Vse članice in člane odbora prav lepo in ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 7. nujno sejo Odbora za finance.

Nimam sicer obvestil o zadržanih, imam pa dvoje pooblastilo o nadomeščanju, in sicer Adrijana Kocjančič nadomešča Tomaža Lisca, Dejan Zakrajšek pa nadomešča poslanko Eleno Zavadlav Ušaj.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, in sicer Obravnava Zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki jo je dne 9. 10. 2026 vložilo več kot 40 tisoč volivk in volivcev.

Prejeli smo naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer zahtevo najmanj 40 tisoč volivk in volivcev, mnenje Zakonodajno-pravne službe in predlog odloka.

Na sejo so bili vabljeni: predstavnik predlagatelja referenduma gospod Branimir Štrukelj, gospod Aleksander Gungl, predstavnik predlagatelja zakona, Ministrstvo za finance, Zakonodajno-pravna služba in Državna volilna komisija.

Naj najprej povem nekaj uvodnih pojasnil. Državni zbor je na 6. Izredni seji 11. 5. 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Več kot 40 tisoč volivk in volivcev je dne 9. 10. na podlagi 90. člena Ustave Republike Slovenije, 11. in 12. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ter 185. člena Poslovnika Državnega zbora vložilo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu. Iz zahteve za razpis zakonodajnega referenduma izhaja, da se predlagano referendumsko vprašanje glasi: ali ste za to, da se uveljavi Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 11. 5. 2026? V skladu z Ustavo in Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi mora Državni zbor v primeru vložene zahteve za razpis zakonodajnega referenduma z odlokom razpisati referendum v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. V okviru obravnave navedene zahteve mora odbor v skladu s 169.a, 169.b in 171. členom Poslovnika Državnega zbora sprejeti predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu ter ga posredovati v sprejetje Državnemu zboru. Delovno besedilo predloga odloka ste prejeli s sklicem. V njem je predlagano, da se skladno z določbami zakona o referendumu, o referendumu in o ljudski iniciativi za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, določi 30. oktober 2026, za dan glasovanja na referendumu pa se določi nedelja, 6. december 2026. V skladu, v skladu s prvim, v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZRLI od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kakor leto dni, pri čemer navedeni rok v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZRLI ne teče v času, določenem v prvem odstavku 16.a člena ZRLI, to je med 15. julijem in 31. avgustom. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, Državni zbor v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZRLI sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. V takem primeru mora biti matično delovno telo, mora tudi matično delovno telo določitev dni v tretjem in v 3. in 4. točki predloga odloka za razpis zakonodajnega referenduma v primeru določitve dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih članov. Glede na navedeno lahko Državni zbor z navadno večino določi za dan glasovanja dan v razdobju najmanj 30 in največ 45 dni od dneva razpisa referenduma. Pri določanju dneva razpisa referenduma je Državni zbor dolžan spoštovati odločbo Ustavnega sodišča, opravilna številka U-2-279/96 10. 9. 1996 in opravilna številka U-I-304/96 z dne 7. 11. 1996, iz katerih izhaja, da od objave akta o razpisu referenduma do dneva, ki je določen kot dan razpisa, ne sme preteči več kot 15 dni, razen če obstajajo utemeljeni razlogi tehnične oziroma instrumentalne narave, ki se nanašajo na določitev dneva glasovanja. Glede na navedeno je v konkretnem primeru za dan razpisa referenduma določen 30. oktober 2026, za dan glasovanja pa nedelja, 6. december 2026. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja bo tako preteklo 37 dni, glasovanje pa bo torej izvedeno na 38. dan.

To je bilo zdaj nekaj uvodnih pojasnil, sedaj pa začenjamo z obravnavo zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Zdaj besedo dajem vabljenim na sejo. In po scenariju je bilo predvideno, da ima prvo, prvi besedo predstavnik vlagateljev zahteve, to je gospod Branimir Štrukelj, ki ga pa žal ni med nami, zato bi sedaj predal kar besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Nataši Voršič.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Zakonodajno-pravna služba meni, da torej že sama zahteva za razpis zakonodajnega referenduma izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje. Glede predlaganega odloka o razpisu referenduma pa Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da je tudi pripravljen skladno z zakonom. Treba se je pa opredeliti tudi do predlaganega amandmaja, ki je že vložen k samemu predlogu odloka, ki določa, ta amandma seveda, drugačen rok razpisa referenduma, kot je predviden v samem odloku. V zvezi s tem je treba opozoriti na obe odločbi ustavnega sodišča, ki sta bili že navedeni, in sicer je ustavno sodišče v teh odločbah zavzelo jasno stališče, da roka za razpis referenduma ni dopustno razlagati kot pooblastilo za odlaganje referenduma. In pa drugo stališče, da Državni zbor ne sme zlorabiti instituta vocatio legis, prav tako pa tudi ne temu institutu podobnega pooblastila za določitev dneva razpisa referenduma tako, da bi nerazumno odlagal izvedbo referenduma. Po preučitvi amandmaja zato Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da niso izkazani razlogi, ki bi glede na navedena stališča ustavnega sodišča utemeljevali določitev roka za razpis referenduma, ki bi bil daljši od 15-dnevnega vakacijskega roka. Hvala.

Predsednik Rado Gladek: Hvala lepa predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Zdaj pa sprašujem, če želi besedo predstavnik predlagatelja zakona gospod Aleksander Gungl. Ne. Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Z nami je državni sekretar, gospod Peter Papež, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik odbora, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Vlada k predlogu odloka nima pripomb. Torej 6. decembra bodo ljudje odločali o razvojnem zakonu. Naj pa odločajo o tem, kar v zakonu dejansko piše in kaj zakon dejansko prinaša, ne pa o strašenju opozicije, sindikatov in plačanih nevladnih organizacij. Zato bom danes govoril preprosto, ne bom govoril o členih, govoril bom o tem, kaj ta zakon pomeni za upokojence, mlade, človeka v trgovini, na delovnem mestu, nekoga v čakalnici v zdravstveni ustanovi ter tudi za gospodarstvo.

