Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam nujno sejo Odbora za finance.

Obvestila o zadržanih nimam, imam pa za enkrat dvoje pooblastil. In sicer kolegica oziroma poslanka Mojca Žnidarič nadomešča poslanko Eleno Zavadlav Ušaj, poslanka doktor Asta Vrečko pa zamenjuje oziroma nadomešča poslanca Vladimirja Šego. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Dne, 19. 10. 2026, ste prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda z 2. in 3. točko na podlagi 154. člena Poslovnika, ki ureja zadeve EU. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedenima širitvama.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, in sicer Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028, EPA 311/10.

Odbor bo predlog proračuna za leto 2028 obravnaval na podlagi 158. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do vloženih amandmajev in sprejme svoje amandmaje ter pripravi poročilo, ki ga pošlje predsedniku Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Državni svet, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Sodni svet. Poleg proračunskih dokumentov ste kot dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda prejeli vložene amandmaje kvalificiranih predlagateljev, mnenja zainteresiranih delovnih teles. Prejeli pa ste tudi mnenje Sodnega sveta, opredelitev Vlade do amandmajev, poziv Univerze v Ljubljani in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje.

Predlagam, da predstavnica Vlade oziroma Ministrstva za finance, državna sekretarka magistra Kristina Šteblaj poda uvodno predstavitev k proračunskemu predlogu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni. Spoštovane poslanke, poslanci, gostje, predsednik Fiskalnega sveta in ostali.

Predlog državnega proračuna za leto 2028 s spremljajočimi proračunskimi dokumenti odraža zaveze iz koalicijske pogodbe za mandat 2026-2030. Tudi v letu 2028 ostajajo v ospredju ukrepi, namenjeni razvoju in blaginji Slovenije, pospešitvi gospodarske rasti, boju proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizaciji, debirokratizaciji ter krepitvi varnosti in obrambe. Bistvo zavez iz koalicijske pogodbe je tudi usmerjanje aktivnosti v zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, spoštovanje fiskalnih pravil Evropske unije, postopno zniževanje javnega dolga in učinkovito podporo črpanju evropskih sredstev. Vlada je pri pripravi proračunskih dokumentov upoštevala jesensko gospodarsko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki kaže, da je slovensko gospodarstvo v letu 2026 v dobrem položaju in tudi gospodarska rast je še za leto 2028 načrtovana v višini 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Vse to je posledica zlasti izvoznega okrevanja, investicij in tudi domače potrošnje. V prihodnjem obdobju se napoveduje nadaljnja rast investicij, nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah, s pospešenim črpanjem sredstev iz večletnega finančnega okvira EU za obstoječe obdobje, torej 2021-2027, s financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter vlaganje v obrambo in zaščito. Pri pripravi proračunov smo upoštevali tudi ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov. Na nekaterih področjih smo prilagodili dinamiko izvajanja investicij, če se te niso izvajale skladno s prvotno predvideno dinamiko. Hkrati smo pri posameznih zakonskih obveznostih preverili možnosti za zmanjšanje njihovega finančnega učinka, kar pomeni, da je skupni cilj vseh teh ukrepov enak in to je zagotoviti vzdržen proračun ter uskladiti rast odhodkov z dejanskimi potrebami in finančnimi zmožnostmi države.

V predlogu proračuna za leto 2028 je, so prihodki predvideni v obsegu 17,7 milijarde evrov, kar je približno 644 milijonov evrov več od ocenjenih prihodkov za leto 2027. Največje spremembe se pričakujejo glede davčnih prihodkov, tukaj je predvidena približno milijarda več prihodkov glede na leto 2027. Pri nedavčnih prihodkih je tudi malenkostno povečanje, za približno 16 milijonov. Nižji pa bodo prihodki iz naslova prejetih sredstev EU za približno 160 milijonov zaradi iztekajoče se obstoječe finančne perspektive in tudi kapitalski prihodki, ki so vezani na prodajo osnovnih sredstev; to je vse v primerjavi z letom 2027. Ob tem je treba izrecno poudariti, da zvišanje prihodkov, podobno kot v letu 2027 tudi v letu 2028 ni posledica novih ali višjih davčnih obremenitev prebivalstva oziroma gospodarstva, temveč posledica gospodarske rasti. V letu 2028 so odhodki predvideni v višini 19,4 milijarde evrov, to je približno primerljivo v obsegu odhodkov v predlogu proračuna za leto 2027. Zagotavlja se financiranje mednarodno prevzetih obveznosti Republike Slovenije, pa tudi vlaganja, kot že rečeno, v promet in prometno infrastrukturo, v pokojninsko varstvo in druge pomembne politike družbenega življenja. Proračunski primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2028 ocenjen na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2028 je zadolževanje načrtovano v obsegu 5,87 milijarde evrov oziroma 575 milijonov evrov manj, kot je načrtovano za leto 2027. V prihodnje se aktivnosti na tem področju usmerjajo v znižanje proračunskega primanjkljaja in tudi v zniževanje dolga sektorja država v razmerju do bruto domačega proizvoda, in sicer za najmanj pol odstotne točke bruto domačega proizvoda letno, Predvidoma naj bi javni dolg konec leta 2029 znašal nekje 63,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Sicer je Slovenija že danes manj zadolžena od povprečja EU in evrskega območja, kljub vsemu še nismo povsem v okvirih.

