Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 18. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Nihče se še zaenkrat ni opravičil oziroma zadržal oziroma poslal nadomestnega člana.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci in poslanke Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo ... / pogovor v dvorani/ Predlagam, da gremo na 2. točko, zaradi tega ker še ni pravih predstavnikov tukaj, če se strinjate. Prav. 2. točka pa je Zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo v Luksemburgu, 29. 10. 2026.

In prosim državnega sekretarja Marka Dvornika na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani prisotni, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je izhodišče Republike Slovenije za zasedanje Sveta Evropske unije za energijo, ki bo potekalo 29. oktobra v Luksemburgu. Med zakonodajnimi aktivnostmi bodo ministri opravili politično razpravo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe EU v zvezi s pripravo računov za električno energijo v Uniji, odpornih na prihodnost z zmanjšanjem sistemskih stroškov in spodbujanjem elektrifikacije in digitalizacije. Predlog spreminja uredbo o notranjem trgu električne energije z namenom dolgoročne stabilizacije in zmanjšanja stroškov na računih za električno energijo v celotni Evropski uniji. Glavni ukrepi se nanašajo na omrežnine, pametna elektro energetska omrežja, pametne merilne sisteme, davke ter priključevanje na omrežje. Na področju davkov se denimo predlaga države, da države članice zagotovijo, da električna energija ni obdavčena višje kot zemeljski plin. Republika Slovenija podpira predlagane spremembe omenjene uredbe, skupaj z veliko večino držav članic pa nasprotuje, da bi se področje davkov urejalo v tej uredbi, saj meni, da je pravna podlaga, po kateri se sprejema, neskladna z zahtevami glede pravne podlage in postopka odločanja, ki sta določena za davčna vprašanja, čeravno se vsebinsko s predlogom strinja. Ob tem je treba seveda dodati, da je določanje metodologije in višina omrežnine v pristojnosti Agencije za energijo.

Ministri bodo nato v okviru nezakonodajnih aktivnosti najprej izmenjali mnenja o pripravljenosti za zimo in dolgoročnem zagotavljanju varne oskrbe z energijo. Republika Slovenija za zdaj nima večjih težav pri dobavi energentov, največji izziv pa ostajajo visoke cene. Slovenija podpira nadaljnje diplomatske napore za ponovno odprtje Hormuške ožine in izpostavlja, da lahko le z usklajenim pristopom v EU učinkovito omejimo posledice morebitnih resnejših motenj v oskrbi, okrepimo zanesljivost oskrbe ter zmanjšamo izpostavljenost prihodnjim geopolitičnim in cenovnim pretresom. Slovenija zato podpira nadaljnjo dizefikacijo virov in dobavnih poti oskrbe. Ob tem je treba vzdrževati dobre odnose s partnerskimi državami. Ob kratkoročnih ukrepih za blaženje visokih cen je pomembno hkrati vlagati tudi v dolgoročne strukturne rešitve, katerih cilj je znižanje odvisnosti od uvoženih goriv. Tehnološko nevtralni prehod na čiste domače vire energije, podkrepljen z ukrepi energetske učinkovitosti in elektrifikacije mora pri tem ostati ključno vodilo za nadaljnje dolgoročne ukrepe.

Ministri bodo nato nadaljevali razpravo o podnebno-energetskem okviru po letu 2030, pri čemer naj bi se osredotočili predvsem na potrebne sektorske in podrobnejše cilje, medtem ko naj ne bi bilo razprave o krovnih ciljih. Republika Slovenija poudarja pomen jasnih ciljev, politik in ukrepov na energetskem področju tudi po letu 2030, pri čemer je treba zagotoviti enostaven in pregleden sistem ciljev. Do zaključka priprave vladnega gradiva je bila pod točko razno znana le informacija komisije, pri kateri bo komisar J¸rgensen predstavil zadnje stanje na področju poenostavljanja predpisov ter njihovega izvajanja na področju energetike in stanovanjskih zadev. V okviru ministrskega kosila bodo ministri opravili tudi razpravo o pospeđitvi investicij, potrebnih za energetski prehod.

Tako, to je na kratko. Se veselim vaših vprašanj.

vala državnemu sekretarju.

Odpiram razpravo k 2. točki. Izvoli, kolega.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Dobro jutro vsem predstavnikom vlade, vlade in tudi kolegom in kolegicam.