Naj poudarim še enkrat: zakon ničesar ne jemlje, ne uvaja nobenega novega davka, ne uvaja novega prispevka in ne znižuje nobene pokojnine. Prav nobene. Vsem nekaj daje. In to ni zakon za bogate, to je zakon za ljudi, ki ničesar ne jemlje. Kaj torej zakon prinaša? Prvič, ko gremo v trgovino: kruh, moka, mleko, jogurt, sir, maslo, jajca, meso, sadje, zelenjava, olje, sladkor. Na vse to se DDV trajno znižuje.

Torej, to niso luksuzni izdelki, to je vsebina vsake košarice, ki jo ljudje potrebujejo vsak teden. Naj povem, kruh je danes statistično za tretjino dražji kot konec leta 2022. Nižji DDV torej najbolj pomaga tistim, ki hrano za hrano porabijo največ, torej za družine in upokojence. Drugič, račun za elektriko in ogrevanje. Zakon vladi omogoča, da zniža DDV na elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in drva, hkrati pa mora regulirati cene, da gre za znižanje za vse ljudi, torej za račun in ne v tuj žep. Tretjič, upokojenci. Od pokojnine se ne bo odtrgal na silo narejen prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence, ki so celo življenje že plačevali, torej pri pokojnini 1000 evrov bo upokojencu na leto stalo 120 tisoč, 120 evrov več. Vzemimo še primer medicinske sestre, ki izpolnjuje pogoje in bi želela še vedno pomagati na svojem oddelku. Torej omogočeno ji bo, da bo prejemala polno pokojnino in da bo prejemala polno plačo. Četrtič, mladi in družine. Kdor odda stanovanje družini z otrokom ali mlademu do 30 let, bo plačal 5 namesto 25 odstotni davek. Torej sporočilo lastnikom je jasno: stanovanja, ki stojijo prazna, oddajte mladim družinam. S tem rešujemo tudi stanovanjsko problematiko. Petič, normiranci. Ljudje z dejavnostjo, frizerke, kmetije, ki si zaslužijo svoj del, bodo imeli bolj ugoden sistem normiranstva. Šestič, pacienti. Zdravnikom bo omogočeno delo, krajše bodo čakalne vrste. In zakon vsebuje seveda tudi tako imenovano razvojno oziroma socialno kapico pri 7 tisoč 500 evrih bruto plače. Zadeva okoli 13 tisoč ljudi; to so tisti strokovnjaki, ki jih lovijo v Avstriji in v tujih državah in bi jih želeli imeti doma, kjer plačujejo prispevke, kjer se lahko razvijajo in s tem razvijamo konkurenčno poslovno okolje.

Torej referendum, predlog, ki je bil podan, o katerem se bo obravnavalo 6. decembra, je pokazatelj, v katero smer želi iti Slovenija - ali bomo stali na mestu ali bomo razvojno naravnani in bomo imeli stabilno poslovno okolje. Ne moremo trditi, da bo zakon rešil vse, bo pa pač pripomogel k nadaljnjih korakih za izboljšanje življenja in da izboljšamo standard ljudi in ponudimo gospodarstvu stabilno poslovno okolje. Če se sprašujemo ali zakon nekaj stane, seveda zakon nekaj stane, tega ne moremo skrivati, vendar ves denar ostane za razvoj in v žepih ljudi. Vlada, Ministrstvo za finance bo pa še naprej skrbno spremljala in varovala same javne finance. Vsak, ki bo 6. decembra šel na referendum, mora vedeti še nekaj. Na referendumu se ne izbira po delih, ampak se izbira kot celota. Če zakon, po domače, pade, bo nižji DDV za kruh polna pokojnina, dvojnega statusa ne bo, ne bo nižjih prispevkov za podjetnike, ne bo boljšega okolja za mlade in za gospodarstvo. Torej 6. decembra ne bomo glasovali o vladi, ne o strankah, ne o sindikatih, glasovali bomo o košarici, svojih pokojninah, o svojem računu za elektriko in o tem ali Slovenija želi razvoj ali želi stati na mestu. Najlepša hvala.

Zahvaljujem se državnemu sekretarju.

Zdaj pa mislim, da ima kolega Šega postopkovno, izvolite.

Vladimir šega (PS Levica): Ja, samo toliko, da vemo, v katero smer bo šla ta razprava: kaj je dejansko tema današnje seje? Kolikor jaz, kolikor je meni jasno, govorimo o razpisu referenduma, ne pa o samem zakonu, to, kar bi seveda gospod sekretar moral vedeti. Tako da ... / oglašanje iz dvorane/ Ja, to je postopkovno, ne. Vi kot predsedujoči se odločite, o čem bomo danes govorili.

Ja, hvala lepa za postopkovno. Zdaj, kot sem na začetku navedel, smo zdaj v delu, ko obravnavamo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma. In pač predstavniki vlagateljev, ki ga sicer ni, predstavnik vlade in tako naprej nam imajo pač pravico podati svoje stališče glede tega. Tako da jaz tukaj, tukaj, tukaj zadeve ne bi omejeval. Tako da, če se strinjate, zdaj nadaljujemo.

Predstavnikov DVK z nami ni, tako da prehajamo na obravnavo delovnega besedila predloga zakona, ki ste ga prejeli s sklicem. / pogovor v dvorano/ Pardon, se opravičujem, očitno sem narobe, narobe, bom še enkrat prebral.

Prehajamo na obravnavo delovnega besedila predloga odloka, ki ste ga prejeli s sklicem. Odboru predlagam, da se razprava o vseh točkah ter morebitnih predlogih sprememb v skladu s Poslovnikom Državnega zbora združi ter da po končani razpravi odbor opravi najprej glasovanje o morebitnih predlogih sprememb, nato pa še glasovanje o vseh točkah delovnega besedila predloga odloka skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne.

