Sklepčni smo. Torej, lahko začnemo.

Na začetku seveda lep pozdrav vsem, ki ste danes tukaj z nami. Obveščam pa vas, da se je član gospod Matjaž Han za današnjo sejo opravičil. In dve pooblastili imam, se pravi gospo Natašo Sukič nadomešča gospod Vladimir Šega in gospoda Lenarta Žavbija nadomešča gospod Duško Vujanovič.

Tako da s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Zato prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je Začetek postopka za izbiro revizije, revizijske gospodarske družbe za revidiranje računovodskih izkazov Računskega sodišča Republike Slovenije za leti 2026 in 2027.

Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli predlog sklepa z dne 14. oktober 2026. K točki je bila vabljena generalna sekretarka Državnega zbora, gospa Špela Ocvirk, ki je svojo udeležbo opravičila.

Tako da dovolite mi kratko pojasnilo; Zakon o Računskem sodišču v drugem odstavku 31. člena določa, da računovodske izkaze Računskega sodišča revidira revizijska gospodarska družba, ki jo izbere Državni zbor in sicer na predlog delovnega telesa, ki je pristojno za nadzor proračuna in drugih javnih sredstev. v skladu s tem predlagam, da komisija sprejme predlagani sklep o začetku postopka za izbiro revizijske gospodarske družbe za revidiranje računovodskih izkazov Računskega sodišča za leti 2026 in 2027, s katerim bo generalno sekretarko Državnega zbora pozvala oziroma zaprosila, da službe Državnega zbora izvedejo vse potrebne postopke po zakonu o javnem naročanju za izbiro revizijske gospodarske družbe, ki bo izvedla ti dve reviziji.

Predlagam, da izbrana revizijska družba izvede revidiranje računovodskih izkazov Računskega sodišča dvakrat in sicer za leti 2026 in 2027. Pretekle izkušnje, tako so me obvestili, namreč kažejo, da je odziv revizijskih družb za izvedbo zgolj ene revizije za eno poslovno leto zelo slab. Komisija bo na eni izmed naslednjih sej na podlagi izvedenega postopka po Zakonu o javnem naročanju, Državnemu zboru predlagala revizijsko gospodarsko družbo, ki bo revidirala računovodske izkaze Računskega sodišča za leti 2026 in 2027. Državni zbor bo nato na svoji seji sprejel poseben, posebni sklep o izbiri. Generalne sekretarke ni, mislim, da tudi nikogar drugega iz služb Državnega zbora.

Tako da zdaj odpiram razpravo članic in članov, če bi želel kdo karkoli na to temo? Ne, torej razprave ni.

Zato lahko preidemo na odločanje o predlaganem sklepu, ki se glasi: Komisija za nadzor javnih financ poziva generalno sekretarko Državnega zbora, da opravi vse potrebne postopke po Zakonu o javnem naročanju za izbiro revizijske gospodarske družbe, ki bo v skladu z drugim odstavkom 31. člena Zakona o Računskem sodišču izvedla revizijo računovodskih izkazov Računskega sodišča Republike Slovenije za leti 2026 in 2027. Komisija za nadzor javnih financ bo na podlagi izvedenega postopka po Zakonu o javnem naročanju predlagala Državnemu zboru Revizijsko gospodarsko družbo, ki bo revidirala računovodske izkaze Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2026 in 2027.

Želi kdo o tem sklepu razpravljati? Ne, torej lahko preidemo na glasovanje, za kar potrebujemo... / izklop mikrofona/

Torej lahko preidemo na glasovanje še verjetno tudi obrazložitve glasu nihče ne želi? Tako, potem gremo na glasovanje in začenjam glasovanje.

Najlepša hvala. Ugotavljam, da je bil sklep z 11 glasovi za soglasno sprejet.

S tem tudi zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. točko dnevnega reda. Še pred tem pa vas obveščam, da gospo Andrejo Rajbenšu nadomešča gospa Lucija Tacer Perlin. 2. točka, kot sem rekel, je Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2025.

Komisija obravnava zaključni račun kot matično delovno telo na podlagi 167. člena Poslovnika Državnega zbora.

