Predlagam, da začnemo s 1. sejo Odbora za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.

Vse članice in člane in seveda vse vabljene lepo pozdravljam. Katja Kokot nadomešča bivšega poslanca, tako da bo imela tudi pravico glasovanja, Maruša Babnik nadomešča Zvoneta Černača. Vse ostalo so se pa ostali, kolegice in kolegi, so se pa tisti, ki niso se opravičili.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora in sicer Predlog zakona o spremembi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Gre za skrajšani postopek. Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red takšen, kot ste ga dobili na mizo.

Evo, jaz predlagam, da preidemo na 1. točko dnevnega reda in tudi seveda edino točko dnevnega reda - Predlog zakona o spremembi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, skrajšani postopek.

To je v Državni zbor vložil Državni svet. S tem tudi pozdravljam predsednika. Zdaj, amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno četrtka, 29. 10.. Kolikor razumem, je danes še en amandma, ki ga je zdaj vloga koalicija. Zdaj ga mislim, da boste počasi na mizo dobili ali pa če ste ga, saj gre v bistvu samo za roke. Tako da gremo naprej.

Zdaj pričenjam kar drugo obravnavo predloga zakona s katerim bomo opravili razpravo in glasovanje seveda o amandmajih in členih predloga zakona.

Predlagam, da se razprava o vseh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili klasično glasovanje. Zdaj, kot sem že rekel, amandma je vložen, amandma odbora bo torej biti, zato, ker je pač rok že pretekel. Tako da jaz najprej dajem kar besedo gospodu Marku Lotriču, predsedniku, izvoli.

Ja, hvala lepa predsednik odbora, gospod Matjaž Han. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi prisotni.

Pred vami je Predlog zakona o spremembi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je sprejel Državni svet na svoji 42. seji, 16. septembra in ga vložil v Državni zbor. Naša zakonodajna iniciativa posega v 24. člen zakona, ki ureja obmejna problemska območja in jih določa kot prednostna območja vseh razvojnih politik. Zdaj pa mi dovolite, da vam na kratko predstavim bistvene spremembe za predlagano rešitev.

Veljavna ureditev pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine določa dve alternativni merili za vključevanje med obmejna problemska območja torej, več kot 45 minutno povprečje dostopnosti do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ter visok delež površine vključene v območje Natura 2000. Obe merili odražata pomembne razvojne omejitve, vendar ne zajameta nujno vseh trajnih razvojnih ovir, s katerimi se srečujejo redko poseljena območja. Nizka gostota poselitve je pomemben kazalnik razvojne ranljivosti, ki jo bi bilo treba kot tako neposredno upoštevati tudi v zakonodajni ureditvi. Povezana je z razpršeno poselitvijo, obmejnim, omejenim lokalnim povpraševanjem, težjim zagotavljanjem dostopnosti do javnih in tržnih storitev ter višjim stroškom zagotavljanja nekaterih storitev na prebivalca. Raziskava v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti je za obmejna problemska območja za leto 2018 ugotovila gostoto poselitve 46,4 prebivalca na kvadratni kilometer, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 102 prebivalca na kvadratni kilometer. To pomeni, da je bila gostota poselitve teh območij že takrat le približno 45,5 odstotka državnega povprečja, projekcije pa so pokazale na nadaljnje zmanjševanje. Predlog obstoječima alternativnima meriloma tako dodaja še tretje merilo, to je gostota poselitve, ki je manjša od 50 odstotkov slovenskega povprečja. Občina, ki neposredno meji na obmejno občino, se bo lahko vključila med obmejna problemska območja, če bo izpolnjevala katerokoli od treh meril. Novo merilo je objektivno, je merljivo in preverljivo na podlagi uradnih statističnih podatkov. Ker je vezano na državno povprečje, se tudi samodejno prilagaja demografskim spremembam na ravni države. Pomembno je poudariti, da gre za obmejno in ciljno usmerjeno dopolnitev obstoječega sistema. Predlog ne spreminja opredelitve obmejnih občin, ne posega v merilo koeficienta razvitosti občin in ne spreminja pravnih učinkov statusa obmejnega problemskega območja. Prav tako obstaja nespremenjen teritorialni pogoj, da mora občina neposredno mejiti na obmejno občino. Novo merilo za to ne pomeni splošnega širjenja statusa na vse redko poseljene občine, temveč je namenjeno tistim, ki so hkrati del obmejnega problemskega območja. Cilj predlagane spremembe je bolj celovito prepoznavanje trajnih demografskih in prostorskih razvojnih ovir ter izboljšanje enakosti razvojnih možnosti prebivalcev in gospodarskih subjektov na primerljivo prikrajšanih območjih. Zakonska sprememba bo prispevala k ohranjanju poseljenosti, dostopnosti storitev, gospodarske vitalnosti in uravnoteženega prostorskega razvoja obmejnega zaledja. Predlagana dopolnitev 24. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja torej dopolnjuje obstoječi sistem meril tako, da se bo omogočilo, da pri določanju obmejnih problemskih območij ustrezneje upošteva tudi izrazito redka poseljenost, kar bo pozitivno vplivalo na večji skladen razvoj v državi, zato predlagam, da predlagano zakonodajno iniciativo, spoštovane poslanke in poslanci, podprete. Hvala lepa.