Toliko za uvod, v podrobnosti pa tekom razprave. Hvala lepa.

Hvala predstavnici vlade.

Želi besedo predstavnik Fiskalnega sveta? Doktor Davorin Kračun, izvolite, beseda je vaša.

Dr. Davorin Kračun (predsednik Fiskalnega sveta): Spoštovani gospod predsednik, gospa državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, spoštovani visoki zbor!

Fiskalni svet še ni pripravil formalne ocene predlaganih proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028. Dokončno presojo proračunskih dokumentov bomo predstavili v oceni, pripravljeni skladno z zakonsko določenimi nalogami in roki. Ker ocena, ker oceno še pripravljamo, se bom danes omejil le na nekaj predhodnih ugotovitev, ki jih je mogoče izpostaviti na podlagi trenutno razpoložljivih informacij. Ampak najprej nekaj o postopku priprave ocene. Fiskalni svet je proračunske dokumente za leti 2027 in 2028 od vlade v oceno prejel 5. namesto z zakonom predpisanega 1. oktobra. Skladnost proračunskih dokumentov s srednjeročno vzdržnostjo preverjamo na podlagi podatkov za celoten sektor država, ki nam jih je ministrstvo za finance posredovalo 15. oktobra. Oceno pa moramo pripraviti v desetih dneh po njihovem prejemu. Glede na to je rok za pripravo naše tokratne ocene 25. oktober 2026.

Po doslej opravljenem pregledu proračunskih dokumentov lahko povzamem naslednje ugotovitve.

Prvič, proračunski dokumenti predvidevajo javno finančno konsolidacijo v letih 2027 in 2028. Naše ocene med drugim temeljijo na osnutku proračunskega načrta 2027, ki jo je vlada pripravila v okviru Evropskega semestra. Iz projekcij osnutka proračunskega načrta izhaja načrtovanje znižanje primanjkljaja sektorja država z 2,9 procenta bruto domačega proizvoda v letu 2026 na 2,5 procenta bruto domačega proizvoda v letu 2027 in dodatno na 2,3 procenta bruto domačega proizvoda v letu 2028. Spremljajoče projekcije scenarija brez spremenjenih politik, te so sicer razpoložljive le do leta 2027, pa kažejo nasprotno dinamiko. Primanjkljaj naj bi se namreč v letu 2027 povečal na 3,4 procente bruto domačega proizvoda. In razlika med obema scenarijema, torej z in brez ukrepov, znaša slab odstotek bruto domačega proizvoda. To naj bi bil predvideni obseg konsolidacije že v letu 2027.

Drugič, takšen obseg konsolidacije bo negativno vplival tudi na davčne osnove, ki vstopajo v projekcije javnofinančnih prihodkov. Ta povratni vpliv v proračunske dokumente ni vključen. Skladno z zakonodajo je kot osnova javnofinančnih napovedi predstavljena jesenska napoved Umar, v njej pa učinki konsolidacijskih ukrepov na makroekonomska dogajanja niso upoštevani. Zato je predvideno znižanje primanjkljaja ob upoštevanju zgolj statičnega učinka ukrepov verjetno precenjeno.

Tretjič, Fiskalni svet v svojih javnofinančnih projekcijah sledi zahtevam zakonodaje in praksi mednarodnih institucij. Zato v projekcijah upoštevamo zgolj ukrepe, ki so predstavljeni tako, da je mogoče pripraviti neodvisno oceno njihovih učinkov. Skladno s tem želimo iz predloženih proračunskih dokumentov zlasti razbrati kolikšen bi lahko bil dejanski učinek ukrepov, ki bi navedeno obsežno konsolidacijo omogočili. Predlog za javno podlago za javno finančno konsolidacijo predstavljajo javno predstavljeni in verodostojno ovrednoteni ukrepi. Zato je opravljena šele, ko so sprejeti in uresničeni ukrepi, ki primanjkljaje dejansko znižajo.