Zdaj imam tukaj eno opombo glede sprememb delovnega besedila predloga odloka, in sicer vsebina predloga odloka mora izhajati iz zahteve za razpis referenduma.

Ker so naslov, 1. in 2. točka delovnega besedila predloga odloka vezani na zahtevo za razpis referenduma, bi bili predlogi sprememb k tem delom besedila zaradi neusklajenosti z zahtevo za razpis. Opredeljeni za nedopustne. Prejeli smo tudi predlog sprememb razdelka3 s strani Poslanske skupine Svoboda, ki bi obdobje od objave akta o razpisu referenduma do dneva, ki je določen kot dan razpisa referenduma, podaljšali prek 15 dni, in sicer do 12. 11. 2026. Kot omenjeno, je slednje v skladu z odločbama ustavnega sodišča, opravilna številka U-I-270/96 z 96 z dne 10. 9. 1996 in opravilna številka U-I-304/96 z dne 7. 11. 1996, mogoče le, če obstajajo utemeljeni razlogi tehnične oziroma instrumentalne narave, ki se nanašajo na določitev dneva glasovanja.

Zdaj, predstavnica Zakonodajno-pravne službe je že v svoji predstavitvi se tega dotaknila, pa me zanima, če mogoče želi še kakšen stavek posebej glede tega. / oglašanje iz dvorane/ Okej, hvala lepa.

Kot rečeno, je Poslanska skupina opozicije vložila pač amandma. In ker bi predlog sprememb tretjega razdelka Poslanske skupine Svoboda po podanih pojasnilih predstavnice Zakonodajno-pravne službe brez utemeljenega razloga presegel 15-dnevni rok, določen z odločbama Ustavnega sodišča, opravilna številka U-I-279/96 279 10. 9. 96 in opravilna številka U-I-304/96 z dne 7. 11. 1996, o tem predlogu ne bomo razpravljali in odločali.

Sedaj odpiram razpravo o delovnem besedilu predloga zakona. Besedo dajem članicam in članom odbora. Kdo želi besedo? Kolegica Bratušek, izvolite, beseda je vaša.

Bom zdaj najprej samo postopkovno vprašala. Se pravi, tega našega predloga ni treba umikati, ker tako ali tako ga ne bomo ne obravnavali ne glasovali. Sem prav razumela? / oglašanje iz dvorane/ Okej, prav. Najlepša hvala.

Tako da mogoče najprej še eno ali pa kot drugo ena postopkovna pripombica. Glede na to, da predstavniki vlade že na nek način, kako reče, z osebno označitvijo agitirajo, vas opozarjam, da je ustavno sodišče, ko ste se šli referendum o drugem tiru, odločilo, da mora vlada biti, imeti argumente za in proti. Tako da mogoče, da nam danes predstavite tudi argumente proti zakonu, če že ste se lotili agitiranja takole s temi plakati, kjer imate napisano "za". Pol vsaj eden od vaju dveh bi moral imeti gor "proti", če upoštevate odločbo ustavnega sodišča.

Tako da, zdaj, drugo, jaz sem seveda vesela, da bodo ljudje imeli možnost povedati, kakšno prihodnost si želijo, a si želijo prihodnost, kot jo določa naša ustava, to pomeni socialno, pravično, javno zdravstvo, javno šolstvo, ali si želijo prihodnost, kjer bodo samo bogati živeli bolje. Tako da ja. Po tej, kako naj rečem, po tem nedeljskem pomembnem rezultatu, ko so vam pokazali na edinem pomembnem referendumu, da ljudje ne stojijo za odločitvami vlade, bo ta 6. decembra še toliko bolj pomemben. Tako da tudi jaz vse ljudi pozivam, da dobro poslušajo, si sami pogledajo, kaj jim ta zakon prinaša. Mi bomo seveda pomagali še dodatno obrazložiti, ampak zelo preprosto sami pogledajo, koliko dajo danes v trgovini za tistih par izdelkov - med katere, državni sekretar, jaz mislim, da sadje, ki ste ga našteli, ne sodi, ampak dobro, je treba zakon prebrati - in kaj jim bo oziroma jim ne bo ta zakon prinesel pri plači. Vsem, ki jim na plačilnem listu ne piše bruto 7 tisoč 501 evro, ne bo prinesel nič. Ampak gremo lepo po vrsti.

Rečeno je bilo, ta zakon nekaj stane. Ta zakon stane ogromno, ne nekaj. Stane eno milijardo evrov. Po izračunih raznoraznih institucij, po izračunu Fiskalnega sveta stane celo milijardo 200. Odgovora, kako bo vlada na drugi strani ta izpad v treh blagajnah, proračun, ZPIZ in zdravstvo pokrila, nismo dobili praktično zdaj v štirih mesecih, odkar je bil zakon sprejet. Pa vsakič znova prosimo, povejte nam, povejte ljudem, kaj in kako boste to milijardo pokrili. Proračun, ki ste ga prinesli v Državni zbor, že brez interventnega zakona, hodi po meji teh tako imenovanih maastrichtskih kriterijev, skoraj 3 odstotke primanjkljaja, skoraj 3 odstotke primanjkljaja, brez milijarde, ki jo bo vzel interventni zakon. Se pravi, če še to prištejemo, da ne govorim o luknjah, tisto bomo drug teden govorili o proračunu, pa o tistih luknjah, imate za 5 odstotkov primanjkljaja. Odlično, odlično. Tako da to je vse, kar bodo ljudje ta mesec, dober mesec oziroma ja, malo, mesec pa pol, v bistvu poslušali. In prav je, da smo zelo natančni, zelo eksaktni in da jim tudi pokažemo, ne samo, da nam verjamejo, jim je treba v zakonu tudi pokazati.