Za obravnavo te točke smo prejeli naslednja gradiva: Celotno gradivo predloga zaključnega računa z dne 4. 10. 2026 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Del predloga zaključnega računa, ki se nanaša na Slovensko obveščevalno varnostno agencijo smo prejeli proti podpisu, saj je označen s stopnjo tajnosti interno. Sestavni del gradiva je tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča o predlogu zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Prejeli smo tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance k predlogu zaključnega računa z dne 20. oktober 2026.

Prosim vas, da me v primeru, da boste želeli govoriti o gradivu, ki je označeno s stopnjo tajnosti interno, na to opozorite, da bomo sejo zaprli za javnost. K tej točki sem vabila magistra Andreja Širclja, ministra za finance, ki se je opravičil, z nami pa je državna sekretarka gospa Kristina Šteblaj, gospo Jano Ahčin, ki je tudi ni, je namestnik prisoten, Komisijo Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, Vlado, Ministrstvo za finance ter Računsko sodišče.

Zdaj bi pa za uvodno predstavitev dala besedo predstavnici Vlade oziroma tudi Ministrstva za finance, državni sekretarki Kristini Šteblaj, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Zaključni račun proračuna Republike Slovenije je pripravljen v skladu s 96. členom Zakona o javnih financah. V njem so prikazani tako predvideni kot tudi realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države za preteklo leto. V okviru bilance prihodkov in odhodkov, tako imenovane a bilance, so bili v spremembah proračuna Republike Slovenije za leto 2025 prihodki načrtovani v višini 15,2 milijardi evrov, odhodki pa v višini 17,1 milijarde evrov in s tem primanjkljaj 1,2 milijardi evrov oziroma takrat 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Podatki o realizaciji te bilance izkazujejo 15,1 milijarde prihodkov, kar je 83 milijonov oziroma pol odstotka manj od načrtovanih prihodkov, 16,9 milijarde odhodkov, kar je 238 milijonov oziroma 1,4 odstotke manj od načrtovanih odhodkov ter posledično 1,7 milijardni primanjkljaj, kar je za 155 milijonov oziroma 8,3 odstotke manj od načrtovanega primanjkljaja, kar pomeni v končni številki 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda.

V računu financiranja je bilo v sprejetem proračunu načrtovano zadolževanje v višini 4,6 milijard evrov, odplačila dolga pa v višini 2,8 milijard evrov. Realizacija pa izkazuje 2,5 milijarde evrov iz naslova zadolževanja, 2,7 milijard evrov izdatkov za odplačila dolga, dve milijardi evrov znižanja stanja sredstev na računu in neto zadolževanje v višini dobrih 149 milijonov evrov. Dolg državnega proračuna je na dan 31. 12. 2025 znašal dobrih 41 milijard evrov oziroma 58,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Od 1. 1. do konca leta 2025 pa se je dolg državnega proračuna znižal za 164 milijonov evrov.

Računsko sodišče je o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2025 izreklo pozitivno mnenje, ker ni ugotovilo pomembnih napak pri izkazovanju prejemkov in izdatkov, na podlagi ugotovitev o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2025 pa je v delu, ki se nanaša na vladne proračunske uporabnike, izreklo mnenje s pridržkom. Vlada bo na podlagi zahteve Računskega sodišča pripravila odzivno poročilo in ga predložila v zahtevanem roku 90 dni od prejema revizijskega poročila.

Toliko bi jaz imela za uvod, hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zdaj, drugih predstavnikov Vlade ni z nami, tako da lahko besedo zdaj damo namestniku predsednice Računskega sodišča, gospodu Šinigoju, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi v našem imenu!

Jaz bom samo en kratek uvod naredil v zvezi z revizijo predloga državnega proračuna, potem pa predal besedo predsednica, če se strinjate, Vrhovni državni revizorki Heleni Jenko, ki je vodja oddelka, ki je pristojen za izvedbo te revizije. Z nama je pa tudi gospa Nadja Ražman, ki je ena od dveh vodij te revizije na Računskem sodišču.

