z organiziranim kriminalom in radikalizacija ostajajo izzivi. Svet se je od sprejema strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah leta 2010 bistveno spremenil, spremenili so se geopolitični okvir in narava groženj. Na evropskih tleh se bojuje krvava konvencionalna vojna, ki se ji je pridružila še hibridna, kibernetska in druge nove oblike groženj, ki žal postajajo vsakdanje stvarnosti kontinenta. Spremenilo se je tudi mednarodno krizno upravljanje. Operacije in misije delujejo drugače, od njih se zahteva hitrejši odziv, v ospredju sta odvračanje in obramba. Slovenija si varnost zagotavlja tudi s sodelovanjem v teh operacijah in misijah, zato mora strategija odražati današnjo stvarnost.
Na podlagi teh spoznanj smo se na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve po več letih začeli proces pregleda obstoječe strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Pregled bo potekal tako, da bomo z Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za notranje zadeve in javno upravo opravili temeljit pregled obstoječe strategije, ki trenutno že poteka in pa opravili posvetovanja, na katerih bomo izrazili svoja vsebinska pričakovanja na področju mednarodnih misij in operacij. Nato bomo skupaj pripravili izhodišča in na podlagi ugotovitev začeli s pripravo novega strateškega dokumenta. Prek Nata, EU in OZN bodo tudi v prihodnje zagotavljali svojo varnost in varnost naših zaveznikov. Narava groženj zahteva celosten pristop, v katerem diplomacija, vojska in policija in civilni strokovnjaki delujejo skupaj. Tudi zunanje ministrstvo mora k varnosti prispevati več. Naš cilj pri pregledu in pripravi nove strategije je jasen. Zagotoviti moramo varnost za naše državljane, našo državo in za naše zaveznice.
Spoštovani, naj izkoristim to priložnost, da se na koncu zahvalim vsem pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, policistom in civilnim strokovnjakom, ki so delovali in vsem, ki trenutno delujejo v operacijah in misijah. Najlepša hvala.
Erik KopačHvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane članice in člani Odbora za obrambo.
Obrambni resor je v letu 2025 zagotavljal visoko raven, dinamiko in pa obseg sodelovanja v zavezniških operativnih aktivnostih odvračanja in obrambe ter v mednarodnih operacijah in misijah. V teh aktivnostih, misijah in operacijah je lani sodelovalo skupaj kar 340 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske na rotacijo, torej več kot 5 odstotkov stalne sestave naših oboroženih sil, kar nas uvršča med zgornje članice tako Evropske unije kot zveze NATO. Poleg tega je bilo je bilo izvedenih tudi 38 napotitev civilnih funkcionalnih strokovnjakov v tujino. Naš operativni fokus ostaja na vzhodnem krilu zavezništva, ki se ob neprekinjeni ruski vojaški agresiji na Ukrajino in okrepljenem hibridnem delovanju nadalje sooča - s tem pa se tudi mi soočamo - z resnimi varnostnimi tveganji in grožnjami. Svoje poslanstvo, podporo odvračalno-obrambni drži sta uspešno nadaljevala oba slovenska kontingenta v Natovih prednjih bojnih skupinah tako v Latviji kot tudi na Slovaškem. V prihodnje nameravamo slovenske prispevke čim bolj koncentrirati, jih krepiti in združevati pod okriljem ene bojne skupine, pri čemer glede tega še poteka celovit medresorski premislek. Tudi zahodni Balkan spada med naša prednostna operativna območja. V Natovih silah KFOR na Kosovu je v letu 2025 deloval okrepljen slovenski kontingent. Popolnjevali smo tudi mesto glavnega vojaškega častnika za povezavo v OZN misiji UNMIK, skladno s potekajočo optimizacijo sil KFOR pa nameravamo sorazmerno