Več o navedenih ugotovitvah in o skladnosti proračunskih dokumentov z zavezami srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta na podlagi projekcij Fiskalnega sveta bomo predstavili v oceni proračunskih dokumentov. Skladno z zakonskim rokom jo bomo objavili v ponedeljek, 26. oktobra. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi mogoče ponovno besedo predstavnica Vlade? Izvolite.

Gospa ____: Hvala lepa.

Detajlno se ne bi opredeljevala, ker tudi ocene še nismo videli, tako kot je doktor Kračun že povedal, da šele bo objavljena. Izhaja pač, kot je bilo rečeno, iz no-policy scenarija. Tako da mislim, da ko bodo vse pregledali, bo mogoče ta ocena drugačna, pa se bomo potem odzvali bolj konkretno. Hvala.

Z nami je tudi predstavnik Umarja.

Želite besedo, vršilec dolžnosti direktorja, Tomaž Perše? (Da.)

Hvala lepa za besedo.

Kot je že predsednik Fiskalnega sveta doktor Kračun povedal, je makroekonomska podlaga za pripravo proračuna za leto 2028 jesenska napoved, ki jo je Umar pripravil že v začetku septembra. Jaz bom zelo na kratko opisal, kako smo do te ocene prišli in kaj vsebuje. Lahko pa pol tekom razprave še naprej razpravljamo. Zdaj kar se tiče gospodarske rasti. Po letošnji zelo visoki rasti, ki je bila spodbujena z nekaterimi velikimi projekti, ki se zaključuje oziroma so se že zaključili, v prihodnjih, v prihodnjih dveh letih tega pospeška ne bo več, torej ni več načrta za okrevanje in odpornost. Prav tako so občinske volitve že mimo, tako da mi smo za leto 2028 napovedali 2,3 odstotno gospodarsko rast. Ob tem je treba poudariti, da je ta rast še vedno višja, kot je bila v predhodnih napovedih, prav tako precej presega povprečje napovedi gospodarskih rasti v EU v tem letu. Kar se tiče investicij, po občutnejši umiritvi rasti investicij, ki sledi valu investicij letošnjega leta, bo v letu 2028 ponovno ponovno pričakovati pospešitev, in sicer na 5 odstotkov. Ta rast bo osnovana precej široko. Pričakujemo rast tako javnih investicij kot tudi nadaljevanje rasti stanovanjskih in poslovnih investicij zasebnega sektorja. Med investicijami bo pomemben prispevek infrastrukturnih investicij, vključno z investicijami Darsa, krepitvi na koheziji in pa iz sklada za obnovo, pri čemer je treba ta sredstva porabiti do konca leta 2028. Kar se tiče izvoza, bo izvoz sledil predvideni rasti tujega povpraševanja in bo v letu 2028 znašal 2,3 odstotka. Ta pospešek zaradi zagona novih zmogljivosti v avtomobilski in farmacevtski industriji bo slabel, dodatno pa bo rast zaviralo tudi manjše število delovnih dni, in sicer kar pet manj kot v letu 2027. Zdaj, zasebna potrošnja gospodinjstev bo še naprej stabilen vir domačega povpraševanja in bo skladna z rastjo razpoložljivega dohodka, torej, ta zasebna potrošnja bo znašala v letu 2028 po naših ocenah 2,6 odstotka, sama rast državne potrošnje pa bo predvidoma okrog 2 odstotkov, 2 odstotka in se bo umirila z letošnje visoke rasti, ki je bila predvsem spodbujena z uveljavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe in tega pospeška v letu 2028 ne bo več. Zaposlenost bo v prihodnjih letih zaradi omejene ponudbe delovne sile ostala na visoki ravni, brezposelnost pa prav tako zelo nizka. Inflaciji, pričakujemo, da bo ob odsotnosti zunanjih cenovnih šokov, zlasti na področju energije, pričakujemo umirjanje na 2,1, torej v povprečju celega leta, in ob nadaljevanju rasti dohodkov in trošenja bo tudi rast storitev ostala nadpovprečna. Zdaj, v bistvu pač potrebno je poudariti tveganja, zdaj še zmeraj bodo tveganja mednarodnega okolja in ta tveganja se nakazuje že letošnje leto in tudi prihodnje leto, torej tveganje nadaljnjega poteka vojne, potem morebitne dolgotrajnejše motnje v proizvodnji in izvozu energentov. To bi lahko povzročilo nadaljnjo rast cen nafte oziroma zemeljskega plina, naftnih naftnih proizvodov. Prav tako bi lahko to tveganje se počasi prelivalo v višje cene energentov, iz energentov pa v višjo osnovno inflacijo, rast plač posledično in pa inflacijska pričakovanja. Pomemben vir negotovosti seveda ostajajo tudi trgovinske napetosti in pa razmere na finančnih trgih. Dodatna tveganja pa predstavljajo morebitni izrazitejši vplivi podnebnih sprememb, zlasti na cene hrane, ter morebitni večji popravki naložb, povezanih z umetno inteligenco. Zdaj, nekatera ta tveganja izhajajo tudi iz domačega okolja, predvsem kot izrazitejše se izkazuje pomanjkanje delovne sile, kar bi pa lahko še okrepilo pritiske na rast stroškov dela in pa konkurenčnost podjetij. Hvala lepa.