Zdaj razlog, aja, še to, najprej. Zakoni, v katere posegate s tem interventnim zakonom, jih bom naštela: Zakon o dohodnini, Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o dolgotrajni oskrbi, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o davku na dodano vrednost, tukaj seveda ni nič o naftnih derivatih, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V 8 sistemskih zakonov posegate, če dva, rečem, da sta tudi na nek način že mogoče interventna. Osem sistemskih zakonov, z enim tako imenovanim omnibusom. Kljub temu, da so vas pravniki opozarjali, kljub temu, da vas je Zakonodajno-pravna služba opozarjala, kljub temu, da smo vas mi opozarjali, ne delajte tega, ker če pride do referenduma, boste blokirani in bo blokirana država. Ne vi z glavo skozi zid, gasa, ker, ker je treba interventno nujno sprejeti nekaj, kar država propada. To so bile vaše besede. Takoj 11. maja, dober mesec po volitvah, je bilo treba interventno sprejeti zakon, ki na glavo v bistvu postavlja kar nekaj stvari.

Seveda so vas potem številke o potrebi te intervencije postavile na laž. Gospodarska rast v drugem četrtletju je bila 5 odstotkov najvišja v Evropi. Kakšni interventni ukrepi za? Nujno potrebn. 5 odstotkov, najvišja v Evropski uniji, ponavljam. Napoved Umarja za letos, za celo leto, je 3,8 odstotkov, kar je tudi najvišja v Evropi. In zdaj temu pritrjuje tudi Banka Slovenije in Gospodarska zbornica. Se pravi, nikakor nobene potrebe, da na silo, interventno, kot pravite, je treba poskrbeti za razvoj. Brez enega vašega ukrepa, brez enega vašega ukrepa Slovenija raste 5 odstotkov. Tako da vse stvari bi se dalo narediti tako kot je treba, z vsakim zakonom posebej in marsikaj od tega, kar ste natišali v ta omnibus, bi lahko bilo sprejeto, ampak to morate pripisati sebi in vzeti na svoj hrbet. Pač ste naredili napako, ampak zdaj seveda boste to napako tudi morali plačati.

Finančne posledice. Finančne posledice so pripravljavci ocenili na 572 milijonov evrov. Mimogrede, v celoti so spustili pri teh finančnih posledicah 230 milijonov, kot je luknje v pokojninski blagajni, samo zaradi tega dvojnega statusa upokojencev, 230 milijonov ni nič. To vi pozabite. To se pravi, skoraj 50 procentov finančnih posledic ste spustili, tako da super. Zato je ta ocena seveda bistveno višja. Prejšnja vlada je pripravila oceno oziroma Ministrstvo za finance in potem je Vlada poslala sem, ocena je 990 milijonov evrov. Ta vlada nam nove finančne, nam ocene finančnih posledic tega zakona seveda ni pripravila. Kljub temu, da smo večkrat prosili, večkrat apelirali, je pač, se opravičujem, na žalost nismo dobili. Pa bi bilo prav, da ljudem poveste, koliko po vaše bo ta zakon stal.

Zdaj, zakaj je to zakon za bogate. In je zakon za bogate. Zato, ker bo človek s povprečno plačo od tega zakona zaradi nižjega DDV na tistih par izdelkov imel 4 evre na mesec, če košarica teh petih, če za košarico teh parih izdelkov da 100 evrov na mesec, pa jaz mislim, da je to še kar visoka ocena. In 15 evrov pri računu za elektriko, ogrevanje, plin, drva, kot vi pravite. Nič o naftnih derivatih ni v zakonu. 150 evrov, če bo nižji DDV, to pomeni približno 15 evrov. 15 plus 4 je 19. A veste, koliko bo na drugi strani imel menedžer v banki? Zdaj bom uporabila najbolje plačanega menedžerja, lahko pa naredimo tudi na druge, pa direktor Darsa, pa direktor SDH, pa direktor Petrola, pa lahko še naštevam. Ta konkreten v NLB bo imel 1054-krat več. 1054-krat več kot človek s povprečno plačo - 20 tisoč 19 evrov. Zato je definitivno to zakon za bogate. spoštovane kolegice in kolegi. In lahko razlagate ljudem, kolikor hočete. Na eni strani 19 evrov, na drugi strani pa kup, 20 tisoč 19 evrov. E, zato je to zakon za bogate. Seveda bom zdajle, ko govorimo še o teh štirih evrih DDV, prebrala izjavo ministra za finance. Takole je rekel. Vašega ministra, gospoda Širclja. Citiram: zdaj, če pa govorimo seveda o ukrepih, o katerih smo govorili, jaz seveda mislim, da nekateri ukrepi, ki so v tem zakonu, ki je bil zdaj pred kratkim sprejet, ki reče omnibus zakon in tako naprej, od vseh ukrepov, bom zelo oseben, me najbolj moti znižanje DDV na nekatero hrano; od tega po mojem osebnem mnenju ne bo nobenega znižanja cen; ta ukrep ni socialno naravnan, zaradi tega, ker DDV ne loči med bogatimi in revnimi, ki kupujejo to hrano; to ni socialni davek in mislim, da tudi ne bo nobenega vpliva na cene, edini vpliv bo na trgovino, ki bo imela večje dobičke najbrž v končni fazi; in seveda tudi, če gledamo katerikoli mednarodne primerjave DDV in tako naprej in ocene in študije glede nižjih stopenj ne priporočajo, da se hrana obdavčuje po dveh različnih stopnjah, tudi zaradi administrativne zahtevnosti izvajanja tega zakona. Minister Šircelj na zaslišanju pred tem odborom za ministra. Lahko citiram tudi kolega, ki sedi z nami, to je gospod Franc Breznik: tudi sam, glejte, imam dvome v nižji DDV, kar se tiče hrane; nisem tega, bil sem velik kritik, moram priznati, tudi jaz sam, ker mislim, da če limone stanejo evro 40 ali pa evro 32, recimo, če bo cena, mislim, da tudi s tistimi minimalnimi plačami se to ne bo poznalo; je pa to, mislim, da izpada 350 milijonov na letnem nivoju, lahko me popravite; mislim, da bo eden izmed tukaj ni bila Slovenska demokratska stranka, ampak se pač prilagodiš koaliciji. Tako da to so izjave, jaz upam, da jih bodo ljudje večkrat slišali, kako pravzaprav od tega znižanja, ki ga tako propagirate, ljudje ne bodo imeli veliko. Jaz ne bom rekla nič, avstrijska izkušnja kaže, da je ocena ali pa realizacija v bistvu pol nižja, kot so ocenjevali, da bo učinka pri ljudeh.

