Dober dan in lep pozdrav vsem prisotnim!

Začenjam 5. sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo. Opravičil se je Luka Goršek, nadomestni pa so Andrej Poglajen namesto Anje Bah Žibert in pa magistrica Marjeta Šmid namesto Srečka Ocvirka.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

Članice in člane obveščam, da ste 2. novembra prejeli predlog za širitev s 3. točko, to je Zahteva Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Želi Ministrstvo za notranje zadeve kaj glede tega?

Ne, ne, nimamo, glede razširitve ne.

Okej, predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne.

Potem pa odločamo za širitev s 3. točko dnevnega reda, pa kar glasujemo.

Za 12, nihče proti.

Ugotavljam, da je sklep sprejet in bomo imeli tudi 3. točko dnevnega reda.

Zdaj pa prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Zoranom Stevanovićem in je bil 24. junija letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Gradivo ste prejeli, vabljeni tudi veste kdo so, amandmaje v poslovniškem roku do četrtka, 29. oktobra, vložila Poslanska skupina Resnica, k prvemu, drugemu, tretjemu in četrtemu členu. In pa še sprememba je bila potem 4. novembra.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih. Predlagam, da sledimo praksi in opravimo razpravo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Če ne, potem dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Nedeljku Todoroviću, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice!

Pred nami je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Gre za zakonsko dopolnitev, ki je po obsegu razmeroma kratka, po svojem pomenu pa zadeva pomembno vprašanje; kako javne institucije Republike Slovenije nastopajo v javnem prostoru in na kakšen način se na objektih javne oblasti uporabljajo zastave, grbi, znamenja, napisi, transparenti in druge javno vidne oznake?

Predlog ne posega v temeljno ureditev državnih simbolov Republike Slovenije, prav tako ne posega v uporabo simbolov Evropske unije, simbolov samoupravnih lokalnih skupnosti, simbolov avtohtonih narodnih skupnosti in zastav tujih držav, simbolov mednarodnih organizacij ali drugih simbolov, kadar njihova uporaba temelji na Ustavi, Zakonu o ratificirani mednarodni pogodbi ali drugem predpisu.

Državni simboli niso zgolj zunanji znaki države, so izraz njene ustavnosti, državnosti, zgodovinske samostojnosti, suverenosti in pravne kontinuitete. Zastava, grb in himna Republike Slovenije ne pripadajo eni politični opciji, eni vladi ali eni večini v danem političnem trenutku. Pripadajo Republiki Sloveniji in vsem njenim državljanom in državljankam. Prav zato morajo javne institucije pri uporabi simbolov nastopati posebej skrbno, zakonito, predvidljivo in institucionalno. Objekt državnega organa občine, javnega zavoda, javne agencije, javnega sklada ali nosilca javnega pooblastila ni zasebna površina posameznega predstojnika prav tako ni prostor za izražanje osebnega, političnega, ideološkega ali aktivističnega stališča trenutnega vodstva institucij. Javni objekt predstavlja institucijo javne oblasti, ta institucija pa mora nastopati v imenu javnosti, ne v imenu posameznika, v okviru zakona, ne pa po trenutni presoji, v imenu države oziroma lokalne skupnosti, ne pa v imenu vsakokratne politične večine.

Predlog zakona zato uvaja jasno in enotno merilo. To merilo ni vsebina posameznega simbola, to merilo ni vprašanje, ali je določeno sporočilo komu blizu ali ne, to merilo tudi ni politična presoja, ali je določena oznaka v nekem trenutku zaželena ali ne. Objekt javne oblasti ne sme biti uporabljen kot nosilec takšnega sporočila. S tem, s tem predlog vzpostavlja več pravne varnosti, več predvidljivosti in več enotnosti pri ravnanju javnih institucij. Hkrati pa zmanjšuje možnost arbitrarnega odločanja, pri katerem bi bila uporaba javno vidnih oznak odvisno od osebne presoje posameznega ministra, župana, direktorja, predstojnika ali neke druge odgovorne osebe.