Mogoče samo za začetek tudi, ker je to prva predstavitev v novem mandatu na seji Knjf, pravni okvir, v katerem Računsko sodišče vsako leto opravi revizijo predloga zaključnega računa državnega proračuna, je Zakon o računskem sodišču, ki med obveznimi revizijami, ki jih določa, določa tudi revizijo pravilnosti izvršitve državnega proračuna oziroma pravilnosti poslovanja države. Zjf pa v 97. členu določa, da mora MF do 31. marca pripraviti predlog zaključnega računa in ga predložiti Računskemu sodišču, Vlada pa ga potem skupaj z našim dokončnim poročilom predloži Državnemu zboru v sprejem. In zdaj smo v tej fazi.

Torej samo v pojasnilo, saj je bilo že razumeti iz predstavitve državne sekretarke, naša revizija obsega dva dela, o katerih izrečemo tudi dve ločeni mnenji, eno je o pravilnosti prikaza prejemkov in izdatkov, torej o izkazih, drugo je pa o pravilnosti izvršitve proračuna.

Mogoče samo toliko v pojasnilo; gre za eno najobsežnejših vsakoletnih revizij, ki jih na Računskem sodišču izvedemo, v njej je vključeno zelo veliko število revizorjev, je pa ta revizija posebej zahtevna tudi zato, ker njena izvedba ni pogojena samo z obsežnim pregledom državnega proračuna, ampak tudi z zakonsko določenimi relativno kratkimi roki, kar zahteva tudi pri nas veliko strokovnega dela in usklajevanja,

samo v revizijskem oddelku, ki je pristojen za to revizijo, ampak tudi v drugih službah Računskega sodišča.

Preden predam besedo Vrhovni državni revizorki, mogoče samo še nekaj čisto splošnih besed o reviziji. Kot je bilo rečeno, izdali smo pozitivno mnenje na računovodske izkaze in pridržek na pravilnost izvršitve proračuna. Zelo podobno kot v večini zadnjih let, ko izrekamo pozitivna mnenja na izkaze in pridržek na pravilnost izvršitve. In če tako zelo pavšalno in splošno rečem, nekih ugotovitev, posebnih letos, ki bi odstopale od tega, kar je bilo že v preteklih letih, bi težko izpostavili, razen mogoče ene relativno specifične ugotovitve, o kateri bo pa tudi kolegica nekaj več povedala v predstavitvi teh nekih najbolj pomembnih ugotovitev, tako da hvala za uvod.

Prav, najlepša hvala.

Zdaj, preden, bom rekla, dam besedo naprej, bi pa jaz vseeno dodala, da prosim mogoče, če lahko opredelite tudi tiste, največje nepravilnosti ali pa napake, ki se iz leta v leto ponavljajo in očitno bomo morali nekaj narediti, da pridemo tudi tukaj do pozitivnega mnenja. Tako da, hvala, vi pa kar izvolite seveda.

Hvala lepa.

Ja, seveda, veseli me, da lahko danes predstavim te naše ugotovitve iz revizije predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Ker so bili ti osnovni podatki iz proračuna že predstavljeni, tega ne bi ponavljala. Tudi, se pravi, na ta prvi del, kjer je bilo izdano pozitivno mnenje, kjer nismo ugotovili nobenih pomembnih napak. Tudi tukaj ne bi več pač, več o tem govorila. V drugem delu, se pravi v delu, ki se nanaša pa na pravilnost izvrševanja državnega proračuna. Tu pa smo ugotovili več nepravilnosti in izrekli mnenje s pridržkom, tako kot že pravzaprav vrsto zadnjih let. Tu preverjamo, ali proračunski uporabniki pri porabi javnih sredstev, ali so ravnali skladno s predpisi, spoštovali temeljna načela in pravila javnih financ.