Tako da zdaj še enkrat, če gremo naprej, na plačah, ki so bile omenjene, sem že povedala, tisti do 7 tisoč 500 evrov bodo od tega zakona imeli zaradi drugih ukrepov 19 evrov, najbolje plačan menedžer v Sloveniji bo imel od tega zakona 20 tisoč 19 - na mesec. To sem prej pozabila povedati, to govorim o mesečnem znesku, to ne govorim o letnem. Človek s povprečno plačo 19, ta najbolje plačan pa 20 tisoč 19, ker tudi on bo teh 19 evrov pri položnicah prihranil. Prodajalka od plače nič, učitelj razrednega pouka pri plači nič, bolničarke v domovih za starejše nič, zdravnik splošne medicine pri plači nič, inženir strojništva, inženir telekomunikacij nič, razvijalci programske opreme nič. Vam še to povem, kakšne plače imajo povprečno ti vaši razvojni inženirji, ki jih omenjate? Inženir ali inženirka strojništva 3 tisoč 523 evrov. Inženir telekomunikacij 3 tisoč 936 evrov. Programer računalniških aplikacij 3 tisoč 377 evrov, razvijalci programske opreme 3 tisoč 637 evrov. Bom še za dva direktorja povedala, lahko pa še tudi za druge izračunamo. Direktor NLB 63 tisoč 537 evrov. Danes, danes. To je mesečno, še enkrat, to ni letno, to je mesečno. Direktor Petrola 25 tisoč evrov mesečno. Te pa bodo imeli od tega zakona učinek, prvi, kot sem rekla, 20 tisoč 19, drugi pa 9 tisoč 519 evrov. Medicinska sestra nič, prodajalka nič, učitelj razrednega pouka nič, inženir strojništva nič in lahko naštevamo. 1 odstotek, 1 odstotek ljudi pri plačah zadenete s tem vašim zakonom. Zato je to zakon za bogate.

Dolgotrajna oskrba. Ja, 1 odstotek boste, bom rekla, kot pustili upokojencem v žepih. Zdaj pa poglejmo, kaj to pomeni. Tistemu s 500 evri to pomeni 5 evrov, tistemu s 1000 evri to pomeni 10 evrov, govorim na mesec, tistemu s 3 tisoč evri to pomeni 30 evrov. Ampak hkrati ne poveste, da se lahko zgodi, da bodo položnice za DSO, ki so se res znižale, lahko nazaj zvišane. ker ne bo denarja, da ostanejo položnice na nivojih, kot so danes. Ampak tam pa ne govorimo o 5, 10, 20 evrih na mesec, ampak govorimo o 200, 300, 500 in celo 700 evrih na mesec, toliko so položnice v DSO-jih nižje. In pokojninsko blagajno s tem zakonom brez dolgotrajne oskrbe, bom probala tako razložiti, osiromašite za 550 milijonov evrov. 550 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še to, kar vi pravite upokojencem daste, to je teh 70 milijonov z dolgotrajno oskrbo, ampak glej ga zlomka, na drugi strani to obesite na pokojninsko blagajno. Se pravi teh 70 milijonov, ki bodo na eni strani upokojenci po vaše jih privarčevali, jim jih boste na drugi strani iz pokojninske blagajne, se pravi iz drugega žepa, vzeli. To skupaj pomeni 620 evrov milijonov. A veste, koliko to pomeni na enega upokojenca? 950 evrov. 950 evrov. Se pravi, lahko bi upokojenci dobili za ta vaš znesek 13. pokojnino v višini vsak 950 evrov ali pa nekaj več kot 7 odstotkov, če bi šli po odstotkih. Ker vi ne poveste, od kje bo to zagotovljeno. A to pomeni, da bomo pokojnine znižali? A to to pomeni? Ne vem, od kje boste dobili 620 milijonov za pokojninsko blagajno. Od kje? Edino, kar se jaz spomnim z vaše strani, je ZUJF, ko ste pokojnine leta 2012 znižali. A to pomeni nov ZUJF, novo nižanje za upokojence? Po vseh bomo udarili. Zato, da bodo privarčevali, kot sem prej povedala, upokojenec s 1000 evri 10 evrov na mesec, mu boste na drugi strani vzeli 7 ali pa 8 odstotkov. Res je to taka, kako naj rečem, dobra matematika.

