Spoštovani poslanke in poslanci, lepo popoldne. Pričenjam 2. sejo Odbora za infrastrukturo in energetiko in seveda vse lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da nadomestni upravičenih ni, kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: gospod Darko Ratajc nadomešča gospoda Damijana Bizjaka Zrima, potem Aleksander Štorek nadomešča poslanca ... Nič ne piše, ne. Pa Janeza Bejo, Janez Bejo nadomešča poslanec Srečko ... Ne obratno, ja, Srečkota nadomešča gospod Janez Beja. Pa še poslanko poslanka ... Alenka je tukaj, ja. Alenka Bratušek nadomešča gospoda Tadeja Uraniča.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste sprejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katero v poslovniškem roku nisem sprejel nobenega predloga za spremembo, zato je določen, kot je bil določen oziroma ste ga sprejeli s sklicem.

Zato kar pričenjamo s 1. točko, torej prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembi Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala skupina poslancev s prvopodpisanim magistrom Borutom Sajovicem s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 29. seji, 25. 9. sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za to obravnavo ste prejeli tudi naslednje gradivo, se pravi: predlog zakona, mnenje Vlade, mnenje Zakonodajno-pravne službe, stališče Združenja mestnih občin, stališče Združenja občin Slovenije in pa stališče Skupnosti občin Slovenije.

Na sejo so bili k tej točki vabljeni: gospod doktor Vinko Logaj kot predlagatelj, Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, Državni svet, Skupnost občin, Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Zakonodajno-pravna služba.

Torej pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o katerem bomo na podlagi 128. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Besedo dajem najprej predstavniku predlagatelja. Torej izvolite, doktor Vinko Logaj.

Hvala lepa.

Torej namen predlagane rešitve v Predlogu zakona o spremembah Zakona o cestnem prometu je predvsem zagotoviti enak dostop do izobraževanja, ne glede na socialni položaj ali pa kraj bivanja posameznika. Stroški prevoza za številne dijake in študente predstavljajo pomembno finančno breme, zlasti za tiste družine z več šolajočimi otroki na nivoju srednjega izobraževanja oziroma višjega ali visokošolskega izobraževanja. Predlog sam prispeva k uresničevanju načela enakih možnosti pri dostopu do izobraževanja, k zmanjšanju socialnih razlik in izboljšanju mobilnosti mladih, hkrati pa spodbuja uporabo javnega potniškega prometa, zmanjšuje uporabo osebnih avtomobilov in prometne obremenitve ter s tem emisije toplogrednih plinov, s čimer sledi tudi ciljem trajnostne mobilnosti in zelenega prehoda. Pravica do brezplačnega prevoza je vezana na status dijaka oziroma študenta. Predlagana ureditev pa pomeni tudi poenostavitev obstoječega sistema subvencioniranih vozovnic, saj odpravlja potrebo po plačilu vozovnic za dijake in študente ter s tem zmanjšuje administrativne postopke tako za upravičence kot za izvajalce javnega potniškega prometa. Upravičenost do brezplačnega prevoza se ugotavlja na podlagi statusa dijaka oziroma študenta iz uradnih evidenc, kar omogoča tudi učinkovito izvajanje zakona in s tem odpravo nekaterih administrativnih ovir. S predlagano ureditvijo se izenači položaj dijakov in študentov z učenci, z zaposlenimi in z upokojenci. Dijaki in študentje so namreč edina kategorija, ki so zavezani k plačilu vozovnic - učenci osnovnih šol imajo brezplačen prevoz na 4 kilometre oddaljenosti od šole oziroma v primeru nevarnih šolskih poti, zaposlenim prevoz na delo in iz dela krije delodajalec upokojenci so pa upravičeni do brezplačne vozovnice. Torej samo dijaki in študenti so tisti, ki še plačujejo prevoz v šolo oziroma na študij in domov.