Kot rečeno, revizija je zelo obsežna, zato pravzaprav poročilo vsebuje vrsto različnih nepravilnosti tako po teži, po vsebini, po vrednosti, vseh niti ni možno predstavljati. Ampak nekako bom poskusila nekako neke ključne ugotovitve predstaviti, kaj smo ugotovili, se pravi pri preverjanju prihodkov proračunske rezerve in rezervacije, tekočih investicijskih odhodkov ter pri transferjih. Med nepravilnosti, tako kot ste že omenili, obstajajo takšne, na katere že vrsto let opozarjamo in ugotavljamo pa tudi, da prihaja do določenih izboljšav. Nekako jemljemo, da to tudi naša priporočila in ugotovitve k temu pripomorejo, kot rečeno, pa vsako leto naletimo tudi na kakšno novo nepravilnost, ugotovitev. Letos ta ena, ki je tudi zneskovno bolj pomembna, ki jo bom predstavila.

Se pravi, pri prihodkih že dalj časa opozarjamo na, v nekaj primerih, na neustrezno izvajanje zakonskih določb. Prva se nanaša na prihodke od oddajanja državnega premoženja v najem. Ker tudi v letu 2025 vlada in ministrstva niso zagotovili, da bi vsi javni zavodi, ki oddajajo, ki prejemajo prihodke iz najemnin, da bi te najemnine izkazali, nakazovali v državni proračun, kar zahteva zakon. Ker na to nepravilnost že vrsto let opozarjamo, smo tokrat zahtevali tudi izvedbo popravljalnega ukrepa. Kot rečeno, nam mora vlada v začetku decembra predložiti odzivno poročilo, kjer pričakujemo, da bo razvidno, koliko je bilo teh prihodkov od najemnin, koliko jih je ostalo posameznim zavodom oziroma tem posrednim proračunskim uporabnikom, koliko je bilo plačano v proračun in pričakujemo tudi, da bo vlada, pričakujemo analizo in potem dejansko nek načrt aktivnosti, da se bo v prihodnje zagotovilo, da se bo zakon izvajal.

Drugo področje, ki se ponavlja skozi leta, je plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem. Tukaj smo že več let opozarjali, da bi bilo skladno z zakonom že treba predpisati plačevanje te vodne pravice. Več kot 20 let je vlada že, smo opozarjali, da je to, pravzaprav bi bilo treba narediti zakonske zahteve, da je treba to področje urediti, smo opozarjali že vrsto let. Vlada pa je zdaj v letu 2025 pa vendarle določila podrobnejše kriterije za določitev plačila. Vendar pa naj bi se ta dajatev začela vplačevati v proračun šele v letu 2026, zato pravilnosti tega pobiranja v tej reviziji še nismo mogli vključiti v revizijski pregled. Ta ugotovitev, ki je po finančnem obsegu najpomembnejša se pa nanaša na način financiranja primanjkljaja državnega proračuna oziroma na porabo denarnih sredstev države. Ugotovili smo namreč, da je bilo v letu 2025 porabljenih za 1,4 milijarde evrov teh denarnih sredstev več, več, kot je bilo določeno s proračunom, ki ga je Državni zbor sprejel. Skupni primanjkljaj izvrševanja proračuna, v katerega vštevamo, se pravi, primanjkljaj bilance prihodkov in odhodkov, primanjkljaj računa finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolga je v letu 2025 znašal 4,6 milijarde evrov in od tega je bilo 2,5 milijarde evrov financiranih z zadolževanjem, približno dve milijardi pa z zmanjšanjem denarnih