Zdaj, tudi pri s. p.-jih se hvalite, kaj vse bodo naredili, bodo dobili. Ja, ampak spet tisti z višjimi prihodki. S. p., kot vi rečete radi, mali s. p., če zasluži do 30 tisoč evrov, do 30 tisoč evrov, od tega vašega zakona ne bo imel absolutno in popolnoma nič. Absolutno in popolnoma nič. Tisti z 90 tisoč evri, zdaj pa izračunajte koliko je to na mesec, to več po moji oceni ni tako majhen s. p., tisti bo imel pa 12 tisoč evrov. Pa smo spet pri delitvi na tisti srednji razred in na bogate. In dejstvo je, da s tem zakonom dajete bogatim. Pa se lahko trudite pokazati, kakorkoli hočete, vsakič znova vam bomo povedali, kdo od tega zakona kaj ima. In jaz verjamem, da bomo tudi ljudem, tako kot smo jim znali za zadnji referendum, tudi ljudem povedati, zakaj ni dobro, da ta zakon stopi v veljavo - zato ker ne poveste, kaj sledi. Če bi vi danes imeli v državnem zboru proračun, ki bi izkazoval milijardo evrov plusa, se pravi presežka, brez problema sprejmete interventni zakon, brez problema sprejmete interventni zakon. Ampak na žalost ga ne, na žalost izkazuje 2 milijardi 300 primanjkljaja, brez tega interventnega zakona. Brez tega interventnega zakona, za katerega ne poveste, kako boste ta primanjkljaj pokrili. In tukaj bomo seveda tudi v volilni kampanji vztrajali, da na mizo daste vse, kaj sledi. Ker jaz se zelo dobro spomnim, zelo dobro se spomnim ukinitve davka na izplačane plače. Takrat je bilo to milijardo na letni ravni. Če danes preračunamo, to pomeni dve, danes približno dve milijardi oziroma mislim, da tam 1,8 milijarde evrov. In kaj je tej vaši akciji sledilo? Katastrofalen primanjkljaj. Katastrofalen primanjkljaj, ki ste ga reševali z ZUJF-om. In očitno greste po isti poti. In to ljudje morajo vedeti pred referendumom. Ne samo to, bodo dobili 4 evre za limone, kot je rekel kolega, 4 evre za limone, okej, ampak na drugi strani, na drugi strani jih bodo pa tako dobili po prstih, zato ker je ves ta denar treba nekje vzeti. Še enkrat vam povem, da že zdaj ste v proračunu znižali, nominalno znižali za 15 odstotkov denar za starševska nadomestila in otroške dodatke. 15 odstotkov. Mislim, jaz brez, še enkrat, brez tega, kar bo treba zaradi interventnega zakona narediti, 15 odstotkov, Jaz ne vem, ali bomo porodniške skrajšali čas, znižali na 80 procentov. In to na področju, ki vi pravite, da je vaša prva prioriteta, to je demografija. Ne, vi hop, cup 200 milijonov, gremo, znižajmo. Kako boste pred ljudmi to zagovarjali? Da ne govorim, da vam manjka na plačah v osnovnem šolstvu 10 odstotkov. Na plačah vam skupaj manjka skoraj 500 milijonov evrov, brez interventnega zakona. Ja, razumem, da želite javne uslužbence zmetati na cesto, to razumem, da je to vaš cilj, in to ste v številkah proračuna pokazali, v tistih kadrovskih številkah malo manj ste pokazali oziroma niste. Predsednik govori o 50 tisoč ljudi, ki jih je treba zmetati na cesto, tako da to je četrtina. Ampak to je slika, ki sledi ljudem, če bo ta zakon stopil v veljavo. Zato ja, mi bomo naredili vse, vse, da ta zakon ne stopi v veljavo. Obstajajo boljše rešitve, kot so te vaše, to smo tudi mi pokazali. Smo vložili Zakon o dohodnini, ki daje srednjemu razredu, pa ima na koncu manjši učinek finančni, kot ta. Ja, ne samo bogati, ne samo bogati. Oziroma bogati že danes po moje živijo dovolj dobro. Pa jaz nikomur ne zavidam plače, nimam problema, ampak da nekdo, ki prinese domov 63 tisoč evrov na mesec, mora prinesti še 20 tisoč evrov, to pa mislim, da ni Slovenija, v kateri si večina naših državljanov želi živeti. Tako da absolutno je to zakon, ki daje bogatim. Res je, ne vpeljuje v tem trenutku nobenega novega davka, nobenega novega davka. In res je tudi, da nikomur v tem trenutku ne jemlje. Ampak pazite, drugi korak, ta je pomemben in tega ne razkrijete. Če bi vi povedali, tu je interventni zakon, prinaša to, tukaj je pa, kakorkoli mu rečete, ZUJF, x, y, kakorkoli, tukaj je ta zakon, ki pa pove kako bomo to luknjo pokrili. Začeli ste že v proračunu. Še enkrat, očitno niti za porodniška nadomestila ne boste zagotovili toliko, kot je treba. Številke si poglejte. Lahko grem jaz dol iskat, če državni sekretar ne najde. Nominalno znižujete denar, nominalno. A veste, kaj to razume, kaj to pomeni? Namesto, da bi s svojo, kot pravite, s svojim upanjem, ki ste ga prinesli v to državo, s svojo politiko demografsko bi mogli se to dvigniti za vsaj 10 procentov, ne, vi to znižujete. Znižujete. Starševska nadomestila in otroške dodatke znižujete nominalno glede na leto 2026 in celo 2025 in naprej seveda. Znižujete. Ne razumem, kako lahko, bom rekla take napake, ker jaz zaenkrat mislim, da je to napaka, seveda v proračunu sploh upoštevate. Tako da ja, absolutno proti temu zakonu za bogate.

Z datumom, kako naj rečem, nimamo večjega problema. Zelo aktivno se bomo v to kampanjo vključili in skušali ljudem razložiti, zakaj ta zakon ni razvojen, je daleč od razvojnega in zakaj je to zakon za bogate. In jaz verjamem, da bomo pri tem uspešni. Pozivam pa vse seveda, da dajmo z argumenti, ker do danes v teh, od maja do zdaj, koliko je to, dobre tri mesece, ni še nihče rekel, da podatki o plačah, ki jih navajamo, ne držijo. Se pravi, da bodo res samo bogati imeli od tega nekaj. Tako da ja, škoda pravzaprav, da se sploh moramo danes pogovarjati o tem. Štiri mesece vlade, pa bomo imeli že dva zakonodajna referenduma. Edina dobra stran je, da seveda pri zakonodajnem referendumu ne morete imeti te telovadbe, da boste upoštevali samo tiste, ki glasujejo tako, kot vi želite. Pri zakonodajnem pač je dejstvo. In to je v bistvu edini pomemben referendum bil v nedeljo, ker vi s tistim, kar niste zadovoljni, pač obrnete. Preferenčni glas, kjer je bil rezultat, mislim, da 70 za pa 30 proti, SDS gladko glasuje proti, brez problema, čeprav je treba poslušati ljudi, pa dati jim nek pomen. Tako da tukaj gre za zakonodajni referendum. Zato je res zelo, zelo pomembno, da na ta volilni dan ali pa referendumski dan na volitve spravimo čim več ljudi. V naši stranki nikoli ne polemiziramo z rezultatom, tudi če nam ni všeč, ampak tukaj bo škoda za ljudi in državo tako gromozanska, če ta zakon stopi v veljavo. Pa še enkrat, ne samo s tem zakonom, s tistim kar sledi. In tega ne daste na mizo. Prav bi bilo, da v referendumski kampanji ljudem poveste, kaj sledi. Če ta zakon sprejmete, sledi to pa to pa to, to bi bilo treba v referendumski kampanji povedati. Tako da jaz že danes pozivam vse ljudi, da 6. decembra pridejo na referendum in seveda glasujejo proti zakonu za bogate, ker ne prinaša boljše in lepše prihodnosti za veliko, za 99 odstotkov ljudi v Sloveniji. Samo za 1 odstotek, bo življenje še nekoliko lažje.