prilagoditi obseg in strukturo našega naslednjega kontingenta na Kosovu, operacija se namreč nekoliko zmanjšuje oziroma krči. V Bosni in Hercegovini smo ohranili prisotnost v operaciji EUFOR Althea in Natovem poveljstvu Sarajeva. Svoj vojaški angažma v regiji smo dopolnjevali s projektnimi aktivnostmi v podporo pristojnim institucijam in lokalnemu prebivalstvu. Tukaj bi rad posebej izpostavil naše uspešno vodenje, izvedbo in pa zaključek projekta v podporo izgradnje vojaške policije oboroženih sil Bosne in Hercegovine. Med naše prioritetne misije vsekakor sodi tudi misija usposabljanja EUMAM Ukrajina, v okviru katere slovenski vojaški inštruktorji v Nemčiji izvajajo več specialističnih usposabljanj za ukrajinske, za pripadnike ukrajinskih oboroženih sil. V njej bomo sodelovali, dokler bo potrebno. V preteklem letu smo bili angažirani tudi v misijah in operacijah, še drugih misijah in operacijah Evropske unije in pa OZN v Sredozemlju in pa na Bližnjem vzhodu, od koder izvirajo dodatni izzivi evropski in s tem tudi naši lastni varnosti. Zaključili smo sodelovanje v koalicijski operaciji Neomajna odločnost v Iraku, nadaljujemo pa sodelovanje v misiji UNCO in do pomladi naslednje leto tudi v misiji UNFICYP na Cipru. T namenom zagotovitve dodatnega prispevka na pomorskem področju, nadaljnjega razvoja, večje pripravljenosti in operativnega izkoristka pomorskih zmogljivosti Slovenske vojske bomo okrepili angažiranje v pomorskem segmentu, in sicer z vključitvijo v Natovo operacijo Varuh morja in ohranitvijo prisotnosti v evropski operaciji IRINI.
Operativna, operativni angažma v tujini smo nadgrajevali tudi z izvedbo delavnic, tečajev in usposabljanj v medresorskem centru za izobraževanje in usposabljanje za sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah. Področje, ki mu prav tako namenjamo veliko pozornost, pa so mednarodne reševalne operacije oziroma intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. Slovenija je v letu 2025 nudila reševalno pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v tujini skupaj šestkrat. V prihodnjem obdobju bo Ministrstvo za obrambo sledilo zastavljenemu pristopu krepitve in koncentracije operativnih prispevkov za zavezniško odvračanje in obrambo in za zagotavljanje dodatnih zmogljivosti v okviru Natovega modela sil. Ob tem pa bomo ohranili in prilagajali svoje sodelovanje v prednostnih operacijah na zahodnem Balkanu, v misiji usposabljanja EUMAM Ukrajina in pa v pomorskem segmentu ter hitrem odzivanju hitro-odzivnih struktur Evropske unije. Sodelovanje bomo načrtovali selektivno in pri tem sledili predvsem dvema ciljema. To sodelovanje bomo usmerjali tam, kjer bo pomembno prispevalo k razvoju zmogljivosti, operativne usposobljenosti in pripravljenosti Slovenske vojske na eni strani in hkrati utrjevanju položaja Republike Slovenije v Natu, ter pa podpirali tudi njene zunanjepolitične, obrambne in varnostne interese. Prav tako bomo pa tudi mi aktivno sodelovali v procesu posodobitve oziroma priprave novega strateškega dokumenta za področje sodelovanja Republike Slovenije v aktivnostih odvračanja in obrambe, misijah in operacijah.
Naj za zaključek še posebej poudarim, da bomo naslednje leto obeleževali 30. obletnico sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah in hkrati 20. obletnico sodelovanja civilnih funkcionalnih strokovnjakov, ravno tako v mednarodnih operacijah in misijah. Najlepša hvala.
Hvala, doktor Kopač.
Besedo pa dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Denisu Zobariču, izvolite.
Denis ZobaričHvala. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.