sredstev države. V proračunu pa je bilo sicer predvideno, da se bodo ta sredstva zmanjšala le za 600 milijonov evrov. Seveda moramo poudariti, da je bilo zaradi tega tudi manjše, zaradi večje porabe denarnih sredstev tudi nižje zadolževanje od načrtovanega. In tudi drži, da je Računsko sodišče v preteklosti že večkrat opozarjalo na visoke stroške, na stroške te visoke denarne rezerve, vendar pa vseeno po našem mnenju bi to večjo porabo denarnih sredstev moral nekako opredeliti zakon oziroma kdo naj bo pristojen za takšne spremembe, pod kakšnimi pogoji, kakšen je dopusten obseg odstopanj in tako naprej. Na področju proračunske rezerve smo tudi letos ugotovili nekaj nepravilnosti, in sicer predvsem v tem, da so bili programi odprave posledic neposredne škode na stvareh predloženi vladi več mesecev prepozno. V letu 2025 pa nismo odkrili nepravilnosti pri porabi sredstev splošne proračunske rezervacije, na kar smo sicer vrsto let prej že opozarjali, tokrat pa teh nepravilnosti ni bilo. Skratka, opozorila so pač bila v smislu, da so se sredstva porabljajo za namene, ki bi jih bilo mogoče sicer vnaprej načrtovati. Pri tekočih in investicijskih odhodkih smo več nepravilnosti ugotovili predvsem v povezavi s postopki javnega naročanja, prevzemanjem obveznosti, preverjanjem upravičenosti in pravilnosti izplačil. Tukaj je bilo več nepravilnosti pri Ministrstvu za obrambo, tudi pri Direkciji za infrastrukturo. In tukaj smo ugotovili nepravilnosti, predvsem pri večjih dveh projektih nadgradenj železniških postaj Ljubljana in Nova Gorica. Tudi na področju transferov smo ugotovili več nepravilnosti in sicer so bile predvsem povezane s slabšim nadzorom ministrstev nad javnimi zavodi oziroma nad poslovanjem pravnih oseb, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna. Ugotovili smo na primer, da v nekaj primerih niso bila podana soglasja k letnim programom dela in finančnim načrtom javnih zavodov. Nepravilnosti se nanašajo predvsem na neustrezno porabo proračunskih sredstev, prevzemanje obveznosti brez sklenjenih pisnih pogodb ali pa so bile pogodbe sklenjene šele po začetku izvajanja storitev. Pomanjkljivo preverjanje upravičenosti izplačil in nespoštovanje pogodbenih določil. Največ nepravilnosti, mogoče samo, da povem, smo ugotovili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na Ministrstvu za vzgojo, izobraževanje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Tu so bile predvsem nepravilnosti so se nanašale na izvajanje gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem prometu. Na področju zdravja smo ugotavljali pa nekako napredek na Ministrstvu za zdravje v primerjavi s preteklimi leti, da se je nadzor nad izplačili Zavodu za zdravstveno zavarovanje nekoliko izboljšal. Se pravi, nekako ugotavljamo, da se nadzor ministrstva skozi leta izboljšuje, vendar pa ni še povsem zadovoljiv. Kot rečeno, naš cilj ni samo, da mi opozarjamo na te nepravilnosti ampak tudi seveda stremimo k temu, da bi s svojim delom pripomogli k čim bolj zakonitemu in preglednemu odgovornemu upravljanju z javnimi sredstvi.