Mogoče čisto za začetek bi, danes je en tak zanimiv dan, 23. oktober. In če se malo vrnemo v zgodovino, bi izpostavil tri datume, tri datume na ta dan so se zgodile. Danes praznujemo 70 let od začetka madžarske vstaje, ker zame se zdi to zelo pomembno. To je prva nekako taka, tak dogodek, upor pri proti komunistični diktaturi in sovjetski nadvladi naši sosednji državi. Druga zadeva je 23. oktober 1954. leta, to je 72 let od podpisa pariških sporazumov. Vsi vemo, da je nekako tu koniteta spremembe Bruseljske pogodbe, predvsem je pa to nekako tudi postavil temelje, da so nekako vključitve zahodna, zahodne, se opravičujem, zahodne Nemčije in Italije v skupno obrambno sodelovanje. In nenazadnje mogoče ena taka zanimivost, ki bo tudi moje kolege zelo zainteresiralo, leta 23. oktobra 2000, to je 26 let, je Evropski parlament in Svet sta sprejela direktivo 2060ES. To je temelj skupnega evropskega okvira za varovanje rek, jezer, podzemnih in obalnih voda. Čisto, čisto mogoče, da si znamo predstavljati ta okvir. Meni se zdi, da je treba te zadeve tudi upoštevati in jih tudi oznanjati, ker Evropska unija se je gradila postopoma in na postopnih dosežkih in tu je te dosežke je treba opomniti tudi državljanke in državljane Republike Slovenije, da nekako ne jemljemo Evropsko unijo kot samoumevno.

Zdaj pa, če se vrnem k sami točki razprave, v bistvu Svet EU za promet, telekomunikacije in energijo. Zdaj, pri mojem vedenju moramo pri energetiki povezati nekako tri cilje: zanesljivo oskrbo po mojem, dostopno ceno in dolgoročno zmanjševanje emisij. In tudi nekako samooskrbnost za gospodinjstva, gospodarstvo je pa pomemben skupni rezultat nekako vseh, vseh treh. Zdaj, tukaj bi se zahvalil državnemu sekretarju, da nam je na kratko in zelo jasno predstavil stališče Slovenije. Bi pa mogoče tukaj poudaril, da bo pri nekaterih ciljih do leta 2030 treba narediti še veliko. Predvsem zagovarjam tehnološko odprt in strokovno premišljen pristop. Slovenija mora upoštevati svojo energetsko sestavo, ne. Tukaj je zelo pomembna vloga jedrske energije sedaj, ki jo imamo in morebitne, ki jo bomo imeli tudi v prihodnosti. Moramo tukaj vkomponirati, pazljivo vkomponirati tudi obnovljive vire. Vemo, da tu v sedanjem pomenu besede je lahko dobrobit, ampak tudi velika skrb. In v naslednji točki bi pa nekako kar nekaj časa o pozornosti posvetil. Predvsem če imamo obnovljive vire, je treba imeti tudi hranilnike, hranilnike energije in tukaj se ogromno dogaja tudi na razvoju. Predvsem bi tukaj mogoče opozoril tudi na vodikove hranilnike, ki so v nastajanju in jih nekatere države so začele tudi vključevati v svoj sestav in predvsem, kar tudi že dodeljujemo, povezav s sosednjimi državami. Zdaj, za moje mišljenje, za vsak nov cilj potrebujemo tudi oceno potrebnih naložb in vpliva, vpliva na cene. Tako da tudi tukaj v to smer gre moja razprava. Se bom, se bom pa še enkrat na tem mestu zahvalil državnemu sekretarju zelo za jasno in kratko predstavitev.

Hvala.

Hvala, kolega Černigoj.

K besedi se je prijavil kolega Lah.

Ja, hvala lepa za besedo.

Če se dejansko vrnemo na stališča, o katerih se danes pogovarjamo, o tem, kar je tudi gospod državni sekretar predstavil, bi vprašal mogoče, glede na to, da so v tej uredbi mišljene spremembe obračunavanja omrežnine, me zanima, v katero smer bodo šle te spremembe. V Sloveniji smo že uvedli nov sistem obračunavanja omrežnine, ne, pred časom, še nedolgo tega; me zanima, kako je potem s tem, ne, mislim, da je v pravi smeri. In če so te spremembe usmerjene tudi v, torej predvsem v pametnem, pri pametnih omrežjih vidim predvsem potrebo po prožnosti, se pravi flexibility, ki lahko zelo razbremeni omrežje in tudi na nek način glede vlaganj torej pozitivno deluje na vlaganje v omrežja v razmerju klasična vlaganja v klasično omrežje in pa pametno izrabo prožnosti. To me zanima.