Finančne posledice za državni proračun so ocenjene na 3 milijone evrov in predstavljajo manj kot 1 procent stroška, ki se pokriva iz državnega proračuna na postavki integriranega potniškega prometa. Ta ocena stroškov, čeprav smo pregledali tudi mnenje vlade, je opravljena na podlagi podatkov Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa. Hkrati pa želim poudariti, da uvedba brezplačnih vozovnic za študente in dijake ne pomeni kar hkratnega povečanja števila vozačev in zahteve po novih linijah, kot je to obrazloženo oziroma zapisano v gradivu vlade. Dijaki in študenti, ki bivajo v študentskih in dijaških domovih, bodo še vedno tam nastanjeni, tisti, ki so znotraj mestnih središč, ne bodo koristili linijskega prometa. Res pa je, da je pa že danes potrebno korigirati tudi kapacitete na določenih linijah ob določenih urah in upoštevati dejstvo, da država subvencionira prevoznike tudi, če ti vozijo s praznimi avtobusi. Iz preteklosti poznamo kar nekaj središč, kjer so se pojavili številni problemi s samimi prevozi torej že ob subvencionirani mesečni vozovnici. Poznamo primere iz celjskega področja, primere iz novomeškega dela in na nekaterih linijah iz Gorenjske. Torej znesek državnih subvencij je približno 400 milijonov evrov. Rad bi pa opozoril tudi na pripombe oziroma zapis vladnega gradiva, kjer bi pa vseeno želeli, da se naredijo vsi napori, da bi, to je na strani 2 zapisano, zveni kot odpor proti spremembi načina in spremembi ureditve izvajanja javnega potniškega prometa. In tudi na same izračune, kjer je zapisano, da bi bilo potrebno vključiti 70 dodatnih vozil, da bi to predstavljalo pet procentno povečanje voznega parka in tako naprej. Verjetno so ti izračuni narejeni na 174 tisoč potencialnih upravičencev, kar izhaja iz registra oziroma iz podatkov števila, števila šolajočih.

Spoštovani kolegi, predlagam, da po opravljeni razpravi predlog tudi podprete. Hvala lepa.

Hvala, doktor Logaj.

Besedo dajem zdaj predstavniku Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, z nami je državni sekretar doktor Žagar. Izvolite, gospod Žagar.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu predvideva uvedbo brezplačnega javnega potniškega prometa tudi za dijake in študente na območju celotne Slovenije.