Hvala.

Naslednji se je k besedi prijavil predstavnik predlagatelja, kolega Aleksander Gungl.

Izvoli.

Hvala za besedo. Ne glede na prvo razpravo vidim, da bo danes razprava o vsebini, ne pa o datumu referenduma. Tako da bi se tudi jaz potem malo dotaknil te vsebine. Bi pa mogoče samo, ker je bilo zdaj spet slišanje in strašenje vseh, da je to zakon za bogate.

Naj povem samo, ko smo bili na otvoritvi celjskega sejma, obrtnega, letos v Celju, tam se je zbralo celotno gospodarstvo Slovenije in župan Celja je tam napovedal, da bo sedaj njihov prvi korak in pa največja zaveza, da pridobijo razvojnike in pa visoko kvalificiran kader, saj si želijo v Celju, da se njihovo gospodarstvo, ki se zelo dobro in mislim, da hitreje kot kjerkoli drugje v Sloveniji, razvija in se gradijo industrijske cone, si želijo, da bi ta delovna mesta, ki jih razvijajo, prinašala višjo dodano vrednost.

In da ne bi bili samo podizvajalci in pa ljudje, ki bi tam delali za minimalno plačo, ampak si želijo napredka in pa seveda višje dodane vrednosti in pa močnejšega gospodarstva za celotno Slovenijo. In zato je bila prioriteta župana, da bo pridobival visoko kvalificirane kadre, za katere pa je prav ta zakon tudi posebej še namenjen. In to ni zakon za bogate. In ti visoko kvalificirani kadri, potem omogočijo vrednost izdelkov z višjo dodano vrednostjo in tudi posledično plače višje vsem zaposlenim ne samo direktorjem, ampak vsem zaposlenim. Ker, če zaposleni delajo, bi rekel, polizdelke in pa neke izdelke z nižjo dodano vrednostjo, potem seveda si ne morejo izplačati višjih plač kot minimalne. Če je ta razvoj hitrejši, močnejši, konkurira Evropi in svetu, potem bodo lahko tudi zaposleni imeli tam višje plače, ampak seveda tega v opoziciji očitno ne razumejo.

Ampak glede na to, da je bilo navedenih kar nekaj, bi rekel, strašenja, bom tudi sam preletel nekaj točk tega interventnega zakona. Začel bi z znižanjem splošne stopnje dohodnine in dodajanja premoženja v najem na 15 procentov ter posebej za stanovanja v dolgoročni najem za mlade do 30. leta, posebej za mlade ter mlade družine na 5 procentov - ukrep velja od 1. 1. 2026.

Za mlade družine znižana stopnja znaša 5 procentov in omogoča zgolj pod pogojem, da se stanovanjska nepremičnina oddaja rezidentu, ki vzdržuje vsaj enega otroka dopolnjenega 18. leta starosti ter s tem otrokom v tej nepremičnini dejansko biva ter prijavlja stalno prebivališče. Se pravi, da je namenjeno res za mlade družine.

Razvojna kapica. Slovenija je po kazalniku najvišje mejne davčne stopnje država z najvišjo obdavčitvijo v najvišjem razredu OECD. Kljub temu, da je davčni priliv zaradi tako visoke zadnje stopnje, zaradi majhnega deleža prebivalstva, ki ga doseže, omejena in to investitorjem pošilja negativen signal ter signal ter tudi dejansko otežuje zaposlovanje izjemno visoko kvalificiranega kadra. Rešitev je nujna, saj za dolgoročni razvoj slovenskega gospodarstva ter privabljanja panog z visoko kvalificirano delovno silo, razen če si želimo, da bomo imeli v Sloveniji večino ljudi na minimalni plači.

Ureditev sistema tako imenovanih normiranih podjetnikov. Ukinitev omejitve za ponoven vstop normirancev za tiste, ki so zaprli svoj normiran espe, tako kot je veljalo pred ureditvijo, bo davčna stopnja 20 procentov za vse zavezance.

Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, popoldanski espe, dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci, te osebe so namreč praviloma že vključene v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo na podlagi delovnega razmerja, iz katerega že plačujejo 1 procent prispevka. Poleg tega 1 procent prispevka že iz njihove bruto plače prispeva delodajalec. Se pravi, sedaj še 1 procent, se pravi, da so ti ljudje plačevali 3 procente, kar ni pravično do vseh ostalih. Z izpodbijano ureditvijo pa mora plačati še dodatni prispevek iz naslova postranske dejavnosti, čeprav se njihov zavarovalni položaj s tem nič ne spremeni.

Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Posebej problematično je, da se breme financiranja sistema nalaga skupini, ki praviloma nima več možnosti ustvarjati dodatnega dohodka z delom in je zaradi starosti ter pogosto omejenih dohodkov posebej ranljivem položaju. To ureditev izpodbija tudi Ustavno sodišče. Bomo izpodbijali pred Ustavnim sodiščem.