Potem pa me zanima tudi ali bo tudi kaj govora o tej zimi in pač preprečevanju eventualne draginje energentov, torej ne samo električne energije, predvsem zemeljski plin. Vemo, da v Sloveniji sta dva dobavitelja že podražila zemeljski plin za 10 odstotkov, tako da kljub zagotovilom dobaviteljem, da energenti so na razpolago, je vseeno po mojem, potrebno bo izvajati določene ukrepe, da ne bomo spet priča divjanju cene energentov.

Hvala.

Hvala kolega Lah.

Želi še kdo od poslank in poslancev? (Ne.) Lahko prosim državnega sekretarja za odgovore?

Ja, hvala za vprašanje.

Pri omrežnini smo mi že precej blizu tega, kar se zdaj predlaga. Gre za to, da se obračunava tudi po novem ali pa predvsem moč, ne samo poraba. Zdaj, celotna Evropa ni bila še na tem sistemu, mi smo že, tako da za naše, predvsem končne uporabnike, fizične osebe, drastičnih sprememb ne bo, gre pa za poenotenje te politike na evropski ravni. Imate prav, ko govorite o pametnih omrežjih, sistem gre v to smer, se pravi, ni več tiste klasične števca porabe in tukaj se zgodba konča. In omrežnina predvsem cilja na upravitelje omrežij, da se potrudijo v to smer, da imajo pametna omrežja, da skrbijo za generatorje, transformatorje, torej da celotno omrežje v resnici deluje optimizirano, da vsi skrbimo za to, da je ta moč, ki je na voljo, učinkovito uporabljena skozi čas.

Kar ste govorili o zimi, tukaj je tudi nekaj govora o zemeljskem plinu. Se pravi, sama dobava zemeljskega plina v Evropi poteka na tak način, da mi polnimo skladišča. Imamo nekaj neposredne dobave, nekaj pa tudi iz skladišč. In zdaj, prišlo je do tako imenovanega negativnega spreada tekom tega leta, kar pomeni, da se je to polnjenje izvajalo počasneje, kot bi se recimo po nekih normalnih tržnih razmerah. Namreč pričakovalo se je končanje krize in zmanjšanje cen v zimskem obdobju in dopolnitve polnjenja pozimi. To pričakovanje se je izkazalo za napačno. Poleti je bilo, so bila skladišča premalo napolnjena in sedaj proti koncu leta se hiti s tem. In ravno zaradi tega, da bi omilili pritisk na globalne cene plina v EU, je Evropska unija zmanjšala zahteve za napolnjenost teh skladišč na 90 odstotkov. Se pravi, to je nek ukrep, ki bo omilil pritisk na ceno, ampak seveda ne moremo pa reči, da cene ne bodo šle gor. Na eni strani vemo, da govorimo o zanesljivosti dobave, ta je zagotovljena, druga je pa še vprašanje cene. In tukaj se pač ta ukrep dela v to smer, da bi pripomogel, ne bo pa zaustavil dviga.

Hvala.

Hvala.

Vidim, da ni želje po nadaljnji razpravi.

Pred glasovanjem sporočam samo to še, da v imenu Poslanske skupine Resni.ca je danes z nami Nedeljko Todorović.

Na glasovanje tako dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, ki bo v Luksemburgu 29. 10. 2026.

In začenjam glasovanje. Ne deluje? Prekinjam. Lahko preverite delovanje? Okej, začenjam še enkrat glasovanje.

Glasovanje poteka. Navzočih je deset članic in članov odbora, za je glasovalo sedem, proti ni bil nihče.

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

Sedaj prehajamo nazaj na 1. točko dnevnega reda, in sicer Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo v Luksemburgu, 26. in 27. 10.

Gradivo k 1. in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od vlade 22. 10. in prosim gospo Mojco Erjavec, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Izvolite.

Ja, dober dan, spoštovani, spoštovana predsedujoča, vsi prisotni poslanci in drugi. Se opravičujemo za majhno zamudo. Jutranji promet in prosim za razumevanje. Predstavila bom pa torej naše točke na zasedanju sveta AGRIFISH kmetijskih in ribiških ministrov, torej ministrov, odgovornih za kmetijsko in ribiško in povezane politike.