Lepa / nerazumljivo/ hvala na tej prvi intervenciji, zdaj pa mogoče še kdo vabljeni, vabili smo združenje občin, pa mestnih občin, pa regionalno razvojno agencijo Zasavje smo vabili. Ali je kdo tukaj, da bi lahko karkoli povedal? Če ne, hvala lepa. Mogoče še, ne mogoče še, sigurno.

Izvolite z ministrstva.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Robert Drobnič z Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Najprej bi tudi opravičil ministrico pa državnega sekretarja, ker je, danes je terenska seja Vlade, pa še imamo tudi en posvet o razvoju regij, tako da... Mi smo predlog obravnavali na ministrstvu in potem se je tudi Vlada opredelila okrog tega predloga, ki je bil pravkar predstavljen. Predlaga se torej, da se med obmejna problemska območja lahko uvrstijo tudi občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine in ki imajo izrazito nizko gostoto poselitve. Ugotavljamo, da predlog temelji na ugotovitvah strokovnih študij, ki kažejo, da je ta gostota poselitve pomemben kazalnik razvojne ranljivosti,

ker je povezana z razpršeno poselitvijo, omejenim lokalnim povpraševanjem ter težjim zagotavljanjem ustrezne dostopnosti do javnih in tržnih storitev. Povezana pa je tudi z omejenimi ekonomijami obsega ter višjimi stroški zagotavljanja nekaterih storitev na prebivalca. Iz prehodnih in končnih določb predloga pa izhaja, da se novela začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Vlada pa mora v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladiti uredbo. Se pravi, to tisto uredbo, ki določa te občine, se pravi uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij. Pri tem zato opozarjamo, da je pri spremembi te Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij in posledično potem tudi pomeni spremembo programa o razvojnih spodbudah za obmejna problemska območja. Potrebna preveritev koeficienta razvitosti občin, na katerega se sklicuje 24. člen in zato predlagamo spremembo rokov v prihodnjih končnih določbah v treh na šest mesecev.

Če zaključim. Ministrstvo oziroma tudi Vlada soglaša s predlagano dopolnitvijo zakona v zvezi z dopolnitvijo tega tretjega odstavka, tretjega odstavka prvega odstavka 24. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Predlagamo pa, da se rok za uveljavitev tega zakona in za uskladitev uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij podaljša, podaljšata iz treh na šest mesecev. To je z naše strani. Hvala.

Hvala lepa. ZPS.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem. Mi smo predlog zakona preučili z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in na besedilo predloga zakona nimamo pripomb. Hvala.

Lepa hvala. Evo, zdaj pa lahko odprem razpravo, če ima kdo izrecno željo izpostaviti svojo občino? Izvoli.