Ukrep bi zajel približno 174 tisoč potencialnih upravičencev, med njimi okoli 88 tisoč dijakov in skoraj 86 tisoč študentov. Predlog ne vsebuje ustrezne presoje finančnih, prometnih, socialnih, informacijskih in pogodbenih posledic. Predlagatelj ocenjuje letni strošek ukrepa na približno 3 milijone evrov, vendar za to oceno ne predloži metodologije izračuna konkretnih izračunov ali verodostojnih podlag. Razpoložljivi podatki kažejo, da je takšna ocena nerealna. Danes prihodki od prodaje subvencioniranih vozovnic dijakom in študentom, ki so do lanskega leta bili prihodki proračuna Republike Slovenije od 1. 1. 2026 pa ti prihodki znižujejo strošek gospodarske javne službe linijskega potniškega prometa znašajo približno 22 milijonov evrov letno. Če bi bile te vozovnice brezplačne, bi ti prihodki v celoti izpadli. Temu je treba prišteti še povečanje nadomestil izvajalcem gospodarske javne službe, ocenjenih na približno 14 milijonov evrov, ter morebitne dodatne stroške zagotavljanja prevoznih zmogljivosti, morebitne prilagoditve sistema integriranega javnega potniškega prometa, izvajanje mestnih prevozov in vračil kupnin. Že izpad prihodkov in povečanje nadomestil bi tako pomenila skupni finančni učinek tega zakona v višini približno 36 milijonov evrov. Ministrstvo za finance je že večkrat izpostavilo, da se z vsakim letom povišujejo sredstva prejeta iz državnega proračuna, pri čemer je sprejemanje finančnih obveznosti, ki povečuje pritisk na javne finance, brez hkratnih ukrepov za znižanje tega pritiska na drugih področjih nesprejemljivo. Predmetni zakon pa še dodatno povečuje stroške. Izkušnje z brezplačnimi vozovnicami za upokojence kažejo, da lahko brezplačen prevoz praviloma poveča skupno število potovanj, tudi takšnih, ki niso neposredno povezana z osnovnim namenom ukrepa. Posledično se povečuje pritisk na zmogljivost javnega potniškega prometa, rastejo stroški sistema, otežujejo pa se tudi zagotavljanje kakovostnih storitev. Povečanje povpraševanja bi dodatno obremenilo predvsem prometne konice, zato bi bilo po ocenah treba zagotoviti približno pet odstotno povečanje števila avtobusov v voznem parku ter približno tri pa pol milijona evrov dodatnih prevoženih kilometrov letno. Zagotoviti bi bilo potrebno tudi dodatne voznike, vzdrževalne zmogljivosti, parkirne in garažne zmogljivosti ter ustrezno operativno podporo. Enako velja za železniški promet, povečanje števila prevozov je namreč odvisno od razpoložljivosti vlakovnih garnitur, prepustnosti infrastrukture, razpoložljivih tras in drugih objektivnih dejavnikov. Cilj mora biti dostopen in kakovosten javniški potniški promet, vendar ob hkratnem zagotavljanju učinkovite porabe javnih sredstev, ustreznih prevoznih zmogljivosti in pravične podpore tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Vlada Republike Slovenije je k predmetnemu zakonu podala negativno mnenje. Hvala.

/ izključen mikrofon/

Gospa ___ (ZPS): Hvala za besedo, lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je skladno s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi nalogami preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. Predlog zakona spreminja le en člen Zakona o prevozih v cestnem prometu, gre pa za člen, ki je bil v preteklosti že večkrat noveliran. Zaradi tega se že v obstoječem zakonu v okviru poglavja, v katerega se ta člen umešča, pojavljajo nekatera notranja neskladja in podvajanja, česar tekom tega zakonodajnega postopka ni mogoče odpraviti. V pisnem mnenju smo opozorili, da bi bil cilj, ki se s predlogom zakona zasleduje mogoče doseči tudi brez zakonske spremembe, saj bi se lahko subvencioniranje vozovnice za dijake in študente v polni višini uredilo v podzakonskem predpisu, kot je to urejeno za upokojence, imetnike EU kartice ugodnosti za invalide in vojne veterane. Zato bi lahko bila predlagana rešitev sporna tudi z vidika načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, ki zahteva, da posamezna veja oblasti ne sme prevzemati pristojnosti drugih vej oblasti. Podali smo tudi pripombe po posameznih odstavkih predlaganega spremenjenega 114.b člena zakona, opozorili na manjkajočo prehodno določbo ter pravno praznino, ki se vzpostavlja zaradi zamika uporabe predloga zakona. Te pripombe so bile z vloženimi amandmaji Poslanske skupine Svoboda upoštevane. Vendar pa se s predlagano spremembo 114.b člena zakona v poglavju Subvencionirana vozovnica vzpostavljajo nova notranja neskladja, ki jih v tem zakonodajnem postopku zaradi poslovniških pravil ni mogoče odpraviti. Hvala.

Hvala lepa.

Torej, nikogar od vabljenih ostalih, torej ne Skupnosti občin, ne Združenja občin, Združenja mestnih občin ni. Tako da bomo prešli na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih. Rok za vložitev amandmajev je bil sreda, 28. 10.. V poslovniškem roku je oziroma so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine Svoboda, in sicer k 1. členu, k naslovu Končna določba za novi 1.a člen ter k 2. členu. Skladno s 128. členom Poslovnika pač predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona in o amandmajih združi, po opravljeni razpravi pa bi seveda opravili glasovanje. Najprej sprašujem, če kdo temu predlogu nasprotuje. Verjetno ne, potem ni treba glasovati, hvala lepa.