Toliko za enkrat, mogoče. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Na sejo je bil vabljen tudi predsednik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki ga ni z nami. Bom pa povedala, da komisija k predlogu zaključnega proračuna nima pripomb in predlog zaključnega računa podpira. Tako da to smo z uvodnimi predstavitvami končali. Sedaj pa prehajamo na razpravo članic in članov. Sprašujem kdo želi besedo? Nihče ali? Gospod Šega, izvolite.

Hvala za besedo. Zaključni račun za leto 2025 je v bistvu zadnji obračun prejšnje vlade in računsko sodišče je splošni del potrdilo brez pripomb. Primanjkljaj državnega - malo povzemam, zaradi vprašanja - proračuna je bil 1,71 milijarde evrov, kar je 2,4 procenta BDP, torej za 155 milijonov manjši od načrtovanega. Dolg državnega proračuna pa se je znižal za 164 milijonov. Upam, da sem si pravilno izpisal. To vsekakor ni slika finančnega razvrata in poloma, o katerem govori aktualni minister za finance.

Drži, da so dohodki rasli hitreje od prihodkov, ampak razlogi so znani: plačna reforma, dogovorjena s sindikati javnega sektorja, uskladitev pokojnin, starševska nadomestila in ne nazadnje tudi popolna. Stroški dela, kar se na veliko očita, so bili višji le za 5,6 milijona evra od načrtovanega. Sporna poraba denarne rezerve je pomenila manj zadolževanja in nižji dolg. O pravni podlagi lahko razpravljamo, ne pa o škodi za javne finance. Sedanja vlada v rebalansu 26 načrtuje za 2,2 milijarde primanjkljaja oziroma 2,9 BDP. Ni nam še znano, verjetno tudi vladi, kaj bi se zgodilo, če bo na referendumu uspel interventni zakon. Ta cifra bo zagotovo precej višja. Fiskalni svet pa opozarja, da neto izdatki rastejo skoraj dvakrat hitreje od dovoljenega. Torej, preden koalicija išče luknje v letu 2025, bi bilo dobro pojasniti luknje, ki sedaj nastaja v letu 2026. Morda me moti sicer nima pravnih posledic, vendar je zaključni račun bil priložen tri dni po zakonskem roku, kar se, kot reče, nima pravnih posledic, vendar kaže, da na določeno neresnost. Skratka, neto zadolževanje je bilo negativno -149,3 milijona, dolg državnega proračuna je konec leta 2025 znašal 41 milijonov oziroma 58,3 BDP, kar se mi zdi, glede na, kolikor so meni poznane te zgodbe, kar je spodbuden podatek. Zdaj konec leta 2024 je bil dolg državnega proračuna 41 milijard kar znaša BDP 67,418 milijonov oziroma 61 procentov BDP. Delež se je znižal za približno tri odstotne točke. Ministrstvo za finance je 26 poročalo, da je konec leta 25 bilo za 5,6 milijard evra prostih denarnih sredstev, kar je 4,6 milijard evrov konec leta 2024 več kot. Navaja, da so se denarna sredstva na področju proračunske proračuna zmanjšala za dve milijardi evrov. Podatkov iz razpoložljivih virov ni mogoče uskladiti. Zdaj gre za različen obseg računov, predračunov ali celoten zakladniški račun. Tu bi pa prosil za pojasnilo ministrstva. Ostalo pa kasneje. Hvala.

Najlepša hvala. Gospod Boštjančič je naslednji.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki MF in Računskega sodišča.