Lep dober dan. Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep dober dan tudi cenjenim gostom. Zdaj na samem hearingu smo se vzdržali, kar se tiče ministrice, ravno zaradi tega, ker je izpostavila, izpostavila neke ambiciozne cilje, tudi na področju kohezije. In glede na samo dejstvo, da ravno Zakon o skladnem regionalnem razvoju je krovni zakon ministrstva, moram biti iskren, da smo pričakovali malo več ambicioznosti, neodvisno od tega, da razumem, da je predlagatelj te spremembe Državni svet. Torej, kaj želim povedati? Ministrstvo ima na voljo svoj uradniški aparat, ki se lahko in se mora ukvarjati s takšnimi zadevami, zato bi mogoče bilo bolje oziroma predlagamo, da takšne spremembe dejansko mogoče pripelje ministrstvo, deloma tudi zaradi tega, ker verjamemo, da bi bile lahko spremembe boljše. Namreč gostota poselitve kot eno od meril, ki ga želimo, želite uvesti. Pri tem, da se opredeljuje obmejna problemska območja, je vendarle naravno geografski dejavnik, tudi od tega odvisno, torej od goratosti in na naravne danosti nobene od občin v veliki večinski meri mi ne moremo vplivati. Tu se verjetno strinjamo, kjer so gore, kjer so hribi, kjer so reke, pač tako kot je. Zato bi mogoče veljalo razmisliti, ali bi namesto kazalca gostote poselitve uporabili mogoče raje kazalec demografskih trendov, namreč, demografski trendi so pa vendarle družbeni kazalec. Recimo, če bi izbrali 4, 8, 12 presečnih let in zelo enostavne kazalce. Torej, Surs vsako leto, kot veste, po pol letih objavlja po občinah število prebivalcev, pa bi dali notri, koliko je prebivalcev starih od, zame osebno mislim, da najpomembnejša družbena skupina z spoštovanjem do vseh ostalih, je mogoče starostna skupina od 20 do 35, torej to začetno delovno aktivno prebivalstvo. In da bi tukaj postavili, torej v kolikor je padec pri teh starostnih skupinah nad določenim odstotkom, da bi to tudi opredeljevalo tiste občine, ki bi lahko potencialno bile med kandidati za obmejna problemska območja. Namreč, tudi sam prihajam iz ene od občin, ki je obmejna problemska občina. In imamo izjemne izzive ravno z demografijo in se zavedamo, da na demografske trende lahko z ukrepi vplivamo, medtem ko na neke naravnogeografske trende oziroma danosti ne moremo vplivati. Tako da mogoče bi tukaj predlagal razmislek. Po drugi strani pa seveda izrazil tudi mogoče obžalovanje, da glede na to, da zdaj pač vseeno ministrstvo je že kar nekaj mesecev zamenjano, je nova vlada, da bi razmišljali tudi v tej smeri.

Zdaj, v Poslanski skupini Svoboda se bomo vzdržali - torej 88 občinam dodajate šest občin -, ampak pod zelo pomembno predpostavko, vreča denarja se ne povečuje. Torej, če ista vreča denarja se deli na pet ali sedem delov, se verjetno strinjamo, da vsaka od teh občin dobi manj. Seveda pa bodo prvič vključene teh šest občin. Tako da mogoče bi veljalo razmisliti, kako dejansko zmanjševati ta razvojni zaostanek občin, tudi ostalih izven teh 88 + 6 oziroma teh na način, da bodo dejansko to res občine, ki doživljajo tudi naša nek razvojni zaostanek. Jaz ne morem očitati predlagatelju dobronamernosti pri tej spremembi in to pač spoštujem. Ampak želim samo to povedati, da glede na to, da gre res za krovni zakon tega ministrstva, ne bi si želel, da vsakega pol leta pride vsakič novi predlagatelj, pa še eno občino, pa še dve občini. Jaz razumem, smo tudi zagovorniki nekih svojih lokalnih skupnosti, ampak še posebej pri koheziji bi pa morali imeti vendarle bolj merljive podatke in merila, na podlagi katerih. Ker če bomo tako šli naprej, glejte, mi imamo 212 občin v naši državi, bomo še malo banaliziramo, ampak prišli do tega, da imamo 213 občin v obmejnih problemskih območjih. Tako da jaz mislim, da mogoče moramo razmisliti, kateri so tisti kazalci, ki so še aktualni. Če so kateri dobri, jih ohraniti, če kateri mogoče niso več primerni, jih spremeniti. In tukaj, kot smo že na hearingu povedali, v Poslanski skupini Svoboda smo na voljo. Bomo absolutno konstruktivni. Je pa res, da tukaj se bomo vzdržali zaradi tega, ker po eni strani res širimo nabor, ne zagotavljamo pa dodatnih sredstev in tukaj bi pričakovali malo več ambicioznosti od ministrice, za katero absolutno smatramo, da je kompetentna, Je sposobna, da se tudi pri delitvi proračunskega kolača izbori za večji kos pogače.