V zvezi s poročilom vlade, ki ste ga sicer že prejeli, mi dovolite, da izpostavim nekaj poudarkov, ki se nanašajo na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo oziroma policijo. Naš resor v okviru sodelovanja v mednarodnih civilnih misijah in mednarodnih organizacijah daje prednost misijam pod okriljem Evropske unije in Organizacije združenih narodov na tistih območjih z neposrednim vplivom na državno varnost in interese Republike Slovenije. Policisti so bili tako napoteni v mednarodne civilne misije EULEX Kosovo, UNMIK Kosovo, EUMM Gruzija, EUAM Ukrajina in EUPOL COPPS v Palestini. V letu 2025 je bilo skupno napotenih deset policistov, praviloma za mandat enega leta z možnostjo podaljšanja. Zdaj mogoče podatek, kaj to pomeni v strukturi. Delež napotenih predstavnikov policije je v letu 2025 predstavljalo 0,5 napotenega osebja v te mednarodne civilne misije, kar Republiko Slovenijo uvršča na 21. mesto med državami Evropske unije glede na populacijo oziroma število prebivalcev, po drugi strani pa to predstavlja 0,13 odstotka od približno 7 tisoč 900 zaposlenih policistov. Poleg samih misij so se predstavniki policije v letu 2025 udeležili tudi različnih mednarodnih usposabljanj s področja kriznega upravljanja. Pri tem moramo poudariti, da so naši policisti v tujini prepoznani kot strokovnjaki na področju civilnega kriznega upravljanja, to pa se potrjuje z že tradicionalnim sodelovanjem z nemško zvezno policijo, kjer s policijskimi strokovnjaki inštruktorji sodelujemo pri osnovnem usposabljanju. nemških, nizozemskih, slovaških, čeških pa seveda tudi slovenskih policistov za delo na mednarodnih civilnih misijah. Poleg zgoraj navedenih usposabljanj so se policisti v vlogi gostujočih izvajalcev kot tudi udeležencev udeleževali osnovnega usposabljanja policistov za delo v mednarodnih misijah pod okriljem okriljem OZN UNPOC v Bosni in Hercegovini ter IPOC 2025 na Slovaškem oziroma v Bratislavi. Prav tako je policija za dopolnitev nabora svojih zmogljivosti strokovnjakov za napotitve na te civilne misije tudi v lanskem letu izvedla selekcijo in izbor novih kandidatov, ki bodo vključeni v vsa potrebna prednapotitvena in specialistična usposabljanja. Policija je v sodelovanju s Centrom za izobraževanje in usposabljanje v mirovnih operacijah in misijah organizirala več specialističnih usposabljanj, povezanih z vsebinami in delovanjem v mednarodnih misijah. Ta tako imenovani POTC je februarja lani organiziral petdnevno usposabljanje HIT, ki se ga je policija udeležila s petimi inštruktorji ter dvema tečajnikoma. Pri izvedbi usposabljanj je sodelovala tako z inštruktorji kot tudi tečajniki. Skupaj s POTC je bilo v marcu 2025 organizirano še usposabljanje o celovitem pristopu k enakopravnosti spolov v mirovnih operacijah, kjer je policija sodelovala z eno inštruktorico in osmimi tečajniki. V maju lanskega leta je bilo v sodelovanju s POTC izvedeno enodnevno usposabljanje, varnostno usposabljanje za diplomatsko osebje, ki se ga je policija udeležila s štirimi inštruktorji.
Torej za doseganje dolgoročnega cilja povečanja deleža napotenih policistov je ključnega pomena tudi sistematično vlaganje v razvoj kadrovskih zmogljivosti. V ta namen policija tudi finančno podpira delovanje Centra za usposabljanje v mirovnih operacijah, ki deluje v okviru MZEZ in ki predstavlja pomembno platformo za izvajanje mednarodno priznanih usposabljanj s področja kriznega upravljanja in mednarodnih civilnih misij. Potem imamo tudi prenos izvajanja programa UN Police Office Course na naš center POTC, ki bo omogočil dolgoročno ohranitev in nadaljnji razvoj nacionalnih zmogljivosti za pripravo policistov na napotitve v mednarodne civilne misije in mirovne operacije. S tem bo zagotovljena večja dostopnost kakovostnih