Zdaj, zaključni račun je pravzaprav edini dokument o javnih financah, v katerem ni mogoče razpravljati z napovedmi. Proračun je načrt in v načrtu se da prerekati. Zaključni račun pa je izid, ki je preštet in revidiran. Torej, zato predlagam, da se pri tej točki držimo tega, kar je v njem. Torej, kaj kaže ta izid za leto 2025? Primanjkljaj je znašal 1,71 milijarde evrov oziroma 2,4 odstotka BDP. Načrtovan je bil v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP. Izid je torej za 155 milijonov evrov oziroma 8,3 odstotka boljši od načrta. V istem letu je primanjkljaj sektorja država v Evropski uniji ostal pri 3,1 odstotka BDP, v evrskem območju pa 2,9 odstotka primanjkljaja. V Sloveniji je znašal 2,5 odstotka. Odhodki so bili realizirani pri 96,45 odstotkih veljavnega proračuna, torej nerezininih je ostalo 621 milijonov evrov. In to ni naključje zdaj enega konta, ampak seveda izid skozi celotno bilanco. Dolg državnega proračuna se je v letu 2025 nominalno znižal za 164 milijonov na 41,1 milijarde evrov. V deležu BDP pa se je znižal iz 61,6 na 58,3, torej za 3,3 odstotne točke v letu 2025. Če to povem skupaj s številko, ki je v vabilu na sejo zapisana napačno, namreč 61,6 odstotka ni podatek za konec leta 2025, ampak za konec leta 2024. Tako da zato prosim, da se v zapisniku to popravi, ker gre za razliko, ki seveda spremeni tudi smer trditve. Dolg sektorja država je konec leta 2025 znašal 65,1 odstotka BDP, nominalno se je povečal, delež v BDP pa se je znižal s 66,3. Od pandemičnega vrha leta 2020 je nižji za 15,1 odstotne točke. Povprečje Unije se je v istem letu zvišalo iz 80,7 na 81,7 odstotka BDP. Povprečje evrskega območja pa iz 87 na 87,8 odstotkov. Torej, Slovenija se je gibala v nasprotno smer od povprečja. Naslednji podatek je po moji oceni najpomembnejši in v razpravi skoraj nikoli ne pade in to je, da je neto zadolževanje države je bilo v letu 2025 negativno in je znašalo - 149,3 milijone evrov. Torej, država se je zadolžila za 2 milijardi 527 milijonov, odplačala pa za 2 milijardi 676 milijonov. Odplačali smo več, kot smo se zadolžili. Investicije so ostale na visoki ravni. Investicijski odhodki so znašali milijarda 127 milijonov evrov, investicijski transferji pa 593 milijonov skupaj torej 1,72 milijarde oziroma 217 milijonov več kot v letu 2024. Pri tem ni bila zožena nobena pravica. Transferji posameznikom in gospodinjstev so bili realizirani pri 99,8 odstotka. Družinski prejemki in starševska nadomestila 100,0 odstotka. Transferji v sklade socialnega zavarovanja 99,9 odstotka. Politiko izobraževanja in športa je bila realizirana pri 99,5 odstotka. Osnovno šolstvo in predšolska vzgoja 100,0. Zdravstveno varstvo 98,4 odstotka, socialna varnost pa 99,1 in še pokojninsko varstvo 99,86. Pri tem je bil uveden zimski regres, izvedena plačna reforma in izločena sredstva v sklad za obnovo. Računsko sodišče je k splošnemu delu zaključnega računa izdalo pozitivno mnenje, Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pa je zaključni račun podprla in nanj ni imela pripomb. Zdaj pa Računsko sodišče pa je k pravilnosti izvršitve proračuna pri vladnih proračunskih uporabnikih izreklo mnenje s pridržkom. In tega ne mislim obiti, kar je osrednji razlog zanj, neposredno povezan z odločitvijo, ki sem jo kot minister za finance sprejel in jo zagovarjam. Potrebno financiranje leta 2025 je znašalo 4,58 milijarde evrov. Pokrito je bilo z 2,53 milijarde evrov zadolževanja in 2,05 milijarde evrov porabe denarnih sredstev na računu. Načrtovano je bilo zvišano znižanje stanja za 600 milijonov. Računsko sodišče ugotavlja, da je bilo denarnih sredstev porabljenih za 1,45 milijarde evrov več od načrta in je bilo za prav toliko manj zadolževanja ter da ministrstvo za finance ni izkazalo pravne podlage za tolikšno spremembo strukture financiranja. Ker strukturo financiranja določi zdravstvo Državni zbor ob sprejemu proračuna Računsko sodišče priporoča, naj zakon izrecno uredi, kdo in po kakšnem postopku jo sme med izvrševanjem spremeniti. In dovolite, da najprej povem, kaj je očitek, občutek je in kaj ni. Očitek ni, da je bilo porabljeno preveč, očitek je, da se država ni dovolj zadolžila. To je za ministra za finance nenavaden očitek in prav zato ga je vredno izgovoriti naglas. In zdaj še, koliko je ta odločitev prinesla. Tehtana obrestna mera dolga, ki ga je Republika Slovenija v letu 2025 izdala v evrih, je brez kratkoročnih zakladnih menic znašala 3,182 procenta. Povprečna ročnost tega dolga