Zdaj, če je mogoče ta moja razprava povzročila pri komerkoli kakršenkoli razmislek glede smeri v katero je mogoče peljati to politiko v prihodnosti je bil njen njen namen dosežen. In se vam zahvaljujem za vašo pozornost.

Hvala lepa. Mogoče gospod Drobnič, da poveste, kateri so teh šest občin, ker je vendarle prav, da se ve katere so, katere je šest občin, ki je pač dobila zdaj to možnost, da padejo v to shemo. Drugače se pa s kolegom pred mano absolutno strinjam, mi bomo morali neke kazalce, s katerim ocenjujemo razvoj občin absolutno spremeniti pa še kje drugje, tudi pri financiranju občin.

Zdaj je pa gospod Poglajen prej, ampak tako bom dal, samo gospodu Drobniču. Izvoli.

Ja, hvala lepa za besedo. Morda, če dovolite, odziv na to zadnjo diskusijo.

Zdaj, seveda tukaj imamo različne Regionalni razvoj je heterogena komponenta in enostavno je horizontalno uspešen regionalni razvoj pomeni tudi uspešno usklajevanje različnih politik na nekem geografskem območju. Tako da tukaj so stvari, potem že precej kompleksne, ko se pogovarjamo o kazalnikih in katere kazalnike uporabiti. Lahko povem to, da na ministrstvu načrtujemo tudi s prenovo kazalnika za indeksa razvojne ogroženosti, tako kot ga imamo v regiji, ker tisti kazalnik je že nekoliko zastarel in želimo pripeljati noter nove vsebine. Seveda smo imeli že nekaj sestankov na to temo tudi in smo se pogovarjali tudi o demografskih kazalnikih.

Drugo, kar pa se tiče kazalnikov je pa to, da je pravzaprav to vsi poznamo, ta Zakon o financiranju občin trenutno ima tisti kompozitni kazalnik razvitosti občin, ker je potem, ko je bil to, ne vem, nekaj lani ali nekaj časa nazaj, ko je bil sprejet je bilo kar nekaj pripomb, predvsem s strani Združenj občin, da ni adekvaten. Mi smo tudi, potem želimo ta kazalnik, ker zdaj s spremembo pač strukture ministrstva je tudi področje lokalne samouprave seveda pri nas naprej in bomo tudi ta kazalnik pogledali. In ideja je tudi, da ta kazalnik pogledamo zdaj v tem vmesnem času, dokler bo to šestmesečno obdobje tekel in da lahko s tisto spremembo, eventualno spremembo tistega kazalnika umestimo noter tudi kakšen demografski vidik. In dejansko potem nam dobimo en kompleksnejši in bolj artikuliran, bolj jasen izid. No, zdaj pa vprašanje je bilo pa dosti neposredno, jaz lahko povem samo glede na izračune in simulacije, ki so bile narejene na podlagi podatkov iz leta 2024. To pomeni, da teh občin, ki jih bom zdaj navedel, je na podlagi te simulacije oziroma analize, bo pa po sprejemu zakona narejena še ena analiza. Umar nam tukaj v bistvu pomaga in potem bo pokazalo, če so ti, te občine še vedno te občine, ampak z neko večjo verjetnostjo lahko mislim, da trdim, da več ali manj nekih večjih sprememb ne bo.

Zdaj pa, katere so te občine, ki bi po trenutnih simulacijah prišle in se s to spremembo med obmejna problemska območja so to Bloke, Cerknica, Sodražica, Idrija, Železniki in Ljubno. To je, ponavljam, po simulaciji, ki je bila narejena na podatkih iz leta 2024, podatkov je pa tukaj, so pa različni podatki, tako da lahko, da se bo za 2026 tudi kakšna drugačna pokazatelj in kak drugačen rezultat, ampak trenutno, kar smo lahko izračunali oziroma ocenili, je to to.