usposabljanj za slovenske policiste, okrepljena bo mednarodna prepoznavnost Republike Slovenije na področju usposabljanja za mirovne operacije ter ustvarjeni bodo pogoji za postopno povečanje števila ustrezno usposobljenih kandidatov za napotitve v mednarodno okolje. Zdaj, dovolite mi še na kratko glede, glede teh misijah, v katerih smo bili udeleženi. Torej, trenutno sodelujemo s tremi pripadniki v dveh misijah, in sicer EULEX Kosovo imamo enega pripadnika in EUMM Gruzija imamo dva pripadnika. Kljub naši zavezi k nadaljnjemu sodelovanju v mednarodnih civilnih misijah UNMIK Kosova in EUAM Ukrajina pa ni bilo mogoče zagotoviti napotitev policistov, za objavljene razpise namreč ni bilo ustreznega interesa oziroma kandidati niso izrazili pripravljenosti za sodelovanje, v posameznih primerih pa kandidati, ki so se sicer prijavili, pa potem v izbirnem postopku mednarodne civilne misije niso bili uspešni. V okviru civilne misije Ukrajina, v katero smo nominirali dva pripadnika policije, trenutno poteka izbirni postopek s strani misije. Torej pri policiji je pač, treba se je zavedati, da to napoteni kadri so lahko izključno prostovoljci, torej tisti, ki se prijavijo na razpis, drugače pač napotitve ne more biti. Vloga našega resorja v skupni varnostni in obrambni politiki Evropske unije je strateško pomembna, ker predstavlja jedro slovenskega civilnega prispevka, predvsem preko policije, pa tudi pravosodnih strokovnjakov, obmejne varnosti in boja proti organiziranemu kriminalu. Naš resor omogoča, da Slovenija ne sodeluje le vojaško, temveč tudi kot strokovna, razvojna in stabilizacijska partnerica. Tudi v prihodnje se bomo pač nadaljevali aktivnosti na področju civilnega kriznega upravljanja, sicer na podlagi strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Prednostno se bo osredotočilo na civilno krizno upravljanje pod okriljem Evropske unije s poudarkom na kriznih žariščih na območjih, ki neposredno vplivajo na nacionalno varnost Republike Slovenije. Nadaljevalo se bo sodelovanje v mednarodnih civilnih misijah pod okriljem Evropske unije, predvsem EULEX Kosovo, EUPOL COPPS Palestina, Ukrajina in Gruzija, kakor tudi pod okriljem Združenih narodov, to je pa UNMIK na Kosovu. V mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije bodo napoteni ustrezno opremljeni, izkušeni kandidati z visokimi strokovnimi in moralnimi referencami, za katere bomo zagotavljali nadaljnji karierni razvoj z vzpostavitvijo sistema kakovostnega, mednarodno prepoznavnega usposabljanja.
Zdaj še glede stroškovnega vidika mogoče dve besedi za konec. Za leto 2026 ocenjujemo povečanje skupnih materialnih stroškov in stroškov dela, povezanih s temi napotitvami, in sicer približno s 565 tisoč evrov v letu 2025 na predvidenih 700 tisoč evrov v letu, v letošnjem letu. Povečanje ocenjenih stroškov je predvsem posledica višjih stroškov dela in drugih stroškov, povezanih z napotitvami, ter pričakovanih sprememb oziroma povečanje obsega napotitev tudi v letu 2026. Pri načrtovanju sredstev so upoštevani tudi stroški, ki izhajajo iz veljavnih predpisov in pravic napotenih javnih uslužbencev ter predvidenih potreb po zagotavljanju nemotenega izvajanja nalog v okviru mednarodnih civilnih misij in mednarodnih organizacij.
Torej ocenjujemo povečanje za približno 134 tisoč evrov oziroma približno 23, 24 odstotno povečanje glede na realizacijo oziroma ocenjene stroške v lanskem letu.
Toliko z moje strani, hvala.
Hvala Denisu Zobariču.
Med nami je tudi brigadir Vincenc Arko s strani Slovenske vojske. Bi karkoli dodal?
Hvala.
Tako da odpiram razpravo pri tem poročilu, prosim za prijavo. Andrej Černigoj je prijavljen, prosim.
Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarja, spoštovani vsi ostali prisotni, kolegice in kolegi.