pa 16,1 leta. To ni moj podatek, je iz poročila o upravljanju z javnim dolgom, ki ga obravnavamo pod naslednjo točko. Denarna sredstva na računu so se obrestovala po obrestni meri mejnega depozita Evropske centralne banke, ki je v povprečju leta 2025 znašala 2,26 odstotka. Razlika med ceno dolga, ki ga nismo izdali, in donosom sredstev, ki smo jih porabili, znaša 0,92 odstotne točke. Na znesek 1,45 milijarde evrov, ki ga navaja Računsko sodišče, to pomeni približno 13 milijonov evrov nižjih stroškov na leto, in če vzamemo celotno razliko v zadolževanju, torej 2,05 milijarde evrov, je ocena približno 9 milijonov, 19 milijonov evrov na leto. Ker gre za dolg s povprečno ročnostjo 16,1 leta, znaša skupni nominalni učinek med približno 215 in 305 milijoni evrov. In posebej poudarjam, da je to neto ocena od stroška dolga, ki ga nismo izdali, je odšteta obrestna donosnost sredstev, ki smo jih porabili. Prihodki od obresti so v letu 2025 znašali 121,8 milijona evrov in so za 23,1 milijona evrov presegli načrt, za to bi bila bruto številka zavajajoča in kdor bo to oceno izpodbijal naj izpodbija metodo, ne pa namena. Dodam še kam je del teh sredstev šel. Decembra 2025 je bil izveden delni odkup evrskih obveznic slo rep, financiran iz denarnih sredstev državnega proračuna z namenom doseganja načrtovanega deleža dolga sektorja država iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta. Denar torej ni bil potrošen, ampak pretvorjen v nižji dolg. In še presoja tistih, ki te odločitve ocenjujejo poklicno. Agencije so med razlogi za ocene Slovenije v letu 2025 izrecno navedle učinkovito upravljanje z dolgom, dobre obete za zniževanje dolga in visoke likvidnostne rezerve. Standard in Furs je ob koncu leta 2025 vzdrževal oceno AA s stabilnimi obeti, Fitch A Plus s stabilnimi obeti, Mudis A3i s pozitivnimi obeti, 27. februarja 2026 pa je Mudis oceno zvišal na A2 s stabilnimi obeti. Priporočilu Računskega sodišča ne nasprotujem, ampak ga podpiram, če Državni zbor določi strukturo financiranja, je prav, da zakon izrecno pove, kdo in po kakšnem postopku jo sme spremeniti. To je sistemska vrzel, ki traja dlje od kateregakoli mandata, in priložnost, da se odpravijo zdaj. Ne bom trdil, da je bilo leto 2025 brez slabosti. Investicijski odhodki so bili realizirani pri 83,9 odstotkih veljavnega proračuna, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je realiziralo 52,7 odstotka in pustilo nerealiziranih 48,3 milijone evrov. Ministrstvo za infrastrukturo je realiziralo 80,4 in pustilo nerealiziranih 198,7 milijona, od tega največ na železniški infrastrukturi. Ministrstvo za naravne vire in prostor je realiziralo 85,4 odstotka, Ministrstvo za kmetijstvo je 91 odstotkov, sredstev iz Evropske unije je bilo prejetih za 153 milijonov evrov manj od načrta. In to moram povedati sam ker je povezano s številko, s katero sem začel. Del nižjega primanjkljaja ni rezultat varčevanja, ampak zamika investicij in to ni dobra novica in je ne bom prodajal kot dosežek. In tudi ne mislim relativizirati preostalih ugotovitev Računskega sodišča o javnih naročilih o prevzemanju obveznosti brez pisne pogodbe ali po začetku izvajanja storitev o šibkem nadzoru nad posrednimi uporabniki in o poznem potrjevanju programov dela javnih zavodov. Te ugotovitve se, kot je Računsko sodišče povedalo, ponavljajo skozi mandate in prav zato zahtevajo sistemski odgovor in ne pojasnila. Kar je mogoče odpraviti s predpisom, je treba odpraviti s predpisom, in to velja za vsako vlado. Zakaj je ta točka tako pomembna danes? Zato, ker zaključni račun ima eno lastnost, ki jo nima noben drug proračunski dokument, in sicer pove, koliko je bilo med napovedjo in izidom razlike in prav za to je uporaben kot merilo. Leta 2025 so odhodki državnega proračuna znašali 16,85 milijarde evrov, rebalans za leto 2026, ki je zdaj v državnem zboru, jih dviguje na 18,8 milijarde - to je skoraj dve milijardi evrov v enem letu. Leto 2025 je bilo izvršeno pod načrtom, z negativnim neto zadolževanjem in z nižjim dolgom. Dokumenti, ki so zdaj pred nami, načrtujejo višji primanjkljaj kljub višjim prihodkom. Seveda o tistih, v tistih dokumentih bomo razpravljali drugje in ob svojem času danes gre za leto 2025. In moj predlog je, kot sem že povedal, da ga ocenimo po tem, kar je revidirano, primanjkljaj pod načrtom, dolg nižji, investicije najvišje doslej, pozitivno mnenje k splošnemu delu in pridržek, ki se nanaša na to, da se država ni zadolžila toliko, kot je smela. Hvala lepa.