Hvala.

Naslednji dobi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, z nami je državni svetnik, gospod Marko Staroveški, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade in ostali.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028 obravnavala na 44. seji, 19. 10.. Po uvodni predstavitvi njegove vsebine z Ministrstva za finance smo bili seznanjeni tudi s skupnim poročilom zainteresirane komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesne skupine lokalnih interesov, ki sta predlog proračuna za leto 2028 podprli. Pri tem, tako kot vsako leto, tudi izpostavili ključno vprašanje in to je višina povprečnine. Vemo, da so pogajanja o tem še v teku, zato bi radi še enkrat opozorili na pričakovanja občin, da bo povprečnina dovolj visoka, da bo lahko odražala tudi dejanske potrebe občin in omogočala tako nemoteno izvajanje zakonskih obveznosti kot tudi načrtovanje in uresničevanje investicij ter razvojnih ciklov občin.

Seznanjeni smo bili tudi z opozorili zainteresirane Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, ki predlogu proračuna za leto 2028 ni izrekla podpore, saj ni dobila ustreznih pojasnil pristojnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino glede predvidenega občutnega, občutnega nižanja sredstev za področje izobraževanja. Pri tem opozarjajo predvsem na področje visokega šolstva s posebnim poudarkom na znanost in raziskovanje. Zainteresirana komisija prav tako ni dobila odgovora na vprašanje o morebitnem načrtnem zmanjševanju razvojne vloge javnega izobraževalnega sistema ter resničnih namigov o morebitni uvedbi šolnin.

V okviru pristojne komisije za gospodarstvo pa smo se njeni člani osredotočili predvsem na vprašanje možnosti dodatnega znižanja sredstev na odhodkovni strani proračuna, ki sicer nima za posledico preseganje še dovoljene višine primanjkljaja v državni blagajni, a smo se kljub temu spraševali, če vendar ne bi dodatna analiza posameznih segmentov proračunskih izdatkov na tem področju prinesla odgovore na to, kje se lahko navedene odhodke upravičeno zniža, brez večjih ali hujših posledic za delovanje države. S strani nekaterih članov komisije je bilo ocenjeno, da je proračun nerealen z vidika uresničevanja zavez, ki izhajajo iz zakonodaje. Ocenjeno je bilo, da so določena področja odhodki iz naslova plač ter področja šolstva, raziskav in razvoja zdravstva, v predlogu proračuna za leto 2028 podcenjena.

Opozarjamo tudi na nujnost zagotavljanja ustreznega obsega sredstev za nadaljnje izvajanje programov skupinske obnovitvene rehabilitacije. Predvsem govorimo o zakonodajnem okviru, vezano na invalidske organizacije, ki že več let pozivajo k sistemski ureditvi tega področja. Razpravljali smo tudi o zmanjšanju sredstev iz naslova transferjev Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter o pomanjkanju sredstev za izvajanje manjših in infrastrukturnih projektov v lokalni skupnosti, ki v pomembni meri vplivajo na kakovost bivanja v lokalnem okolju, njegov razvoj pa tudi na razvoj gospodarske aktivnosti v posameznih občinah.

Podporo smo izrazili tudi nadaljnjemu financiranju delovanja lokalnih akcijskih skupin Las, ki jih je v Sloveniji 37. V okviru slednjih je bilo pripravljenih že mnogo različnih projektov in na številnih področjih od turizma, gospodarstva, infrastrukture, podeželja, kmetijstva, za kar v predlogu proračuna za leto 2028 ni več predvidenih sredstev. Menimo, da bi se o tem zaradi njihovega pozitivnega učinka na lokalne skupnosti morda ponovno premisli, razmislili o financiranju. Podprli smo tudi prej omenjene pripombe naših kolegov iz lokalnih skupnosti iz področja izobraževanja. Upamo, da jih boste v nadaljevanju obravnave predloga proračuna za leto 2028, da boste tudi prisluhnili tem zahtevam.