Torej zasedanje bo 26. in 27. oktobra. Točke, predstavila bom točki 2 in 3 skupaj, to so ribolovne možnosti za 2027 za Baltik in priprave na zasedanje ICCAT, to so ribiške točke. In tako kot vsako leto ob tem času bo svet poskušal doseči politični dogovor o ribolovnih možnostih za prihodnje leto za Baltik in opravil bo tudi izmenjavo mnenj v luči priprav na redno zasedanje mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna, to zasedanje bo v sredini novembra v Španiji. Zdaj, ti dve vsebini sta ribiški in ne zadevata neposredno slovenskih ribičev, ki pa delujejo v severnem Jadranu. Pri tem pa lahko upravljavski ukrepi, ki bi bili ali ki bodo sprejeti v okviru te regionalne ribiške organizacije, lahko predstavljajo določene obveznosti za Slovenijo na področjih notranje trgovine, uvoza, izvoza in ponovnega izvoza. Zato Slovenija meni, da je v povezavi s tem ustrezno, da se upravljavske ukrepe, ki jih EU zagovarja v okviru te mednarodne komisije, predhodno uskladi znotraj EU. Zdaj, mi bomo tu seveda sodelovali in zastopali interese slovenskega ribištva, je pa to zasedanje v sredini novembra, tako da dogovora znotraj EU o tem še ni. Bomo pa pri tem seveda aktivni.

Potem točka 4 pa je SKP po letu 2027. Tukaj si bo predsedstvo prizadevalo doseči dogovor med državami članicami za skupno stališče Sveta EU, tako imenovani delni splošni pristop glede prihodnje skupne kmetijske politike po letu 2027. In to je tudi za nas seveda zelo pomembno. Države članice so dogovor o predlogu za revizijo skupne ureditve trgov, to je tudi zelo povezano z SKP uredbo, torej to so države že dosegle na zasedanju posebnega odbora za kmetijstvo ta teden, 19. oktobra. Na zasedanju pa se bo obravnaval le predlog o izvajanju podpore v okviru SKP. Zdaj, ta predlog je svež in nov, je predsedstvo posredovalo in smo ga prejeli ta teden, v sredo. To je kompromis, ki je državam ponudil več prožnosti in v podrobnosti ga še preučujemo, ampak smo že videli, da nam daje več možnosti za uveljavljanje tistih interesov, ki bi si jih želeli, tako da za nas je ta predlog trenutno dober. Lahko rečemo torej, da gredo predlagane rešitve v smeri večje prožnosti za države članice, za kar se je vseskozi zavzemala tudi Slovenija. Neka vprašanja so še odprta. Bistvena odprta vprašanja torej zadevajo obvezno uporabo definicije aktivnega kmeta, ki pa je prožna, torej si jo države lahko v veliki meri določajo same, kar je pomembno tudi za Slovenijo. Potem obseg vezane podpore, pri čemer pa so vse rešitve povezane seveda tudi s krovnimi pogajanji za prihodnjo finančno perspektivo 2028-2034. Povezano je tudi z obveznostjo in višino neposrednih plačil na površino. Potem pravila regresije in kapice, tu se tudi še nekaj pogovarjajo ministri, ampak mislim, da lahko vsaj se še pogovarjamo in ne nasprotujemo trenutni verziji. Tako da Slovenija to večjo prožnost držav članic pri izvajanju skupne kmetijske politike podpira. In glede na ta nedavni predlog lahko dogovor podpremo, v kolikor ne bo večjih neustreznih sprememb, ki bi šle v nasprotju s tem, kar smo ves čas zagovarjali. Bom pa seveda z veseljem odgovorila potem tudi na podrobna vprašanja o vsebini in razložila tudi več o tem, o teh točkah, ki sem jih že nakazala.

Točka 5 bo mednarodna trgovina s kmetijskimi proizvodi. Tukaj bo poročala komisija, države bodo izmenjale mnenja, torej gre za seznanitev o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. To je redna točka, ki je sicer v pristojnosti ministrov za zunanjo trgovino, ampak se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri. Tokrat se bodo v razpravi osredotočili na boljše izkoriščanje mreže trgovinskih sporazumov v EU za ustvarjanje novih izvoznih priložnosti za agroživilski sektor, ob zagotavljanju seveda enakih konkurenčnih pogojev in zaščite evropskega kmetijstva, pri čemer se Slovenija vseskozi zavzema za uravnotežen pristop k mednarodni trgovini, ki združuje na eni strani odprtost trgov, hkrati pa učinkovito zaščito kmetov, zlasti v občutljivih sektorjih. Tukaj opozarjamo na pomen odpravljanja necarinskih ovir in doslednega spoštovanja standardov EU, pa tudi učinkovitega nadzora nad uvozom in zaščite geografskih označb.

Pod točko 6 in 7 poročilo o izvajanju in poenostavitvah; v sklopu informativnih točk bo komisija predstavila letno poročilo o poenostavitvah, izvajanju in uveljavljanju zakonodaje tako s področja kmetijstva kot tudi ribištva.

Toliko za začetek, z veseljem sem na voljo za vprašanja.