Najprej bi se želel zahvaliti vsem pripadnikom, pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, Slovenske policije ter tudi civilnim strokovnjakom, ki sodelujejo v mednarodnih operacijah in misijah tako v letu 2025 kot tudi prej in sedaj. Pogosto govorimo o mednarodnih obveznostih, o številkah, o finančnih sredstvih, strateških dokumentih in bi še lahko našteval, toda za vsakim podatkom ne stojijo ljudje, ki svoje naloge opravljajo daleč od svojih družin, pogosto v zahtevnih in nepredvidljivih varnostnih razmerah. Prav zato se mi zdi pomembno, da ob obravnavi tega poročila ne govorimo zgolj o tem, koliko pripadnikov smo napotili v tujino, temveč predvsem o tem, kaj smo s temi napotenimi osebami dosegli, kako prispevamo k mednarodni varnosti in kakšno dodano vrednost ima takšno sodelovanje z našo državo in regijo. Slovenija je razmeroma majhna država, vendar smo članica, ne smemo pozabiti, da smo članica Evropske unije, Nata in Organizacije združenih narodov, iz teh članstev pa izhajajo tudi pravice, pa tudi odgovornost. Čisto zdaj na kratko, zdaj, če se vrnem, če pa grem direktno na zahodni Balkan, naša neposredna varnostna prioriteta, vsaj po mojem mnenju. Prepričan sem, da morajo Kosovo, Bosna in Hercegovina ter širša regija zahodnega Balkana ostati med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami slovenskega sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah. Po mojem mnenju gre za prostor, ki nam je geografsko blizu, s katerim smo zgodovinsko, gospodarsko in družbeno močno povezani, predvsem pa nestabilnost v tej regiji lahko neposredno vpliva tudi na Slovenijo, kar smo tudi že v preteklosti videli. Zato podpiram nadaljevanje sodelovanja s slovensko vojsko v misijah KFOR, EUFOR Althea ter slovenskih policija v misijo EUROLEX ter UNMIK, če sem prav slišal. Tukaj me predvsem zanima ali imamo pripravljene načrte za morebitno povečanje slovenskega sodelovanja, če bi varnostne razmere na zahodnem Balkanu, če se bi varnostne razmere poslabšale. Jaz upam, da ne, ampak če imamo v bistvu kakšno, ne. Zdaj, kar se tiče Nata in Evropske unije. Predvsem te izkušnje, ki jih ima ta velika organizacija, morajo biti koristne tudi Sloveniji, vsaj tako jaz mislim. Slovenija sodeluje v Natovih prednjih kopenskih silah v Latviji in na Slovaškem ter v različnih drugih mednarodnih operacijah. Naši vojaki tam pridobivajo dragocene izkušnje, spoznavajo sodobne vojaške postopke in sodelujejo z oboroženimi silami zavezniških držav. Sam menim, da moramo vsako mednarodno misijo razumeti tudi kot priložnost za krepitev obrambnih zmogljivosti Slovenije. Zdaj, tukaj me zanima, kako, ali poteka, sistematično prenašamo izkušnje naših vojakov iz mednarodnih misij v usposabljanje, delovanje Slovenske vojske doma. Tukaj me res to zanima. In zdaj, kar se tiče slovenske policije, pomemben del mednarodnih misij, moram reči. Ob Slovenski vojski ne smemo pozabiti tudi na slovensko policijo, ki sodeluje v petih mednarodnih misijah na Kosovu, če sem vas prav razumel. Je sodelovala, je sodelovala v Gruziji, na Kosovu, v Ukrajini, Gruziji in na palestinskih ozemljih. To sodelovanje je pomembno za mednarodno varnost, prav tako pravno državo in strokovni razvoj naših policistov. Ob tem se moramo vprašati, kaj takšne napotitve pomenijo za policijo doma, kjer je prav, kjer se glih tako soočamo s kadrovskimi izzivi. Zanima me, koliko slovenskih policistov je trenutno napotenih v tujino in kako to vpliva na kadrovsko zasedbo doma in kako na isti način pridobljene izkušnje prenašamo v delo slovenske policije. In zdaj čisto, kot sem že omenil, varnost pripadnikov in podpora družinam. Ko država vojaka ali policista napoti tujino, v tujino, prevzame tudi posebno odgovornost tudi do njega in njegove družine, vsaj tako bi moralo biti. Zanima me, kako je urejena podpora pripadnikom po vrnitvi zahtevnejših misij in ali ministrici ocenjujeta, da je pomoč njihovim družinam ustrezna. To me zanima.
In zdaj čisto za zaključek. Mednarodne misije so pomemben del slovenske zunanje, varnostne in obrambne politike, z njimi izpolnjujemo svoje mednarodne obveznosti, prispevamo k stabilnosti in miru ter krepimo sodelovanje z našimi partnerji in zavezniki. Tako da bi na koncu rekel samo zahvala za vaše delo, profesionalnost in pripravljenost služiti domovini tudi daleč od doma. Iskrena, iskrena hvala.