Še informacija, da je v okviru glasovanja pristojna Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlog proračuna z večino podprla. Podrobnejša razprava je zapisana v mnenju, ki smo ga vam predali.

Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala, tudi vam, za predstavitev mnenja.

Sedaj pa odpiram razpravo o predlogu proračuna.

Kdo želi razpravljati? Kolega Boštjančič. Izvolite, vi ste prvi.

Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi, predstavniki in predstavnice ministrstev! Državni sekretarki, pa posebej bi se zahvalil, ministrici Kirbiš Rojs, ker nas je počastila z obiskom danes. Tako da, vsaj en minister, ki približno spoštuje ta odbor, ker še vedno čakam, da bo ministra za finance dočakal. Tako da upam, da bo se to zgodilo, preden bomo potrjevali proračune torej spremembo proračuna za 27, pa proračun za 28 v Državnem zboru.

Torej danes obravnavamo Predlog Proračuna za leto 2028, zato naj najprej povem, kaj bo rdeča nit mojega današnjega nastopa in jo bom ponovil še nekajkrat, ker se mi zdi to odločilno. Proračun za leto 2028 ni samostojen dokument, ampak je pravzaprav nadaljevanje leta 2027. Ker vsaka številka v njem izhaja iz izhodišča, ki ga predstavlja predlog sprememb proračuna za leto 2027. In če je to izhodišče nerealno, je potem nerealno tudi leto 2028. Če so v letu 2027 obveznosti podfinancirane, se ta vrzel prenese tudi v naslednje leto, in sicer povečana. V letu 2028 torej ni mogoče razpravljati, ne da bi hkrati pogledali leto 2027, čeprav bo to predmet posebne seje meseca novembra. Torej, preden grem na samo vsebino, dvoje.

Kar se tiče te seje. Rok za vlaganje amandmajev je že potekel, iztekel se je 16. oktobra, torej pet dni pred to sejo. O proračunu razpravljamo potem, ko možnost, da ga spreminjamo, ni več - to je samo opazka. Drugič. Projekcije salda in dolga sektorja država za leto 2028 ni v nobenem od gradiv. Osnutek proračunskega načrta, ki ga je vlada 15. oktobra poslala Evropski komisiji, obsega leti 26 in 27. Za leto 2028, torej za leto o katerem danes odločamo, projekcije po metodologiji, po kateri nas presojata Evropska komisija in Fiskalni svet, ni nikjer. Gremo zdaj na leto 2028.

Kaj proračun za leto 2028 pravzaprav pove? Prihodki so načrtovani v višini 17 milijard 682 milijonov, kar je 644 milijonov oziroma 3,8 odstotka več kot v letu 2027. Odhodki so pa načrtovani v višini 19 milijard 400 milijonov, kar je za 45 milijonov oziroma 0,2 odstotka več kot v letu 2027. Primanjkljaj se zniža za 528 milijonov na milijardo 719 milijonov oziroma približno 2 odstotka BDP. Zdaj pa poglejmo počasi, kaj je v treh, v teh treh številkah vse.

Primanjkljaj se torej zniža za 598 milijonov, prihodki zrastejo za 644 milijonov. Prihodki, torej odhodki se zvišajo za 45 milijonov. Celotne izboljšanje torej prinesejo prihodki z odhodkovne strani ne pride niti 1 evro. To ni konsolidacija z ukrepi, to je konsolidacija z gospodarsko rastjo. In če bo rast nižja od napovedanih 2,3 odstotka, izboljšanja preprosto ne bo, ker ga ne drži čisto nič drugega. Ob tem naj povem, kako ambiciozna je prihodkovna stran.

Davčni prihodki se v letu 2028 zvišajo za milijardo in štiri milijone evrov oziroma za 7,1 odstotka, dohodnina pa za 2 milijardi 534 milijonov na 2 milijardi 844 milijonov, torej za 12,2 odstotka. In to v letu, v katerem naj bi po vladni lastni napovedi bruto domači proizvod realno zrasel za 2,3 odstotke, plače za 4,9 odstotkov, zaposlenost pa ostaja nespremenjena. 12 odstotna rast dohodnine ob štiri in pol odstotni rasti plač in nespremenjeni zaposlenosti terja pojasnilo. Minister je v predstavitvi oziroma državni sekretar dejal, da je letos 27, leto naložb, leto 2028 pa leto, ko začnemo zapirati škarje med prihodki in odhodki. Iz teh številk sledi, da se škarje ne zapirajo

Magnetogram v izdelavi!!!