Potem možnost prejemanje polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti. Uvaja se možnost dvojnega statusa upokojencev. Posameznik z izpolnjenimi pogoji za uveljavljanje starostne pokojnine tudi ob nadaljevanju delovne aktivnosti prejema polno pokojnino ne glede na obseg nadaljnje zaposlitve oziroma opravljanja dejavnosti. Izpolnjena morata biti oba pogoja, 40 let delovne dobe ter 60 let starosti. Dosedanjim prejemnikom dela pokojnine začne Zpiz po uradni dolžnosti izplačevati polno pokojnino s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona. Odpravnina po upokojitvi ostane kot je v veljavi, dve povprečni plači, se pravi, se nič ne znižuje.

Zakon o zdravstveni dejavnosti, odpravlja se omejitve razpolaganja koncesionarjev z dobičkom. Odpravlja pogoj, dvoletni, iz delovnih izkušenj v specializaciji strokovni izpit odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Odpravljajo se omejitve sodelovanja javnih zdravstvenih zavodov z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi in zunanjimi zdravstvenimi delavci, sodelavci omogočajo vse oblike sodelovanja tudi s pogodbo s samostojnimi podjetniki, kar je bilo v lanskem letu spremenjeno kar nekajkrat in tisti, ki smo takrat še bili na položajih, javnih zdravstvenih zavodov oziroma socialnih zavodov, smo imeli velike težave, saj več nismo vedeli, kako sploh še obdržati zdravnike iz javnega sektorja v javnem sektorju, saj so se te pogodbe morale spreminjati nenehno. Na koncu smo pristali na podjemnih pogodbah, ki so bile najdražje za delo, za izvajalce, za tiste, ki so to izvajali, so največ davka plačali, najmanj jim je ostalo in tudi za tiste, ki smo potrebovali zdravnike, smo plačali največ in seveda to prenašali potem v stroške svojcem, ki so plačevali visoke položnice in dobiček je edino imela država, vsi ostali so to bili prikrajšani.

Potem, začasna ne uporaba novega Zakona o gostinstvu. Združenje sobodajalcev opozarja, uveljavitev novele je z začetkom letošnjega leta namreč namesto napovedanega reda prinesla zgolj normativni kaos, saj je poleg splošnih določb in kršenja krovne evropske regulacije, zakon razveljavi doslej veljavne pravilnike. Ministrstvo pa ni bilo takrat še sposobno pripraviti novih, Vlada pa tudi ne ostalih podzakonskih aktov, kar zadržuje izvajanje in izvajalce za talce, zadolži in ponudnike zasebnih nastanitev, tako kot tudi lokalne skupnosti, nadzorne organe in tudi Ajpes kot registrski organ. Danes še ni znano, koliko dni bodo sobodajalci sploh lahko obratovali v prihodnjem letu. Kako potem se naj ljudje pripravijo in kako naj investirajo?

Predlagam, da veljavna odškodninska obveznost delodajalca glede registriranih zahtevkov ZZZS v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni delo..., se velja le, če delodajalec krši predpise s področja varnosti in zdravja pri delu naklepno ali iz hude malomarnosti. Odgovornost delodajalcev za povrnitev škode se omeji na 20-kratnik nižje pokojninske osnove, če je škodni dogodek posledica hude malomarnosti, če gre za namenoma povzročeno škodo, pa odgovornost delodajalca ni omejena. Se pravi, tukaj tudi je bilo visoko tveganje za delodajalce, saj nikoli niso vedeli, kakšna bo potem zahtevana odškodnina za tudi tiste napake, ki so jih delavci lahko zakrivili sami.

Kljub vsem tem obremenitvam, ki so jih delodajalci doživeli v lanskem letu, pa ne samo delodajalci, tudi vsi državljani Republike Slovenije, je padec na lestvici konkurenčnosti 13. Slovenija je v zadnjih petih letih na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD izgubila 11 mest in zdrsnila najnižje v zadnjih desetih letih, to je na 46. mesto med 69 državami. In potem pri vsem tem delu prejšnje vlade z nenehnimi obdavčitvami, obremenitvami, potem pričakovati, da bo gospodarstvo delalo dobro, da bodo ljudje imeli več v žepu, mislim, da je edino smiselno, da se začne razbremenjevati gospodarstvo in pa tudi ljudi, tako kot delajo podobno tudi ostale države, saj če hočemo preživeti na globalnem trgu in ostati konkurenčni, potem je ta zakon nujen in to ni zakon za bogate, ampak je to zakon za Slovenijo, za slovensko gospodarstvo in za slovenske delojemalce. Hvala.

Replika, gospa Bratušek, izvolite.

Ja, očitno me je kolega malo slabo poslušal, bom ponovila. Zdaj to, sicer s tem na koncu se strinjam, to je zakon za delodajalce in za gospodarstvo, to se pa res strinjam, ja, tako da to je pa dejstvo.

Še enkrat vam preberem, inženir strojništva ima povprečno plačo 3523 evrov, ta zakon ga ne tangira, inženir telekomunikacij povprečno 3936 evrov, se ga niti slučajno ne dotakne, programer računalniških aplikacij 3377 evrov, to je daleč pod 7500 evri, razvijalci programske opreme 3637 evrov. To je daleč od 3, od 7500 evrov, kot navajat v zakonu in od katere, še enkrat, bodo imeli res samo tisti, ki jim piše 7 tisoč 500 evrov na plačilni listi pod bruto, tako da jaz vse ljudi pozivam, da naj si pogledajo svojo zadnjo plačilno listo, pa jim bo hitro jasno, kdo govori resnico oziroma kdo bo od tega zakona imel ne največji, sploh kakršenkoli učinek. Še enkrat, direktor Nlb 63537, to pa je krepko čez 7500 in ta pa bo imel učinek tega zakona.

Lahko še desetkrat preberem te in še stokrat jih bom v volilni kampanji oziroma v referendumski kampanji prebrala, ker želite ljudi peljati žejne čez vodo, na, verjamem, res verjamem, da vam to ne bo uspelo. To so uradni podatki, 1 odstotek, 1 odstotek ljudi, to je 10000 ljudi v Sloveniji, zadane ta vaš zakon.