Obveščam vas še, da poslanca Tomaža Laha nadomešča doktor Vinko Logaj.

In zdaj odpiram razpravo in sicer k obema členoma predloga zakona in vloženim amandmajem. Izvolite. Kdo bi razpravljal? Izvolite, gospa Bratušek.

Ja, najlepša hvala.

Zdaj na začetku bom rekla, da sem bila zelo presenečena, ko sem v roke dobila mnenje vlade. Da to, da bi, ali pa to, da si želimo povečati število uporabnikov javnega prevoza, jaz mislim, da bi moral biti naš skupen cilj, v mnenju vlade se pa to izpostavlja kot problem. Potem res imamo problem, če na ministrstvu, odgovornem za javni potniški promet, mislijo, da več potnikov na javnem prevozu je problem. To je prva stvar. Tako da tukaj mogoče, predsednik, bi tudi na kakšni seji namenjeni samo tej tematiki lahko opravili razpravo o tem, kaj z javnim prevozom ta vlada sploh misli.

Drugo, se bom dotaknila seveda finančnih posledic. Zdaj, dejstvo je, da finančnega načrta ali pa plana te Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa za leto 2026 sploh še ni. Številke, ki jih imam pa jaz za leto 2025, pa pravijo takole: da je bilo plačilo upravičencev subvencioniranih vozovnic, kar so dijaki in študentje skupaj za 2 milijona 978 tisoč 769. To izhaja iz podatkov za leto 2025. Se pravi, če so naši podatki napačni, so potem tudi ti podatki navedeni za leto 2025 napačni. Ampak kakorkoli, tudi če bi šlo, tako kot vi pravite, za 22 milijonov, zdaj še to, po teh podatkih je vseh prihodkov od prodaje vozovnic za nekaj več kot 30 milijonov evrov, 30 milijonov od vseh v Sloveniji in 22 milijonov, po vaše, od študentov in dijakov. Tako da mogoče to, to stvar razčistimo, ampak kakorkoli. Kot je povedal že gospod Logaj v imenu predlagatelja, so pravzaprav dijaki in študenti še edina kategorija, ki te vozovnice plačujejo deloma. Deloma zato, ker velik del je dejstvo, da se že subvencionira iz državnega proračuna, ampak oni so edini, ki še vedno en delček primaknejo. Upokojencem smo leta 2019 zagotovili brezplačne prevoze in za razliko od vlade, jaz mislim, da je to bil eden od boljših ukrepov za upokojence, ne samo finančno, tudi z vidika varnosti, da jih iz avtov prestavimo na vlake in avtobuse. Vi zdaj to pravite, da je izziv oziroma da je problem, ker se pač preveč vozi. Jaz mislim, da bi morali biti veseli in mogoče povečati število avtobusov ali pa podaljšati vlake oziroma narediti dva para vlakov takrat, ko so konice, skratka morali bi biti veseli, da je več ljudi na javnem potniškem prevozu. Zaposleni dobijo ali pa dobimo, ker tudi mi smo zaposleni, vrnjeno skozi potne stroške, ta potniški oziroma prevoz na delo. Se pravi, edini, ki danes to še plačujejo, so dijaki in študentje. Zdaj, če nam res gre za mlade, kot mnogokrat lahko poslušamo, bi pričakovala, bom rekla, enotno podporo temu našemu predlogu. Mogoče še bolj zato, ker ste v proračunu za leto 2027 in 2928 znižali še štipendije, tudi za 20 milijonov. Očitno tam pri dijakih in študentih vam je teh 20 milijonov, nekako kar tako kupčke zlagamo, 20 plus 20 plus 20. Tako da res škoda, da ne razumete, kaj so plusi tega. In še to bi povedala državnemu sekretarju, da tudi, če se pelje prazen vlak ali pa prazen avtobus, mi plačamo to vožnjo, mi to vožnjo plačamo. In ko smo se leta 2019 odločali za uvedbo brezplačnega prevoza za upokojence. Vam bom tudi zdaj povedala kako so mi takrat na ministrstvu, bom rekla, strokovni sodelavci predstavili finančne posledice. Po njihovo, oni so izračunali, koliko bi to stalo, 600000 upokojencev hkrati, mesečna vozovnica, pa je prišlo 150 ali tam nekje do 200 milijonov bi bil strošek, s tem, da se 600000 upokojencev nikoli ni vozilo, niti se danes ne vozi. Tako da me skrbi, da teh 22 milijonov je izračunan na zelo podoben način kot tisti izračun za upokojence, ki smo ga takrat uvedli. Bom spomnila, da je SDS takrat dal amandma na ta zakon za pet voženj na mesec, da bi upokojenci imeli brezplačno pet voženj, ne, mi smo vztrajali, je v bistvu v celoti brezplačen javni prevoz. In še enkrat povem, jaz mislim, da je to bil eden od boljših ukrepov in tudi odziv upokojencev, ko jih srečaš, je približno tak.