Še posebej je pomembno poudariti, česa ta predlog ne ureja, predlog ne ureja ravnanja posameznikov, ne ureja ravnanje političnih strank, društev, verskih skupnosti, civilnodružbenih organizacij ali drugih zasebnopravnih subjektov. Prav tako ne posega v ustavno varovane pravice do svobode izražanja, združevanja in javnega zbiranja. Državljanke in državljani, društva, civilne iniciative, politične stranke in drugi subjekti lahko v skladu z Ustavo in zakonom še naprej izražajo svoja stališča. To ni predmet tega predloga.

Predmet tega predloga pa je izključno ravnanje institucij javne oblasti in uporaba objektov, v katerih te institucije delujejo. Prav tu pa mora veljati strožje merilo; posamezniki izražajo svoje stališče, institucija javne oblasti pa predstavlja celoto, predstavlja državo, občino oziroma javno službo, zato mora delovati nevtralno, zakonito in dostojanstveno. To razlikovanje je bistvo. Svoboda izražanja posameznika je ustavna pravica. Uporaba pročelja javne institucije za sporočilo brez pravne podlage pa ni isto vprašanje. Javni objekt ni prostor zasebnega izražanja, je prostor javne oblasti. Predlog zato ne zmanjšuje javne razprave, ne omejuje mnenj, ne posega v politično pluralnost. Nasprotno, z vzpostavitvijo nevtralnosti javnih institucij varuje prostor, ki mora ostati skupen vsem.

Republika Slovenija je samostojna in suverena država, suverenost države pa se ne kaže le v velikih načelnih izjavah, temveč tudi v spoštovanju njenih institucij, pravnega reda in uradnih simbolov. Javna oblast mora biti sposobna jasno razlikovati med državnimi simboli, ki izražajo ustavno identiteto Republike Slovenije, in drugimi oznakami, ki so lahko predmet družbenih, političnih, ideoloških ali drugih razprav. To razlikovanje ne pomeni zapiranje države. Republika Slovenija je del evropskega in mednarodnega prostora, ima svoje mednarodne obveznosti, diplomatski protokol, sodelovanje z drugimi državami in organizacijami. Predlog tega ne spreminja, predlog pa, pomeni pa, da mora biti uporaba simbolov na objektih javne oblasti pravno utemeljena in urejena. Prav v tem je bistvo urejene države; da njene institucije ne ravnajo po občutku, temveč po pravili, pravila pa morajo veljati ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti. Danes je to lahko ena politična opcija, jutri druga. Danes lahko organ vodi ena oseba, jutri druga. Toda institucija mora ostati institucija. Državna stavba mora ostati državna stavba. Občinska stavba mora ostati občinska stavba. Zato je prav, da se uporabi tako...

Če lahko gospe tamle na moji levi, prosim, pustite, da poslanec v miru pove to, kar misli povedati!

Hvala lepa. Zato je prav, da uporaba njihovih zunanjih javno vidnih površin ne prepušča vsakokratni politični presoji, temveč jasnim zakonskim pravilom. Predlog zakona predvideva tudi nadzor nad izvajanjem teh pravil. Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi uporabo oznake v nasprotju z zakonom, odredi njeno odstranitev. Za ravnanje v nasprotju z zakonom so predvidene tudi globe. Namen te ureditve pa ni kaznovanje kot sama sebi namen. Namen je zagotoviti učinkovitost pravila. Ker če zakon določa, da mora imeti uporaba določenega simbola ali oznake na objektu javne oblasti pravno podlago, mora obstajati tudi mehanizem, s katerim se to pravilo izvrši. Predlog po navedbah predlagatelja nima finančnih posledic za državni proračun ali druga javna finančna sredstva. Gre za dopolnitev katere namen je predvsem jasnejša pravna ureditev, večja pravna varnost in bolj dosledno spoštovanje institucionalne neustavnosti javne oblasti. To torej ni vprašanje dnevne politike, to ni vprašanje leve ali desne politične opredelitve, to je vprašanje odnosa države do lastnih institucij in lastnih simbolov. Če želimo, da državljani in državljanke zaupajo institucijam, morajo te institucije nastopati zadržano, zakonito in nevtralno. Če želimo, da se spoštuje državni simboli, moramo najprej zagotoviti, da javni prostor državnih institucij ni podvržen vsakokratni politični ali ideološki uporabi. Država, ki spoštuje samo sebe, spoštuje svoje simbole. Država, ki spoštuje svoje državljane skrbi, da javne institucije ostanejo skupne vsem. In država, ki deluje pravno urejeno ne prepušča takšnih vprašanj na ključu navadi ali trenutni politični presoji. Predlog zakona zato razumemo kot prispevek k večji pravni jasnosti, institucionalni nevtralnosti in dostojanstvu javnih institucij Republike Slovenije. Njeno bistvo je preprosto: javne institucije naj nastopajo kot javne institucije, državni simboli naj ostanejo državni simboli. Uporaba drugih oznak na objektih javne oblasti pa naj bo mogoča le takrat, ko zanje obstaja jasna in izrecna pravna podlaga. Hvala lepa.

Hvala. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.

Hvala lepa. Zakonodajno-pravna služba je o predlogu zakona pripravila pisno mnenje z vidika svojih pristojnosti. v mnenju smo v zvezi s predlagano vsebino opozorili zlasti na neusklajenost z ureditvijo 4. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru. Na nejasnosti, notranje neusklajenosti predlaganega besedila, na neusklajenosti s sistemskimi zakoni ter tudi na roke predvidene s predlaganimi rešitvami. z vidika sorazmernosti z vloženimi amandmaji, kot so bili spremenjeni, se sledi tem pripombam in se neskladja na katera smo opozorili v mnenju odpravljajo. Prav tako pa se tudi podaljšujejo oziroma ustrezneje opredeljujejo roki, ki jih določa predlog zakona. Hvala lepa.

Hvala. Želi besedo državni sekretar? Izvolite.

Hvala za besedo. Vlada je sprejela mnenje o predlogu zakona 17. septembra 2026 in ga v pisni obliki tudi posredovala v Državni zbor. Če mi dovolite na kratko, da povzamem mnenje Vlade.

Torej Vlada podpira namen in temeljne cilje predloga zakona, saj ocenjuje, da predlagana ureditev krepi načelo zakonitosti delovanja javne oblasti. Institucionalno nevtralnost državnih organov ter zaupanje državljanov v nepristransko in zakonito delovanje javnih institucij. Po mnenju Vlade predlog zasleduje legitimen cilj, da se na objektih javne oblasti uporabljajo le tisti simboli, znamenja, napisi transparenti in druge javno vidne oznake, za katere obstaja ustrezna pravna podlaga. Zakonski predlog posebej poudarja, potrebno nevtralnosti javnih institucij, kjer tudi po mnenju pravnih strokovnjakov, na primer doktorja Igličarja, ni prostora za izražanje osebnih stališč konkretnega funkcionarja ali trenutne politične večine. Predlog poudarja, da zgradba, v kateri deluje javna oblast, predstavlja celotno skupnost in da za to ne sme postati prostor za izražanje osebnih ali aktivističnih stališč posameznih funkcionarjev oziroma stališč politične stranke, ki ji predstojnik tega organa pripada. Na zgradbah, v katerih delujejo organi javne oblasti, naj bo torej dopustno izobešati le zastavo, ki je določena z zakonom, mednarodno pogodbo ali predpisom, izdanim na podlagi zakona. Vlada tudi poudarja, da predlog zakona ne omejuje ustavno zagotovljene svobode izražanja posameznikov, društev, političnih strank, verskih skupnosti ali drugih organizacij, saj ureja izključno uporabo objektov javne oblasti in ravnanja institucij, ki opravljajo javne naloge. Ob tej sicer načelni podpori pa Vlada ravno tako se pridružuje mnenju Zakonodajno-pravne službe in predlaga uskladitev s prvim odstavkom 4. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru ter predlagamo, da se v predlogu zakona opredeli tudi nadzorni organ. Hvala.