Tako da ja, sem presenečena nad mnenjem vlade, dvakrat. Najprej mogoče razčistimo te finančne posledice, ali so izračunane na način število dijakov in študentov krat nekaj, plus je to tako, mogoče, kaj pomeni potem tisto, tista vrstica, subvencionirani prevozi, plačila subvencioniranih, plačila upravičencev do subvencioniranih prevozov, ker samo še dijaki in študenti so to, drugih v bistvu nimamo več. In to, da bi povečanje števila tistih, ki uporabljajo javni prevoz, bil problem, tam je pa mogoče še najbolj sporna. Jaz mislim, da bi vsi skupaj morali biti veseli, da bi se število povečalo, tudi če bi bilo treba v tistih konicah, se zavedamo, se zavedamo, da v konicah je lahko izziv, bi pač bilo treba mogoče zagotoviti, kot sem rekla, kak dodaten avtobus ali pa še kak dodaten vlak ob isti uri, takrat, ko se največ ljudi pelje v službo ali pa v šolo. Tako da jaz še nisem izgubila upanja, da tole skupaj podpremo, pa mladim zagotovimo to pravico. Kot rečeno, edino oni še v enem delu to plačujejo.

Hvala, gospa Bratušek.

Zdaj, bom dal besedo naprej, samo medklic, no, jaz bi vseeno prosil tudi ministrstvo, pa tudi vas, gospa Bratušek oziroma predlagatelj. Zdaj, če govorimo o tem kdo še to plačuje, pa kdo ne plačuje, pa sta se obesila na 22 milijonov, ki jih je sekretar povedal, je po moje to prav izračunano, ne, ker če imamo 31 milijonov vseh skupaj, pa nihče drug ne plačuje, razen dijaki pa študentje, potem jaz ne vem, kje ste vi dva milijona, pa ne bom polemiziral z vami, saj bom dal potem takoj številko, ampak mogoče še enkrat... / oglašanje iz dvorane/ No, pa dajte no. Lahko dajte, glejte, repliko, zato ker če jaz to, kar ste tudi sami večkrat povedali, da nihče več ne plačuje tega, razen dijaki pa študentje, potem je najbrž ta številka od ministrstva prav.

Hm, slabo ste me poslušali, predsednik.

Zaposleni absolutno plačujejo, ampak jim delodajalci to vrnejo, zato pravim, da nihče razen dijakov in študentov ne plačuje, upokojenci imajo brezplačno, zaposleni imajo pa, dobijo pa skozi povračilo stroškov v celoti za javni prevoz. Tako je bilo mišljeno.

Gospod Jelen, izvolite.